^tanovska organizaaja UJU Vabha: = LJUBLJANSKO UCIT. DRUŠTVO bo zborovaio v četrtek dne 18. t. m. od 8 do 12. ure na II. državni deški osnovni šoli. = UČITELJSKO DRUŠTVO ZA SREZ LAŠKO bo zborovalo v soboto dne 20. ju-nija ob 8. uri zjutraj na Zidanem mostu. Na dnevnem redu je: a) Poročilo o situaciji in o seji širjega sosveta. b) Poročilo statistič^ nega odseka za izvcnšolsko delo o zbranih podatkih c) Tolmačenje novih pravil UJU. č) Poročiia funkcijonarjev za poslovno leto 1930./31. d) Likvidacija dosedanjega učiteljskega društva in ustanovitev novega sreskega društva UJU za Laško. e) Volitev uprav* nega in nadzornega odbora. f) Raznc zadcve in slučajnosti. — Na občni zbor vabi odbor vse tovariše in tovarišice (tudi dosihdob ne* organizirane), da vsi prijavimo vstop v novo enotno organizacijo UJU. Treba je z dobri^ mi vzgledi pokazati razumevanje in zrelost za vprašanja stanovske solidarnosti. — V svrho poskusnih volitev se razpošljejo v prihodnjih dneh glasovnice, ki naj jih čian* stvo do 15. junija vpošlje upraviteljstvu v Laško. — Odbor. = TOVARIŠICE, NE POZABITE priti v nedeljo 14. t. m. dopoMne ob /_10. uri na izrcdni občni zbor (šentjakobska šola). Društvo učiteljic. = UČITELJSKO DRUŠTVO ZA KOZJANSKO OKRAJ bo zborovalo 13 junija 1931. ob 10. uri v Kozjem. Poleg običajnega, je na dnevnem redu: volitev delegatov za obe skupščini in dvoje predavanj: »O koledarju« (nadaljevanje), tov. Hernaus, in »Raz< voj kapitalizma v oblikovanju delovne šole«, tov. Podjavoršck. — Pevska vaja. Ker je to zborovanje zadnje v tem šolskcm Fetu, pričakuje mnogoštevilne udeležbe — odbor. P- rooiia : + PTUJSKO UČITELJSKO DRUŠTVO je zborovalo dne 11. maja v Ptuju. Situacijsko poročilo: Število učiteljstva v okraju 165, število članstva 144, števiio udeležencev pri zborovanju 94, t. j. 64'82''Ž. Po otvoritvi zborovanja se tov pr.dsednik spomni umrlega tovariša Troha iz Zavrča. Navzoči se oddolže njegovemu spo« minu z dvigom raz sedeža. V svojem kratkem poročilu omeni, da smo s 1. aprilom dobili dolgo pričakovani uradniški zakon. Zakon ima to dobro, da je uradništvo izjednačil. Goreča želja u.itelj* stva, da bo dobivalo iz državne blagajne tudi stanarino, se ni obistinila. Vsled novcga zakona so se moraie v Udruženju vršiti važne izpremembe. Iz vidstva organizacije so morali izstopiti vsi funkcijonarji, ki niso aktivni učitelji. Ustanove se banovinske sekcije. Po določbah novega zakona se bo nehalo stanovskospolitično udejstvovanje organiza« cije, zato bo pa učiteljstvo imelo sedaj pri= Iiko, da sc temeljito poglobi v notranje stro kovne zadeve. Zaradi vseh teh vidikov bo moralo dati društvo na junijskem zborovanju striktna navodila za skupščine svojim delegatom. Želeti bi bilo, da se v javnosti ne kritikuje novi uradniški zakon niti v enem niti v drugem oziru. Kar se tiče statistike izvenšolskega deia učiteljstva, bodo upravitelji šol s svojim učiteljstvom sestavili statistiko izvenšolskega dela svojih šol, ter isto poslali tajnici, da jo izroči naprošenemu referentu. K dopisu poverjeništva o predlogih, ki jih je stavilo isto ministrstvu prosvete glede sistemizacije mest se oglasi tov. Musek in stavi ta-le predlog, ki je bil soglasno sprejet: Clanstvo ptujskega učiteljskega društva pogreša pri predlogih ministrstvu prosvete sledeče pereče zadeve: Učiteljem pripravnikom se je odtegaila stanarina kljub temu, da govori zakon o uradnikih v § 29., da se državnemu usluž* bcncu, ki ima stanovanje v naravi od države ali samoupravnega telesa, odbije vrednost stanovanja od osebne draginjske dokladc. Te pa pripravniki n i m a j o. Učiteljicam, poročenim z upravitelji ali učitelji, ki uživajo stanovanje v naturi, se odteguje pri p o 1 o v i č n i dokladi še stana^ rina, čeravno one ne uživajo po dosedanjih predpisih ne stanovanja v naturi in ne stanarine od strani krajevnih šolskih odborov. Prosimo, da poverjeništvo stori vse potrebne korake tako glede pripravnikov, glede stanarine in glede draginjskih doklad poročenih učiteljic, in da se čim prej uredi vprašanje glcde cenitve stanovanj, kajti scdaj se odteguje za vse celotna za kraj določena stanarina, in to če ima stanovanje tri sobe ali pa kakšno majhno sobico. O računstvu v nižjih razrcdih osnovne šole je referirala tov. Kafol Ljudmila. Poda= vanje je bilo prikupno, snov temcljito obde= lana; navzoči so dobili mnogo dobro pre* izkušenih nasvetov za svoje delo v šoli. Iz vsega referata je velo geslo: Iz življenja za življenje. V debati sta govorila tov. Jarc in Maj« cen. Slednji je priporočal prof. Lavtarjevo metodo, ki da se uvaja celo v berlinskih šolah. V sklepni bcsedi meni tov. Kafol, da so metode lahko različne, le prehitevanje v sno* vi in premalo utrjevanje je krivo, če uspehi v računstvu niso taki, kot bi morali biti. Ker je bilo še precej časa, predava tov. Debenak izven dnevnega reda o temi: »Du= ševnost in duhovno življenje Evrope«. Snov referata je bila vseskozi zanimiva in aktualna, ter je bil zlasti konec referata govoricn navzočim iz srca. Tov. Šestan omeni k referatu, da je žalostno, da se pri nas uvajajo tuje kulture, ki nikakor niso prikladne duševnosti našega na= roda. Sami iščimo, kaj bi bilo za naš razvoj prikladno. zlasti na polju šolske rcforme Velik zaklad so nam narodne pcsmi, ki ope* vajo vse lepe lastnosti naših junakov. V debato je poscgel tudi tov. Jurančič, ki ugotavlja, da so pri nas pač take razmere, čc hoče domačin nekaj ustvariti, kar bi izboljšalo našo šolo, da ga višje sile potisnejo k tlom, tako, da se ganiti ne more. Mi smemo samo posnemati, ustvarjati ne smemo. Tov. Debenak stavi ta-le predlog, ki je bil soglasno sprejet: Danes je eden žgočih problemov, da zraven »naših« socialnih, ekonomskih in drugih razmer proučimo tudi svojo slovansko dušo in nje posebnosti ter našc rasne značilnosti in odlike, in da po njih uklišejimo prosveto in vzgojo naroda ter tako zgradimo na nam lastnih duševnih elementih nam svojstveno kulturno življenje. Pri nas pa je vse obrnjeno k zapadu: inteligenca, knjige, razne ustanove, posebno pa šolstvo. Če pa že presajamo iz tujih tal v naša pa moramo prikrojiti našim razmeram in potrebam; skratka: prekovati v kovačnicah slovanske duhovnosti. Pribijam: to naj velja posebno za šolstvo! !Iz tega razloga predlagam, da se tudi naš »Popotnik« v tem smislu preobrazi in preobliči, da bo objavljal članke, namigc in smernice pri vzgojnem delu, ki so vznikli in se izcimili iz potreb našega šolstva, naših razmer in. ki bodo temeljili in črpali moč iz narodovega življenja. Skratka: da bodo sa= monikli, samonikli tako, kot so že bili, pa so prenehali biti in kot si jih zopet želimo, ker pač čutimo v sebi tako nujnost in potrebo po njih. Na nas je! Tov. predsednik izreče zahvalo tov. Ka« folovi kakor tudi tov. Debenaku. Delegatom za pokrajinsko skupščino se volijo tov.: Šterk Davorin Kaukler Valen^ tina in Jančič Ivo. Na državno skupščino pa pošl.je društvo tov. Šterka. Namestnik za delegate obeh skupščin je tov. Musek Ljudevit. Prihodnje zborovanje bo v soboto 6 ju= nija v Ptuju. Oficijelnemu delu zborovanja, ki se začne ob 9. uri, se priključi še neofici* jelni del s kinopredstavo, obiskom muzeja in izletom v Švicarijo. D. I. Šestan. t. č preds. Kaukler V., t. č. tajn. -f UČITELJSKO DRUŠTVO ZA SREZ LJUTOMER je zborovalo dne 2. maja 1931. na Kapeli. — Navzočih 74 od 105 članov, t. j. 70-4%. Tov. predsednik iskreno pozdravi na* vzoče, zbrane kot na majniškem izletu; posebej zakliče dobrodošlico novim članom: tov. Jandlu iz Apač, Vinku Široni in Broni^ slavi Najžarjevi iz Sv. Jurja. • > Nato omeni uzakonitev uradniškega zakona ter ga v kratkem vsestransko očrta. Zadnji zapisnik se odobri. Rešijo se prcdlogi zadnjih dveh odborovih sej in došli dopisi. Ob razdelitvi statističnih tiskovin se apeiira na članstvo, da jih izvrši natančno, a po vesti, da bodo pravilen odgovor napa* dom. Razpravljalo se je nadalje o prosvetnem programu tov. Spangerja, kakor si je on za* mislil delo po odsekih S tem ne bi padlo vse delo na poedince, tcmveč bi bilo razdeljeno; delal bi vsak v odseku, ki ga veseli. Sledil je koreferat tov. Jandla, v katerem se je poglobil v filozofijo in v katerem dokazuje nujno potrebo samoizobrazbe učitelja; njegov študij filozofije in sociologije, v katerih bo našel smernice za vzgojo. Človek si mora dobiti svojo misel, mora biti autogen, ker le to mu daje vero vase. Cilj vzgoje je razločcva* nje: lepo — grdo, dobro — zlo. — Po prcda« vanju, ki je bilo z odobravanjem sprejeto, se je razvila še debata in se je nato sklepaio o ustanovitvi odsekov. Sledilo je zelo zanimivo predavanje tov. Lubeja o zakonu biogenezije. Povedel nas je z njim globoko v tajne narave. Nadaljeval ga bo na prihodnjem zborovanju, ki se bo vršiio v Stogovcih dne 6. junija. K. Maurič, t. č preds. Klemenčič M., t. č. tajn. + UČITELJSKO DRUŠTVO ZA KOZJANSKI OKRAJ je zborovalo dne 25. aprila 1931. v Kozjem. Statistika: Učiteljstva v okraju 58, včlanjenih 46, navzočih 32, t j. 70%. I. Tov. predsednik pozdravi z vclikim veseljem vse navzoče, posebno še 6 novo pristopivših tovarišev(ic): Dvorskv Olgo, Jazbinšek Milico, Kalan Anico, Jenčič Mari^ jo, Raufa Ivana in Sevnik Miro. II. Zapisnik zadnjega zborovanja sc prcčita in odobri. III Tov. Smolnikarjeva je referirala »O javn.em delovanju žene in podrejevanju nje^ nega dela«. Tov. predsednik se ji zahvali za !epo se« stavljeno predavanje z željo, naj bi o tej temi še katera druga tovarišica povedala svoje mnenjc. \ IV. Tov. Hernaus nam je povedal nekaj »O ioledarju«. Z zanimanjem je sledilo učU teljstvo poučnemu, znanstvenemu predavanju in se še priporočamo tov za nadaljevanje. V. Razpravljalo se je o izvenšolskem delu učiteljstva. Predsednik prosi vse navzo* če, naj takoj izpolnijo statistične tabele, čim jih prejmcjo. VI. Končno opominja tov. blagajnik čla^ ne dolžnike — posebno starejšp zamudnilce' — k vestnemu plačevanju. Prihodnje zborovanje se bo vršilo me< seca junija v Kozjem Alb. Čok, t. č. pred. M. Strašekova, t. č. tajn.