76 OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM V LETU 2016 MEASUREMENTS OF POLLEN CONCENTRATION IN THE YEAR 2016 Andreja Kofol Seliger 1 , Tanja Cegnar V letu 2016 smo poroč ali o obremenjenosti zraka s cvetnim prahom v Izoli, Ljubljani in Mariboru, obremenjenost s cvetnim prahom pa smo spremljali še na dveh dodatnih postajah (Brežiška kotlina in Novo mesto), ki sta namenjeni sledenju cvetnega prahu ambrozije. V nadaljevanju je prikazan potek povpreč ne dnevne koncentracije posameznih vrst cvetnega prahu v obdobju od januarja do septembra 2016 in ocena letošnje sezone v primerjavi z več letnim povpreč jem. Jelša (Alnus) Zač etek sezone pojavljanja cvetnega prahu jelše v zač etku februarja je le za par dni prehitel več letno povpreč je, sezona se je zaključ ila dva tedna prej kot v povpreč ju. Glavno sezono z najvišjimi obremenitvami so obč asno prekinjala obdobja neugodnega vremena. Teža sezone je bila nadpovpreč na, letni indeks je presegal več letno povpreč je in je znašal 2,5 do 3,5 povpreč nega. 0 500 1000 1500 2000 2500 3000 Število zrn/m3 jan jan jan feb mar mar mar apr apr maj maj jun jun jul jul avg avg sep sep Izola Ljublj. Maribor JELŠA jan feb mar apr maj jun jul avg sep Slika 1. Potek povpreč ne dnevne koncentracije cvetnega prahu jelše od januarja do septembra 2016 Figure 1. Average daily concentration of Alder (Alnus) pollen in the period from January to September 2016 Pelin (Artemisia) Sezona cvetnega prahu je bila na celini podpovpreč na, v Primorju povpreč na. Zač etek sezone je v Mariboru kasnil za deset dni, v Ljubljani je prehiteval za teden dni, v Primorju je bil povpreč en. Letni indeks je na celinskih postajah znašal 0,5 do 0,7 povpreč nega. 1 Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 77 0 5 10 15 20 Število zrn/m3 jan jan jan feb mar mar mar apr apr maj maj jun jun jul jul avg avg sep sep Izola Ljublj. Maribor PELIN jan feb mar apr maj jun jul avg sep Slika 2. Potek povpreč ne dnevne koncentracije cvetnega prahu pelina od januarja do septembra 2016 Figure 2. Average daily concentration of Mugwort (Artemisia) pollen in the period from January to September 2016 Breza (Betula) Zač etek sezone konec marca in zaključ ek sezone v aprilu sta bila povpreč na. Teža sezone je bila povpreč na, letni indeks je v Primorju znašal 0,9 povpreč nega, v celinskem delu države 1,3 več letnega povpreč ja. 0 500 1000 1500 2000 Število zrn/m3 jan jan jan feb mar mar mar apr apr maj maj jun jun jul jul avg avg sep sep Izola Ljublj. Maribor BREZA jan feb mar apr maj jun jul avg sep Slika 3. Potek povpreč ne dnevne koncentracije cvetnega prahu breze od januarja do septembra 2016 Figure 3. Average daily concentration of Birch (Betula) pollen in the period from January to September 2016 Beli/č rni gaber (Carpinus/Ostrya) Sezona se je zač ela v zadnji tretjini marca, od 8 do 10 dni prej kot v več letnem povpreč ju, zaključ ila se je teden dni prej kot obič ajno. Dnevne obremenitve v prvih dveh tretjinah aprila so bile zelo visoke. Teža sezone je bila nadpovpreč na, letni indeks je bil kar 4 do 6 krat višji od dolgoletnega povpreč ja. Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 78 0 500 1000 1500 2000 2500 Število zrn/m3 jan jan jan feb mar mar mar apr apr maj maj jun jun jul jul avg avg sep sep Izola Ljublj. Maribor Č RNI/BELI GABER jan feb mar apr maj jun jul avg sep Slika 4. Potek povpreč ne dnevne koncentracije cvetnega prahu belega in č rnega gabra od januarja do septembra 2016 Figure 4. Average daily concentration of Hornbeam and Hop hornbeam (Carpinus and Ostrya) pollen in the period from January to September 2016 Pravi kostanj (Castanea sativa) Zač etek sezone pojavljanja cvetnega prahu v juniju je glede na dolgoletno povpreč je kasnil za en teden v Ljubljani in Primorju, v Mariboru za 14 dni. V Ljubljani je bila teža sezone povpreč na, v Mariboru in v Primorju podpovpreč na. Letni indeks je bil od 1,1 do 0,4 povpreč nega. 0 50 100 150 200 250 Število zrn/m3 jan jan jan feb mar mar mar apr apr maj maj jun jun jul jul avg avg sep sep Izola Ljublj. Maribor PRAVI KOSTANJ jan feb mar apr maj jun jul avg sep Slika 5. Potek povpreč ne dnevne koncentracije cvetnega prahu pravega kostanja od januarja do septembra 2016 Figure 5. Average daily concentration of Sweet chestnut (Castanea sativa) pollen in the period from January to September 2016 Leska (Coryllus) Sezona pojavljanja cvetnega prahu se je v letu 2016 v Primorju in osrednji Sloveniji zač ela nadpovpreč no zgodaj, in sicer že v otoplitvi sredi januarja. V Mariboru je bil takrat že prisoten cvetni prah v zelo majhnih količ inah, zač etek sezone v zadnjem tednu januarja pa je bil povpreč en. Sezona se Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 79 je na vseh merilnih mestih zaključ ila v prvih dneh marca, kar je prej kot v dolgoletnem povpreč ju. Teža sezone je bila nekoliko nad povpreč jem, letni indeks je znašal 1,5 do 1,8 povpreč nega. 0 100 200 300 400 Število zrn/m3 jan jan jan feb mar mar mar apr apr maj maj jun jun jul jul avg avg sep sep Izola Ljublj. Maribor LESKA jan feb mar apr maj jun jul avg sep Slika 6. Potek povpreč ne dnevne koncentracije cvetnega prahu leske od januarja do septembra 2016 Figure 6. Average daily concentration of Hazel (Coryllus) pollen in the period from January to September 2016 Bukev (Fagus) Zač etek sezone konec marca in zaključ ek sezone v aprilu sta bila zgodnejša za slab teden od dolgoletnega povpreč ja. Sezona je bila nadpovpreč na, letni indeks je bil od 2,5 do 4-krat več ji od povpreč nega. 0 200 400 600 800 1000 Število zrn/m3 jan jan jan feb mar mar mar apr apr maj maj jun jun jul jul avg avg sep sep Izola Ljublj. Maribor BUKEV jan feb mar apr maj jun jul avg sep Slika 7. Potek povpreč ne dnevne koncentracije cvetnega prahu bukve od januarja do septembra 2016 Figure 7. Average daily concentration of Beech (Fagus) pollen in the period from January to September 2016 Jesen (Fraxinus) Sezona se je zač ela v zač etku marca, 15 do 20 dni prej kot v povpreč ju, zaključ ila pa kasneje. Skromno je cvetel mali jesen, ki je v drugi polovici aprila in maja ob zaključ ku sezone prispeval v zrak le malo cvetnega prahu. Teža sezone je bila podpovpreč na, letni indeks cvetnega prahu je znašal le 0,4 do 0,5 povpreč nega. Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 80 0 50 100 150 200 250 Število zrn/m3 jan jan jan feb mar mar mar apr apr maj maj jun jun jul jul avg avg sep sep Izola Ljublj. Maribor JESEN jan feb mar apr maj jun jul avg sep Slika 8. Potek povpreč ne dnevne koncentracije cvetnega prahu jesena od januarja do septembra 2016 Figure 8. Average daily concentration of Ash (Fraxinus) pollen in the period from January to September 2016 Trpotec (Plantago) Zač etek sezone v drugi tretjini aprila je bil 10 dni zgodnejši od povpreč ja. Dolga sezona se je zaključ ila v zač etku septembra, kot obič ajno je bila obremenitev zraka ves č as nizka. 0 5 10 15 20 25 Število zrn/m3 jan jan jan feb mar mar mar apr apr maj maj jun jun jul jul avg avg sep sep Izola Ljublj. Maribor TRPOTEC jan feb mar apr maj jun jul avg sep Slika 9. Potek povpreč ne dnevne koncentracije cvetnega prahu trpotca od januarja do septembra 2016 Figure 9. Average daily concentration of Plantain (Plantago) pollen in the period from January to September 2016 Platana (Platanus) Platana je sajena rastlina, zanjo je znač ilna kratka sezona pojavljanja cvetnega prahu. Cvetni prah je bil v zraku aprila. Zač etek in konec sezone sta bila v Primorju in Ljubljani povpreč na, v Mariboru pa kasnejša za dober teden. Obremenitve zraka so bile podpovpreč ne, le v Ljubljani so presegle povpreč je. Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 81 0 100 200 300 400 500 Število zrn/m3 jan jan jan feb mar mar mar apr apr maj maj jun jun jul jul avg avg sep sep Izola Ljublj. Maribor PLATANA jan feb mar apr maj jun jul avg sep Slika 10. Potek povpreč ne dnevne koncentracije cvetnega prahu platane od januarja do septembra 2016 Figure 10. Average daily concentration of Plane tree (Platanus) pollen in the period from January to September 2016 Trave (Poaceae) Sezono 2016 je zaznamoval zgoden zač etek pojavljanja cvetnega prahu, na celini v zač etku druge tretjine aprila, v Primorju v prvem tednu aprila. Sezona je bila glede obremenjenosti podpovpreč na, letni indeks je znašal od 0,7 do 0,9 povpreč nega, največ je obremenitve so bile konec maja, v Primorju teden dni prej. 0 50 100 150 200 Število zrn/m3 jan jan jan feb mar mar mar apr apr maj maj jun jun jul jul avg avg sep sep Izola Ljublj. Maribor TRAVE jan feb mar apr maj jun jul avg sep Slika 11. Povpreč na dnevna koncentracija cvetnega prahu trav od januarja do septembra 2016 Figure 11. Average daily concentration of Grass family (Poaceae) pollen in the period from January to September 2016 Hrast (Quercus) Zač etek sezone konec marca in zaključ ek sezone v aprilu sta bila zgodnejša za dober teden dni, izjema je bilo Primorje z zaključ kom sezone v drugi polovici maja. Na tem območ ju rastejo tudi vrste hrasta, ki cvetijo kasneje. Zaključ ek sezone se je ujemal z dolgoletnim povpreč jem, obremenitve so bile povpreč ne. Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 82 0 100 200 300 400 500 600 Število zrn/m3 jan jan jan feb mar mar mar apr apr maj maj jun jun jul jul avg avg sep sep Izola Ljublj. Maribor HRAST jan feb mar apr maj jun jul avg sep Slika 12. Povpreč na dnevna koncentracija cvetnega prahu hrasta od januarja do septembra 2016 Figure 12. Average daily concentration of Oak (Quercus) pollen in the period from January to September 2016 Koprivovke (Urticaceae) Zač etek sezone je v Mariboru zamujal za dober teden glede na povpreč je, v Ljubljani in v Primorju je prehiteval za teden dni oziroma je ujel povpreč je. V Primorju, kjer zač ne sezono koprivovk krišina, je zač etek sezone že v aprilu, na celini, kjer več ino cvetnega prahu prispevajo koprive, pa konec maja oziroma v zač etku junija. Letna obremenitev je bila nadpovpreč na, indeks je bil od 1,2 do 1,7 dolgoletnega povpreč ja. 0 50 100 150 200 250 300 Število zrn/m3 jan jan jan feb mar mar mar apr apr maj maj jun jun jul jul avg avg sep sep Izola Ljublj. Maribor KOPRIVOVKE jan feb mar apr maj jun jul avg sep Slika 13. Povpreč na dnevna koncentracija cvetnega prahu koprivovk od januarja do septembra 2016 Figure 13. Average daily concentration of Nettle family (Urticaceae) pollen in the period from January to September 2016 Oljka (Olea) V Primorju je bil zač etek sezone dva tedna zgodnejši od povpreč ja. Sezona se je zač ela v zač etku tretje tretjine aprila in zaključ ila konec prvega tedna junija. Obremenjenost zraka je bila nižja od povpreč ja, letni indeks je znašal 0,8 povpreč nega. Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 83 0 50 100 150 200 250 Število zrn/m3 jan jan jan feb mar mar mar apr apr maj maj jun jun jul jul avg avg sep sep Izola Ljublj. OLJKA jan feb mar apr maj jun jul avg sep Slika 14. Povpreč na dnevna koncentracija cvetnega prahu oljke od januarja do septembra 2016 Figure 14. Average daily concentration of Olive tree (Olea) pollen in the period from January to September 2016 Cipresosvke/tisovke Sezona cipresovk in tisovk se je zač ela na celini v prvi polovici februarja, v Primorju pa konec januarja. Zaključ ila se je v aprilu slaba dva tedna prej kot v dolgoletnem povpreč ju. V zraku je bila nadpovpreč na količ ina cvetnega prahu, letni indeks je znašal dva do trikrat več od vrednosti dolgoletnega povpreč ja. 0 1000 2000 3000 4000 5000 6000 7000 Število zrn/m3 jan jan jan feb mar mar mar apr apr maj maj jun jun jul jul avg avg sep sep Izola Ljublj. Maribor CIPRESOVKE jan feb mar apr maj jun jul avg sep Slika 15. Povpreč na dnevna koncentracija cvetnega prahu cipresovk in tisovk od januarja do septembra 2016 Figure 15. Average daily concentration of Cypress and Yew family (Cupressaceae and Taxaceae) pollen in the period from January to September 2016 Ambrozija (Ambrosia) Meritve ambrozije so potekale na petih merilnih mestih: Izola, Ljubljana, Maribor, Novo mesto in Brežiška kotlina. V Novem mestu in Brežiški kotlini so nizi meritev krajši, meritve potekajo od leta 2012. V letu 2016 se je sezona zač ela v prvem tednu avgusta. Največ cvetnega prah smo našteli v Brežiški kotlini in Novem mestu, letna obremenitev je bila višja od povpreč ja. Najvišje obremenitve sezone so bile zadnje dni avgusta, drugi manj izrazit vrh je bil v drugem tednu septembra. Sezona v osrednjem delu Slovenije je bila podpovpreč na, v Primorju, Novem mestu in Brežiški kotlini pa nadpovpreč na. Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 84 0 20 40 60 80 100 120 140 Število zrn/m3 jan jan jan feb mar mar mar apr apr maj maj jun jun jul jul avg avg sep sep Izola Ljublj. Maribor AMBROZIJA jan feb mar apr maj jun jul avg sep Slika 16. Povpreč na dnevna koncentracija cvetnega prahu ambrozije od januarja do septembra 2016 Figure 16. Average daily concentration of Ragweed (Ambrosia) pollen in the period from January to September 2016 0 100 200 300 400 500 600 700 Število zrn/m3 jun jun jul jul jul avg avg sep sep oct oct Br. Kotl. Izola Ljublj. Marib. AMBROZIJA jun jul avg sep okt Slika 17. Povpreč na dnevna koncentracija cvetnega prahu ambrozije od junija do oktobra 2016 z dodatno postajo v Brežišli kotlini Figure 17. Average daily concentration of Ragweed (Ambrosia) pollen with included data from measuring site in Brežiška kotlina in the period from June to October 2016 Za primerjavo obremenjenosti zraka in zač etke sezone pojavljanja zgoraj navedenih vrst cvetnega prahu smo uporabili desetletno povpreč je meritev od leta 2006 do 2015, za ambrozijo v Brežiški kotlini in Novem mestu pa obdobje od 2012 do 2015. Zač etek sezone je dan v letu, ko vsota dnevnih obremenitev zraka doseže 1 % letnega indeksa, konec pa dan, ko vsota dnevnih obremenitev znaša 95 %. Zato zač etek in konec sezone ne sovpadata z obdobjem prisotnosti cvetnega prahu v zraku. Letni indeks je vsota vseh dnevnih obremenitev s cvetnim prahom v eni sezoni. Letošnja sezona cvetnega prahu je bila nadpovpreč na, v zraku je bilo 1,5 do 2 krat več cvetnega prahu kot je dolgoletno povpreč je. Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 85 Preglednica 1. Letni indeks v letu 2016 in več letno povpreč je cvetnega prahu v Izoli, Ljubljani in Mariboru Table 1. Annual index in 2016 and long-term average of airborne pollen in Izola, Ljubljana and Maribor Izola Ljubljana Maribor 2016 povpreč je 2016 povpreč je 2016 povpreč je letni indeks 79206 41852,1 83758 41856,5 68124 47437,1 jelša 2168 958,0 7304 2088,5 9824 3735,3 ambrozija 871 377,4 757 805,3 926 1126,6 pelin 121 120,0 141 212,1 140 305,7 breza 303 352,6 5835 4445,2 6340 5626,7 beli/č rni gaber 26190 5125,9 22122 3735,1 11789 3021,2 pravi kostanj 645 973,2 2440 2310,6 1719 2978,1 leska 1230 811,9 2467 1378,0 1922 1065,9 cipres./tisovke 25944 10516,2 11697 3522,9 4054 2162,4 bukev 713 298,2 3178 1065,9 5057 1288,8 jesen 1918 4504,2 939 1775,7 625 1780,2 oljka 1422 1686,9 bor 3949 4043,4 4079 3292,7 4502 4510,3 trpotec 426 382,0 559 573,7 594 555,4 platana 268 509,3 2548 1430,0 407 572,2 trave 2267 2619,8 3112 3472,6 3270 3583,5 topol 419 484,6 929 741,6 1110 1200,6 hrast 2523 2627,3 2732 2215,4 3776 2929,8 kislica 55 82,0 57 133,2 62 151,5 vrba 211 367,3 916 801,7 1017 721,6 koprivovke 4454 2605,6 5529 3343,0 7683 5436,7 SUMMARY In the year 2016 pollen measurement has been performed in the central part of the country in Ljubljana, in Izola on the Coast, and in Maribor. Two additional measuring sites were operated on the edge of the region with the highest concentration of Ragweed pollen, they are Novo mesto and Krška kotlina. The article presents the main characteristics of airborne pollen types in the year 2016.