Ožja ekipa, ki ji je bila zaupana izvedba akcije, se je na to prireditev dolgo pripravljala. Morala je rešiti kopico velikih in majhnih problemov, poskrbeti za sodelovanje vseh, katerih pomoč smo potrebovali zunaj hiše, urediti vse podrobnosti pred akcijo in potem še v akciji sami. V tem ni nihče zatajil. Akcija Nedeljskega je v primerjavi z akcijami, ki jih prirejajo nekateri drugi časopisi, lepo, plemenito, človekoljubno dejanje, ki zahteva veliko dela in veliko žrtev, nudi pa lep občutek zadovoljstva, da smo z njo vsaj nekoliko pomagali sočloveku in mu vsaj en dan v letu spremenili v lep, veder, če že ne srečen dan. Uveljavljanje delegatskega sistema Smo pred novim obdobjem dela samoupravnih in družbenopolitičnih interesnih skupnosti. Lahko trdimo, da se je delo družbenopolitičnih skupnosti že ustalilo in gradivo redno prihaja, pa tudi delegati so seznanjeni z gradivom. V Ljubljanskem dnevniku ga vsak delavec prejema kot redno prilogo. Splošne delegacije in konference delegacij za samoupravne interesne skupnosti pa se borijo še z mnogimi težavami. Ena od njih je, kako obvestiti vse člane delegacij in seveda tudi ostale delegacije z gradivom za seje iz posameznih področij. Na posvetovanju predsednikov delegacij v septembru 1975, ki ga je organizirala mestna Nadaljevanje na 6. strani Leto XI Ljubljana, 13. oktobra 1975 Številka 8 »DOBIMO SE V KUMROVCU« Prijetne urice za invalide med našo akcijo 75 Tudi letošnja akcija Nedeljskega za invalide je popolnoma uspela. Cilj Akcije 75, že enajste po vrsti, je bil Kumrovec, naslov akcije je bil ,JDobimo se v Kumrovcu", izvedena pa je bila 6. oktobra v lepem jesenskem dnevu. Ta človekoljubna prireditev, ena naj večjih, kar jih prireja Nedeljski v svojem celoletnem programu, je tokrat zavzela tudi največji obseg. Izmed več ko 700 prijavljenih, se je izleta v Kumrovec in prijateljskega srečanja invalidov iz vse Slovenije v Atomskih toplicah nedaleč proč lahko udele žilo več ko dvesto ljudi, da tu ne omenjamo organizatoijev. Karavana sedmih avtobusov iz vseh koncev Slovenije se je odpravila proti Kumrovcu že zgodaj zjutraj. ho ogledu doma in Titove rojstne hiše je karavana odrinila v Atomske toplice, kjer je invalide Pozdravil odgovorni urednik Nedeljskega Matjan Remic in povedal, da je ta akcija Nedeljskega za invalide vsako leto deležna večjega Priznanja in večje pozornosti. Letošnjo akcijo je na primer hotelo vzeti pod svoje okrilje več podjetij; tokrat je prvič v njej sodelovalo tudi podjetje zunaj naše republike. Seveda pa bo akcija ostala izključno stvar Nedeljskega, saj ima zdaj že dolgoletno tradicijo in o njej pripovedujejo invalidi vse najboljše. Pohvale in zahvale je slišati vse leto na vsakem koraku. Invalidi vidijo v njej dejanje velike pozornosti do tega dela našega prebivalstva, ki jim je kruta usoda vzela del sposobnosti in se zato tudi v družbi marsikdaj počutijo zapostavljene, odrinjene na slepi tir. Kolektiv Nedeljskega in Dnevnika se je tudi letos izkazal ne le glede organizacije akcije same, kije potekla v celoti brezhibno, marveč so se izkazali tudi vsi kot posamezniki. V avtobusih so skrbeh za dobro voljo, nosili so težke invalide v avtobuse in iz njih in nasploh, kolikor je le bilo v njihovih močeh, skrbeh za kar najboljše počutje vseh udeležencev s posebno pozornostjo do tistih, priklenjenih na vozičke. CRNOBELEM / GLASILO CASOPISNO-TISKARSKEGA PODJETJA PRAVICA-DNEVNIK Akcija Nedeljskega — lepo darilo invalidom Z njo smo nekoliko pomagali sočloveku in mu vsaj en dan v letu spremenili v lep, veder, če že ne srečen dan POSLOVANJE TOZD LJUBLJANSKI DNEVNIK V AVGUSTU Manjši dohodek od oglasov Celotni dohodek v avgustu, pa tiskana naklada so prikazani v celotni stroški, ostanek dohodka in naslednji tabeli (v tisočih din): Dohodki Realizacija 1/12 letnega plana Indeks Dohodki od prodaje LD 2.333 2.159 108 Dohodki od prodaje ND 2.453 2.341 105 Dohodki od oglasov 819 1.228 67 IBM 239 225 107 Drugi dohodki 251 245 103 Regres — 190 — Skupaj dohodki 6.095 6.388 95 Skupaj stroški 5.910 5.999 99 Ostanek dohodka 185 389 48 Dnevno tiskana naklada Dnevnik 50.965 47.700 107 Nedeljski dnevnik 203.760 202.000 101 AKTIVNOST MLADINSKE ORGANIZACIJE LP NAŠA BOLEZEN: NEZAINTERESIRANOST CENEJŠA PRESKRBA PREK SINDIKATA Kljub temu, da je poudarek sindikalnega dela na političnem področju, ne moremo mimo dejstva, da je sindikalnim podružnicam po podjetjih še vedno ostala tudi dolžnost za preskrbo članov z raznimi dobrinami. Seveda se je ta dejavnost bistveno spremenila v odnosu na povojno dejavnost, v času, lo ni bilo potrebnih dobrin, tako da je bil sindikat s to dejavnostjo podaljšek planske distribucije. Seveda sedaj vsak posameznik lahko nabavi vse, oziroma celo več kot potrebuje, aktualna pa je še potreba pc cenejši nabavi in pa po obročnem odplačevanju. V tej smeri je sindikat tiskarne tudi ukrepal. Nabavil je trenerke za športnike in delno, za ostale po tovarniških cenah in obročnem plačevanju. Lani je nabavil tudi krompir po zelo nizkih cenah. Vsakoletno pa naroča tudi kurjavo za interesente v podjetju. Prejšnja leta nam je omogočilo podjetje, ki dobavlja kurjavo, plačilo 3 obrokov. Sedaj je to ukinjeno, sindikat pa je zato organiziral plačilo tako, da vsak plača premog v obrokih že pred prejemom (2 obroka), zadnji obrok pa obračuna računovodstvo po dokončnem računu podjetja za dobavo kurjave. Seveda nastane s tem ogromno dela za osebje računovodstva. Vedeti pa moramo, da je to delo na prostovoljni osnovi in ni službena dolžnost. Pripravljamo tudi prevoz hrane (jajca, orehi) iz okolice Murske Sobote. Pri celotni preskrbi pa je važna tudi aktivnost posameznih skup in škili poverjenikov v oddelkih. Nekateri čakajo samo na 10 sindikata, drugi pa sodelujejo, oziroma sami začnejo akcijo za posamezne nabave. Nadalje sindikalna podružnica oskrbuje, oziroma posreduje prodajo ozimnice ETA (Kamnik). Za konec lahko rečemo še to, da naj bi pri preskrbi sodelovali vsi poverjeniki, ne pa da samo čakajo na 10 sindikata. Čeprav je minilo že leto dni od IX. kongresa ZSMS, se stanje OOZSM v naši tiskarni ni dosti spremenilo. Nezainteresiranost v naši tiskarni je „bolezen“, ki je predsedstvo 00 ne more pozdraviti, čeprav se 10 članov predsedstva na moč trudi, da bi spravilo vse skupaj z mrtve točke. Da je nezainteresiranost res rakova rana, nam povejo samo podatki, da je v tiskarni 150 mladih, od tega pa jih je pripravljeno delati le dvajset, vključno s predsedstvom. Kako pripraviti mlade k sodelovanju? Ena izmed oblik, s katero mislimo privabiti mlade, so izleti. Ravno sedaj pripravljamo izlet v Kumrovec, ki pa naj bi ne bil samo za mladince, temveč tudi za ostale člane našega kolektiva, kajti mislimo, da bi morala ravno mladina biti pobudnik vseh akcij. Vse pa vendar ni tako čmo; lahko povemo, da se je mladinska delegacija naše tiskarne udeležila proslave ob 25. obletnici samoupravljanja v Litostroju, kjer je govoril tudi tov. Tito. Prav tako smo se udeležili zborovanja, da bi izrazili protest vseh delovnih ljudi naše tiskarne proti fašističnemu režimu v Španiji. Toda čaka nas še veliko dela, saj moramo realizirati stabilizacijski program, ki smo si ga zastavili. Le s skupnimi močmi nam bo to uspelo. Avgustovska bilanca Ljubljanskega Dnevnika kaže, da smo dohodek presegli — razen pri oglasih. Zaradi dopustov je bilo v tem mesecu manj oglasov. Tako smo na primer imeli v juniju, ko je Nedeljski prav tako izšel petkrat kot v avgustu, za 1,776.000 dinarjev dohodkov od oglasov, avgusta pa za 947 tisoč manj. Zaradi tega je bil poslovni rezultat v avgustu slabši. Poleg tega pa tudi nismo knjižili dohodkov od regresa, kijih knjižimo vedno takrat, ko regres prejmemo. Naklada obeh časnikov je bila nad planom in pričakujemo, da se bo v prihodnjih mesecih zaradi akcije za povečanje še zvišala. Stroški so bili v celoti manjši od planiranih. Prekoračili pa smo jih predvsem pri dostavi po pošti zaradi velike podražitve, večji pa so bili tudi stroški zaradi preureditve naročninskega oddelka. Tudi osebni dohodki so višji zaradi raznih nadomestovanj delavcev, ki so bili na dopustih. Sicer pa je finančni položaj ugoden, saj smo vse račune takoj poravnali. OSEBNI DOHODKI V LUČI STATISTIKE PODATKI O IZPLAČANIH OSEBNIH DOHODKIH V LJUBLJANSKEM DNEVNIKU V MESECU SEPTEMBRU 1975 Povprečni mesečni osebni dohodek je bil 5.882 dinarjev. V redakciji znaša povprečni osebni dohodek 7.019,00, v BEP 5.647,54, IBM 6.281,83, pravnik ZP 7.176,80, v splošnem oddelku, računovodstvu in analitskem oddelku 4.944,55, v prodajnem oddelku 5.530,46, naročninskem oddelku 4.626,41, v ekspeditu 5.528,53, v adremi 4.278,69, v podružnicah 4.985,26, šoferji pa so prejeli 4.894,71 dinarjev povprečnega osebnega dohodka. Najnižji izplačani osebni dohodek je bil 2.158,65 dinarjev (snažilka) Najvišji izplačani osebni dohodek je bil 12.311,55 dinarjev (resorni urednik) PODATKI O IZPLAČANIH OSEBNIH DOHODKIH V TISKARNI LP V AVGUSTU 1975 Povprečni mesečni osebni dohodek 3.851,35 dinarjev V ročni stavnici znaša povprečni osebni dohodek 3.850,60, v strojni stavnici 4.456,00, časopisni enoti 5.364,15, klišarni 3.481,50, knjigotiskarski strojnici 3.805,75, fotografiji 4.701,95, litografiji 3.472,30, knjigoveznici 2.806,30, mehanični delavnici 3.649,90 in v režijski grupi 3.931,65. Najnižji izplačani osebni dohodek je bil 1.773,05, najvišji pa 13.755,00. PET MINUT NA OBISKU V EKSPEDITU Delovna storilnost se je v 6 letih povečala za 12 odstotkov, letno torej povprečno za 2 odstotka — Je to glede na uvedbo novih strojev dovolj ali premalo? Vrsti strojev, ki so jih v Dnevnikovem ekspeditu dobili med 1970. in 1974. letom, sta se lani pridružila še dva: stroj za pakiranje časopisov ter vezalni stroj „Freundling“. Z vsemi temi stroji, katerih skupna nabavna vrednost presega 3,8 milijona novih dinarjev, si je ekspedit veliko opomogel, saj je z njimi odpadlo veliko poprejšnjega dela z rokami, čas ekspeditiranja pa se je, če bi ga preračunali na en izvod časopisa, skrajšal. Kljub številnim novim strojem skupaj 2,070.448 izvodov časo- pa se je v ekspeditu vendarle povečalo število delavcev. Do tega je prišlo zato, ker se je ves čas povečeval tudi obseg dela. Ne nazadnje pa je potrebno tudi upoštevati resnico, da stroji ne morejo delati sami, marveč da jim je potrebno streči. Vendar je s stroji po eni strani delo olajšano, po drugi strani pa gre hitreje od rok. Sicer pa si o tem velja ogledati primerjavo med dvema mesecema, med letošnjim septembrom in istim mesecem v letu 1969. Septembra 1969 je bilo v ekspeditu osem redno zaposlenih delavcev, ki so skupaj s honorarnimi ekspeditorji, vezači, nakladalci in vlagalci opravili (vključno z nadurnim delom) 3.545 delovnih ur. V teh delovnih urah so ekspeditirali Prizadevanja za pridobivanje novih naročnikov Prodajna služba Dnevnika je 15. septembra začela s planirano akcijo za pridobitev novih naročnikov v Ljubljani. Z organizacijskimi pripravami za to akcijo so pričeli že julija, saj je uspeh prav gotovo odvisen tudi od dobrih predpriprav, predvsem pa nam bodo tokrat zelo koristile tudi izkušnje iz Prejšnjih akcij. Dosedanji potek akcije je prinesel že tudi prve rezultate. Izmed istih, ki jim brezplačno pošiljamo na ogled Dnevnik in Nedeljskega, j? Je okoli 15 odstotkov odločilo, a bodo postali naročniki bodisi nevnika, bodisi Nedeljskega, ali Pa kompleta. S 15. oktobrom se je začela -tuja tudi zunaj Ljubljane. Po dveh pisov. Septembra letos je bilo v ekspeditu petnajst redno zaposlenih delavcev — ti so skupaj s honorarnimi vlagalci, nakladalci in vezači in vključno z nadurnim delom opravili 4.988 delovnih ur. V teh delovnih urah pa so ekspeditirali skupaj 3,258.520 izvodov časopisov. Število delovnih ur se je tedaj v šestih letih med septembrom 1969 in septembra 1975 povečalo za 41 odstotkov. Naklada, ki so jo ekspeditirali, pa je porasla za 57 odstotkov. Če te številke obrnemo nekoliko drugače, lahko ugotovimo, da so v ekspeditu v septembm 1969. leta v eni delovni uri ekspeditirali 584 izvodov časopisov, letos septembra pa v eni uri 653. Delovna storilnost se je tedaj v šestih letih v ekspeditu povečala za dvanajst odstotkov, letno torej povprečno za dva odstotka. V ekspeditu pa bo rast storilnosti dela lahko bila še večja, le da nemalokrat prihaja do težav. Vodja ekspedita Franc Belšak nam je med drugim povedal, da je strojni park sicer velika pridobitev, da pa so stroji tudi razmeroma pogosto v okvari, predvsem kadar so preobremenjeni. Še posebej so težave, če se jim kakšen stroj pokvari ponoči. Razen tega jih v ekspeditu dajejo tudi zamude, do katerih prihaja v tisku, in pravijo, da bi bilo zanje veliko preprosteje, ko bi bil tisk bolj reden. Kot nam je povedal Franc Belšak, čutijo v ekspeditu tudi precejšnjo prostorsko stisko. Rešitev le-te bo nujna, zato bo nujno potrebno tudi preseliti adremo kam drugam, saj bi prostor, v katerem je ta pri njih „v gosteh", krvavo potrebovali sami. Sicer pa v ekspeditu ne tarnajo. Nasprotno, izražajo veliko zadovoljstvo, da so dobili nadvse potrebne prezračevalne naprave, saj so poprej delali domala v nevzdrž- (Nadaljevanje na 6. strani) STABILIZACIJSKI PROGRAM DNEVNIKOVIH ŠOFERJEV Izvijač v rokah naših voznikov Obiski mehaničnih delavnic bodo v bodoče bolj redki, ker so vozniki sklenili, da bodo vsa manjša popravila opravili sami — Mesečno smo še pred nedavnim pustili v mehaničnih delavnicah lO tisoč dinarjev Zaradi dviga cen poštnih uslug za razpošiljanje časopisov (cene uslug so dvignili kar za 300 odstotkov) se je naša delovna organizacija znašla pred dejstvom, da moramo časopise razvažati sami. Naš vozni park šteje 13 vozil, ki jih vozi sedem poklicnih voznikov, včasih pa priskoči na pomoč še honorarni voznik. Logično, da pri trikratnem povečanju dela dostavne službe nastane problem vzdrževanja teh vozil, ki razen dveh Fordovih vozil in pred dnevi kupljenega OM, že sodijo v „razhod“. Vsi naši vozniki imajo poleg žati oba časnika po celi Sloveniji, mesecih pa bo delavski svet c lahko ocenil, ali je bila tokratna cija uspešna ali ne. Uspeh bi bil, ■•e bl se lO odstotkov tistih, ki smo Dnevnik na ogled, na- jočil na naša časnika. Akcija bo legala vse do marca prihodnjega tega poklica še drug poklic, ki je tako ali drugače vezan na avtomobilsko stroko. Kljub temu se nam je vsa pretekla leta dogajalo, da smo vsa vozila še za takšne malenkosti vozili na popravilo v servise. Mesečno smo tako dajali za vsa mogoča popravila voznega parka okoli 10 tisoč dinarjev. Za primer: 28. februarja letos smo odpeljali na servis TAM 2000, da so mu nastavili potezno žico prestav. Račun je znašal 53,80 dinarjev, od tega pa je material predstavljal samo 1,80 dinarja. Kaj res nimajo naši šoferji toliko znanja, da ne bi mogli takšnih malenkosti popraviti sami? Servisne delavnice nam izstavljajo račune, ki so že astronomski. Res je, da se rezervni deli vsako leto podražijo tudi za 100 odstotkov, res pa je tudi, da je cela gora manjših popravil, ki bi jih lahko sami naredili. Priznavamo, da imajo šoferji sedaj, ko morajo razva- precej več dela (posebno kritična je sreda zvečer in četrtek), vendar.. . Šoferji so sklenili, da bodo v okviru svojih možnosti prispevali k stabilizacijskemu programu naše delovne organizacije. Dogovorili so se, da bodo v bodoče sami popravljali počene hladilnike, ki kaj radi popokajo zaradi preobremenjenosti vozil, sami bodo regulirali sklopke, zavore, ventile . . . Skratka, vozniki so sklenili, da bodo kljub večjemu obsegu del, popravljali doma vse manjše okvare. Večjih popravil, tudi če bi jih fantje znali popraviti, ne bodo mogli narediti, ker imajo servisi OM in Ford monopol nad rezervnimi deli. Sklep šoferjev, da bodo sami popravljali manjše okvare, je lep in pohvale vreden. Postavlja pa se drugo vprašanje: ali bodo fantje pri takšnem obsegu del sploh še zmožni kaj popraviti. Vozniki so od srede na četrtek kar po 30 ur za volanom. Vozni park imamo zaradi stalnih preobremenjevanj skoraj iztrošen. Nova vozila (mislimo na dva FORD in novi OM) ne morejo opraviti vsega in kaj lahko se nam zgodi, da bomo lepega dne ugotovili, da polovica voznega parka ni več sposobnega prepeljati določenega števila časopisov. Pogoste obiske mehaničnim delavnicam bi lahko opravičili tudi z dejstvom, da vozniki hočejo imeti popolnoma „zdrave“ avtomobile. Za primer naj povemo, da je TAM 2000, kije preživel pri nas že osem let napornih voženj, po kilometrih sicer še sorazmerno nov, da pa je po številu obratovalnih ur to že popolnoma odpisano vozilo, ki ni več zanesljivo. Dogajalo se je celo, da smo šilom prilik na tem vozilu, ki ima nosilnost dve toni, prevažali po štiri tone in več časopisov! Stabilizacijski program šoferjev je dober, le vprašanje je, kako ga bodo lahko pri takšnem obsegu del izvajali. Upajmo, da ta program ni samo prazna obljuba in lepe želje, ampak, da bomo konec leta lahko zapisali, da smo na področju popravil našega voznega parka privarčevali nekaj deset tisoč dinarjev. ZAHVALE Skupinski posnetek s prijetnega izleta upokojencev LP SREČANJE UPOKOJENCEV TISKARNE V ZASAVJU Upokojenci tiskarne so se spet zbrali 23. septembra, da bi na skupnem izletu preživ ali prijeten dan. Letos je bilo, kljub deževni tradiciji zadnjih let, vreme sončno in prijetno za izlet. Ob 8. uri zju -traj sta se dva polna avtobusa naših nekdanjih sodelavcev odpeljala proti Izlakam. Za spremembo smo se letos odločili za Zasavje, saj se vsakega konca, pa tudi lepe in gostoljubne Dolenjske, počasi naveličaš. Razšli smo se z željo, da se v prihodnjem letu spet vidimo. Žal nam je bilo za tiste, ki bi se izleta radi udeležili, pa se ga zaradi bolez- ni niso mogli. Želimo jim čimboljšega zdravja, vsem skupaj pa na svidenje v prihodnjem letu. Od nekaterih naših upokojencev, ki se niso mogli udeležiti našega izleta, smo dobili pismene zahvale, ker smo se jih spomnili. Izmed njih objavljamo: Tovarišica Šetinova nam je pisala takole: „Najlepša hvala za lepo darilo, ki ste mi ga poslali. Bila sem veselo presenečena in ne najdem pravih besed za zahvalo. Obenem se vam zahvaljujem tudi za časopis C mo na belem. Prebrala sem ga od začetka do konca in hranim vse številke ter jih od časa do časa še pregledujem. Vem, da vam je bilo lepo na izletu. Žal nisem mogla priti. Morda pridem prihodnje leto, toda kdo ve, kaj bo prineslo leto." Marija Pirc pa nam je pisala: „Prav lepa hvala za darilo. Gotovo ste se dobro zabavali. Prav radovedna sem, koliko je še starejših in ali bi se še poznali. Pri nas v domu smo vsi stari nad 70 let. Poročila sta se tudi dva para, nekaj pa jih je tudi umrlo. Mene bolijo noge, drugače pa sem še kar zadovoljna in vas lepo pozdravljam." Ostoj Kolman pa se je opravičil, ker ni mogel priti in še pripisal: „Posebno zahvala vsem, ki ste se me vseeno spomnili z bogatim darilom. Bil sem nemalo presenečen in vas tovariško pozdravljam." ZA DELAVCE V LJUBLJANSKEM DNEVNIKU Letos šest novih najemnih stanovanj Od skupno 132 povabljenih, se je izleta udeležilo 87 upokojenih sodelavcev. Ob prihodu v Gostišče Vidrgar so se vsi udeleženci izleta najprej malo „podprli“, potem pa sta avtobusa odpeljala na izlet na Zasavsko goro. Avtobusa nista peljala do vrha in nekateri najbolj vneti so se peš napotili na vrh, drugi so se sprehajali v bližini avtobusov, tretji pa sojo peš mahnili v dolino in po prijetnem sprehodu prišli nazaj v gostišče. Po kosilu je k dobremu razpoloženju pripomogel trio harmonike in dveh kitar, kije neumorno igral, udeleženci izleta pa so še bolj neumorno plesali. Prehitro je minilo prijetno popoldne in približal se je čas odhoda. Na podlagi posojila, ki ga je odobrila Samoupravna stanovanjska skupnost Ljubljana iz združenih sredstev, bo Ljubljanski dnevnik letos kupil 6 najemnih stanovanj, od katerih bo eno vseljivo že letos, druga pa prihodnje leto ali celo leta 1977. Kot so namreč povedali pri Standard -Investu, se je usmerjena gradnja stanovanjskih hiš nekaj zataknila in zato ne morejo zagotoviti, da bodo stanovanja, ki naj bi bila po planu vseljiva do 30. septembra 1976, resnično pripravljena za vselitev že prihodnje leto. Zaradi čakanja gradbenih podjetij na družbeni dogovor, s katerim naj bi uredili razmere glede gradnje in prodaje stanovanj, je Ljubljanskemu dnevniku doslej uspelo skleniti kupne pogodbe samo za tri stanovanja. Za eno stanovanje, ki bo najbrž vseljivo že prihodnji mesec, bo predvidoma lahko sklenil kupno pogodbo takoj, ko bodo določene cene po omenjenem družbenem dogovoru, za nadaljnji dve stanovanji pa bo predvidoma prav tako v novembru sklenil samoupravni sporazum o gradnji stanovanj. Pri najemanju posojila za nakup stanovanj se je Ljubljanski dnevnik zavezal, da bo iz lastnih sredstev prispeval najmanj 35 odstotkov celotne cene. Sedanji izračuni kažejo, da bo lastna udeležba znašala skoraj 50 odstotkov cene, saj je bilo posojilo odobreno v višini 1,239.217 dinarjev, stanovanja pa bodo stala predvidoma skupno okoli 2,452.000 dinarjev. Potrebna lastna sredstva bodo v celoti zbrana do konca julija 1976, iz preostalih sredstev in dotoka iz stanovanjskega prispevka od avgusta do konca prihodnjega leta pa se bo nabralo še okoli 360.000 dinarjev. Če se bo torej Ljubljanski dnevnik odločil, da bo prihodnje leto odobril svojim delavcem tudi kaj posojil za nakup stanovanj, bo moral k znesku 500.000 dinarjev, ki ga bo po sklepu DS z dne 22. 9. 1975 razporedil za reševanje stanovanjskih vprašanj, primakniti še nekaj stotisoč dinarjev. Potrebe so, o možnostih pa si bomo povsem na jasnem čez nekaj mesecev. Vera Hren ' 'N KADROVSKE NOVICE V----------------------) JUBILANTI V naši 5. številki „ČRNO NA BELEM“ so objavljeni jubilanti »TRIDESETLETNIKI11. Dolžnost nas vseh je, da se spomnimo in priobčimo imena tudi drugih delavcev — jubilantov, ki so v podjetju 10 in 20 let in so s svojim delom v teh dveh obdobjih veliko prispevali za razvoj tiskarne Ljudske pravice. K° jim čestitamo za njihov ju-bllej, želimo, da bi še,mnogo, mnogo let ostali med nami čili in zdravi. Želimo jim tudi osebne sreče in zadovoljstva. JUBILANTI - 20-LETNIKI DELA VTLP Vera Hren, v tiskarni Ljudske Pravice od 15. 8. 1955, Danica Meden, v tiskarni Ljudske pravice L 9. 1955, Stanislav Tršinar, v tiskarni Ljudske pravice od 4. 8. 955, Tatjana Zorec, v tiskarni Ljudske pravice od 1.8. 1955 JUBILANTI - 10-LETNIKI dela vtlp Vladimir Judež, v tiskarni Ljud-*e pravice od 8. 9. 1965, Milka Milka Kopitar Danica Meden Stanislav Tršinar Tatjana Zorec Kopitar, v tiskarni Ljudske pravice od 1. 4. 1965, Matjaž Košir, v tiskarni Ljudske pravice od 27. 9. 1965, Feliks Kralj, v tiskarni Ljudske pravice od 1. 4. 1965, Zdenka Malse, v tiskarni Ljudske pravice od 1. 7. 1965, Herman Miklič, v tiskarni Ljudske pravice od 22. 3. 1965, Nežka Nartnik, v tiskarni Ljudske pravice od 4. 1. 1965, Igor Poljanec, v tiskarni Ljudske pravice od 17. 5. 1965, Jožefa Šinkovec, v tiskarni Ljudske pravice od 23.3. 1965, Helmut Verbič, v tiskarni Ljudske pravice od 17. 5. 1965, Ljubica Vidačkovič, v tiskarni Ljudske pravice od 3. 6. 1965, Martin Zupančič, v tiskarni Ljudske pravice od 15.3. 1965. Vsi zgoraj imenovani so na podlagi določil 148. člena samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in sredstev za osebne dohodke, prejeli posebno nagrado. Prišli v tiskamo LP v septembru 1975 Mirko Marn, ofsetkopist — iz grafične šole ŠCTP, Slavko Lebar, ofsetkopist — iz grafične šole ŠCTP, Bojan Kužnar, reprofoto-graf - iz grafične šole ŠCTP, Franci Šifrer, knjigovez - iz grafične šole ŠCTP, Andrej Zakrajšek, ročni stavec, iz grafične šole ŠCTP, Konrad Kotnik, ročni stavec — iz grafične šole ŠCTP, Alojz Pucihar, ročni stavec — iz grafične šole ŠCTP, Darko Deniša_, reprofotograf - iz grafične šole ŠCTP, Boleslav Karlin, ofsetstrojnik - iz JLA, Božo Potrebuješ, ročni stavec - iz JLA, Aleš Jordan za strežnika v časopisno enoto, Milica Lavrič, za izlagalko v ofset strojnico, Vladi-mira Globelnik, za izlagalko v ofset strojnico, Jožica Repanšek, za teh., slov. korektorja v linotype, Franc Franček, za strežnika v ofset strojnico, Marija Praprotnik, za knjigo-veško delavko, Begiše Šačiri, za čistilko v ročno stavnico, Rajko Lesjak, za odtiskovalca stavka v ročno stavnico, Darko Ogrin, za skladiščnega delavca. Odšli iz tiskarne LP v septembru 1975 Majda Cvirn, knjigovez — sporazum, Enisa Dedukič, knjigoveška delavka — sporazum, Stanislav Fink, skladiščni delavec — po poskusni dobi, Janez Učakar, ofset strojnik - sporazum, Aleš Cvahte, ofset strojnik - sporazum, zaradi šolanja na VŠOD, Konrad Kotnik, ročni stavec - odhod v JLA, Slavko Lebar, ofset kopist — odhod v JLA, Zora Podboršek, čistilka — sporazum. Starostno upokojeni: Ivanka Šivec, knjigovešla delavka, upokojena 30. 9. 1975. LJUBLJANSKI DNEVNIK V mesecu septembru sta se na novo zaposlili Vera Bitežnik, referentka v prodajno naročninski službi-in Veronika Humar, strojepiska na vhodu IBM. Iz podjetja pa ni odšel nihče. Martin Zupančič Matjaž Košir Jožefa Šinkovec Herman Miklič ŠPORT IN REKREACIJA BOGAT SPORED TEKMOVANJ Nogometaši končali na sedmem mestu V septembrski številki smo zapisali, da se nam obeta bogata zimska rekreacija. In nismo se zmotili. V dvorani nad kegljiščem na Kodeljevem smo dobili dve mizi za igranje namiznega tenisa, na kegljišču v Domu Maksa Perca pa dve kegljaški stezi. Piko na i pa bo prav gotovo postavil plavalni bazen pri Šternu ali v Tivoliju, vendar se naši „pregovori“ še niso uspešno končali. Upamo, da vas bomo v prihodnji številki našega glasila že lahko razveselili. V septembru so nogometaši v meščanski TRIM ligi končali s tekmovanjem, za prve spopade po nekaj mesečnem premoru pa se pripravljajo kegljači, košarkarji in igralci namiznega tenisa. MALI NOGOMET mo- Jesensko nadaljevanje v ščanski TRIM ligi je bilo uspešnejše od spomladanskega. Po zmagi nad Protektorjem in Elektroob-novo smo z nepopolnim moštvom klonili proti Statistikom in v zadnji tekmi še proti favoriziranemu Bizoviku. V končni razpredelnici smo zasedli sedmo mesto in osvojili šest točk. Glede na to, da smo prvo leto nastopali v tem tekmovanju, je to lep uspeh. Za Dnevnik so igrali: Stane Fu-gina, Jojo Pogačnik, Marjan Lekše, Nace Bizilj, Janez Alič, Slavko Drlje, Silvo Matelič, Lado Čuk, Samo Gabrijelčič, Borisa Ivanovič, Igor Knez, Toni Perič in naši dopisniki: Niko Šoštarič, Zdenko Fajdiga, Branko Vekič, Franci Rozman, Oto Giacommeli, Tone Porekar in Hrvoje Vilhelm. V mesecu decembru bo telesno-kulturna skupnost Ljubljana Moste Polje organizirala tudi zimsko ligo v malem nogometu. Vse tekme bodo v športni dvorani na Kodeljevem. Moštvo Dnevnika se je prijavilo tudi za ta turnir. Ob tej priložnosti vabimo vse, ki bi igrali mali nogomet, da se javijo v sobi 75/IV v športni redakciji. KOŠARKA Konec meseca septembra so se končala TRIM tekmovanja, ki jih je organizirala Mestna zveza za telesno kulturo. Med številnimi drugimi tekmovanji so bila tudi košarkarska. Moštvo Dnevnika se zaradi neugodnih terminov tekmovanja ni udeležilo. Zato pa smo se že prijavili za tekmovanje v TRIM ligi, ki jo bo organizirala telesno-kulturna skupnost Ljubljana Center. V lanskem tekmovanju so Dnevnikove! z osvojitvijo sedmega mesta dosegli nepričakovan uspeh. Za novo tekmovanje bodo pripravili še močnejšo ekipo. Vsi, ki bi radi sodelovali, se oglasite pri Stanetu Fugini v športni redakciji. Urnik treningov bomo pravočasno objavili. Tekmovanja v košarki bodo vsak ponedeljek in četrtek med 15. in 18. uro KEGLJANJE Čeprav je na Dnevniku precejšnje zanimanje za kegljanje, vse do sedaj nismo imeli na voljo kegljišča. Končno se nam je posrečilo rezervirati štiri ure tedensko na kegljišču v Domu Maksa Perca. Dnevnikove! lahko uporabljajo dve stezi vsak torek od 19. do 23. ure. Informacije daje Edo Glavič v Desku/IV. Tudi kegljači bodo imeli letos vrsto tekmovanj. Poleg prvenstva Dnevnika in tradicionalnega dvoboja z Ljudsko pravico nas čakajo nastopi na moštvenem prvenstvu Končna lestvica tekmovanja v malem nogometu Radio Študent 9 9 0 0 44 : 5 18 Aston Villa 9 6 0 3 35 : 16 12 Oražmov dom 9 5 2 2 21 : 14 12 Bizovik 9 5 1 3 31 : 15 11 TVD P Zalog 9 5 0 4 36 : 24 10 Statistiki 9 4 1 4 33 : 31 9 Dnevnik 9 3 0 6 23 : 36 6 KTM Protektor 9 3 v 0 6 20 : 34 6 Elektroobnova 9 1 0 8 20 : 41 2 Pletenina (-2) 9 2 0 7 18 : 44 2 NAMIZNI TENIS Telesnokulturna skupnost Ljubljana Center, ki vsako leto organizira vrsto tekmovanj za delavce temeljnih organizacij združenega dela občine, bo tudi letos organizirala TRIM tekmovanje v namiznem tenisu, ki bo ob sobotah med 9. in 20. uro v namiznoteniški dvorani kopališča Kodeljevo. Dnevnik je za tekmovanje prijavil dve moški in eno žensko ekipo. Moški so že lani sodelovali v tem tekmovanju, za ženske pa bo to prvi nastop. Za vse delavce Dnevnika smo na Kodeljevem rezervirali dve mizi (številka 3 in 4) in to vsak četrtek od 16. do 18. ure. S seboj morate prinesti reket, žogico in copate. Proti plačilu pa vse to dobite pri blagajni na kopališču. Za vse informacije se obračajte na Marjana Lekšeta, soba 77/IV. , Če bo med zaposlenimi dovolj zanimanja za začetniški tečaj namiznega tenisa, potem ga bomo organizirali v drugi polovici meseca novembra, v decembru pa prvenstvo Dnevnika. Najboljši bodo dobili diplome in „Trimčka“. z vojaško pištolo. Na strelišču ob Dolenjski cesti se je zbrala le peščica naših strelcev. Rezultati niso bili najboljši. Strelci Dnevnika so dokazali, da so še vedno boljši v streljanju s puško kot pa pištolo. O rezultatih pa vam ne moremo poročati, ker jih od organizatorja do zaključka redakcije nismo dobili. Tisti, ki se zanimate za streljanje, se za informacije obračajte na Naceta Bizilja, soba 79/IV. Ob koncu bi radi vzpodbudili vse naše zaposlene, še posebej pa tiste v naročnini, oglasnem oddelku, ekspeditu, adremi, in šoferje, da se aktivno vključijo v športno rekreacijo. & TRIM TOZD centra, ki ga bo organizirala TKS Ljubljana Center, športni novinarji pa se bodo potegovali za naslov slovenskega prvaka v Novem mestu. STRELJANJE Krajevna skupnost Poljane je v septembru organizirala moštveno in posamično prvensto v streljanju PET MINUT NA OBISKU V EKSPEDITU (Nadaljevanje s 3. strani) nih razmerah. Tudi k delitvi osebnih dohodkov po analitski oceni delovnih mest niso imeli pripomb ter pravijo, da so osebni dohodki v redu. Pravijo pa tudi, da bodo k stabilizaciji morali prispevati zlasti z večjo delovno disciplino medtem ko nadur očitno ne bodo mogli odpraviti, saj tega ne dopušča sistem dela v ekspeditu-Do nadur namreč prihaja zlasti ob nekaterih konicah, zaradi katerih pa ne bi bilo smotrno uvajati dodatne, nove izmene. Uveljavljanje delegatskega sistema Nadaljevanje s 1. strani konferenca SZDL je bilo zagotovljeno, da bo gradivo za posamezne seje zborov prihajalo odslej pravočasno, skupaj z vabili na te zbore. V kratkem je predvidena seja splošne delegacije Ljubljanskega dnevnika, kjer bodo delegati seznanjeni z dosedanjim delom delegacij in z delom, ki je bilo opravljeno na posameznih področjih doslej. Ne bi smeli deliti področij, lot so kultura, zdravstvo, raziskovanje, socialno varstvo, otroško varstvo, pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zaposlovanje, telesna kultura in v zadnjem času še pridruženo področje za stanovanjska vprašanja na bolj in manj važna. Vsem tem področjem bo odslej treba posvetiti večji pomen. Zagotoviti pa bo treba povezanost vseh samoupravnih organov v TOZD z delegacijami, ki jih imenuje delavski svet za zunanjo zakonodajo. Nobeno stališče bi ne bilo smelo biti sprejeto brez soglasja vseh prizadetih in odgovornih v TOZD, to pa pomeni: ne brez soodločanja delavcev. Funkcioniranje delegacij naj bi po sprejetih smernicah in glede na vsebino samoupravljanja potekalo tako samoumevno, kot redne seje delavskih svetov. To pa je tudi vsebina našega prizadevanja. TEŽAVE UREDNIŠKEGA ODBORA NA PIKNIKU KJE ZA VRAG? So PA Moji dopisniki ! m KAJjCEL t nisem Jr ZAPRL VObE Kopalnici & g| ■BS- ■ Kaj> samo Se to je OSTALO* KAJ ME1 TAKO ZUA& * Hop, Cefizelj! ■>Pa te imamo, Cefizelj/“ so zrnagoslavno zarjuli možje postave p Sluho noč. „Peki v Ljubljani ponoči ne delajo in ne bo ti uspelo Pretentati nas s svežimi žemljicami in uiti pri stranskih vratih!“ Cefizelj jih je zmedeno gledal, češ, kaj neki sem zagrešil, da me strogo oko postave tako ostro Premerja. Nočni čuvaj, ki je poklical vrle policaje, pa se je zmagoslavno izprsil. Nič več ne bodo Sovorili gospodje, ki so nad njim, da vratarji malomarno in premalo križno opravljajo svojo službo. Zalotil ga je, pretetega Cefizlja, 0 se je vtihotapil v hišo in brskal P° četrtem nadstropju. Noč ima svojo moč in ponoči so vse krave črne, toda on je Cefizlja spregledal. Kako ga pa ne bi: tak potuhnjen tip, takoj se mu vidi, da ni kaj prida. Zdajle si gotovo baše svojo tatinsko vrečo, toda še presneto težka mu bo, ko ga bodo vodili v ječo. On pa bo jutri dobil svetlo medaljo in morda še kak denarni priboljšek, ko je podjetje ubranil takšnega zvitega zmikavta. Možje postave pa naprej: „To-rej, Cefizelj, po kaj in zakaj si prišel? Ne laži in ne sprenevedaj se! Poznamo takšne tičke. Boš že še zapel resnico. Da si žurnalist? Kdo pa je že slišal, da bi žurnalisti ponoči delali, saj še peki ne! Cefizelj da ti je ime? Boš že povedal svoje pravo ime! Pa tisti izkazi, ki nam jih moliš pod nos? Vse sumljivo, z nami pojdeš in v kehi se spokoriš za svoje zle nakane!“ Cefizelj pa kar naprej: da je Cefizelj in v tem podjetju že desetletja v službi. Nočni čuvaj pa spet zmagoslavno: „Kako, desetletja? Jaz te ne poznam in kogar ne poznam, ga žandarjem predam!" Strogi policaji so Cefizlju že natikali lisice, ko jim je oko obstalo na dovolilnici za vstop v sam parlament. Kdor ima z dvorom opravka, menda ni tat - so tuhtali in Cefizlja, ki pa res ni bil Cefizelj, spustili. Ker Cefizelj torej ni bil Cefizelj, povejmo zgodbo na kratko še s pravimi imeni: Naš svetovni popotnik Miran Ogrin se je pravkar vrnil s poti ;x> evropskem severu. Kot ponavadi je skočil še v redakcijo, da pregleda pošto in časopise, ki so se medtem nabrali na njegovi mizi. Bilo je zvečer in vratarju se je zdel ta obisk sumljiv, poklical je številko 92 in kmalu zatem je pred vrati rumene stavbe na Kopitarjevi 2 že stala marica . . . Budnost vratarja je lepa čednost. Lepa čednost pa je tudi, če vratar pozna ljudi, ki so zaposleni v hiši, še posebno če gre za človeka, ki je pri Dnevniku že desetletja in katerega fotografija je ob številnih reportažah in feljtonih bila objavljena že neštetokrat. BRALCEM ČLANOM DELOVNEGA KOLEKTIVA Vsa pisma - po možnosti napisana na stroj - so nam vedno dobrodošla. Čim krajša bodo, toliko več možnosti bo, da jih bomo objavili. Prednost bodo seveda imela tista pisma članov našega delovnega kolektiva, ki zadevajo neposredne probleme pri njihovem delu, predloge za razne izboljšave in seveda tudi pritožbe, ki jih na drug način doslej ni bilo možno uveljaviti. Vsa pisma morajo biti seveda podpisana s polnim naslovom, ker bodo drugače končala v košu. Vso pošto ali predloge o tem, kaj želite, da bi bilo objavljeno v našem internem glasilu „Črno na belem", dostavite odgovornemu uredniku v sobo št. 67 v četrtem nadstropju (kjer je uredništvo Ljubljanskega dnevnika). Uredništvo ČRNOGE LEM Izdaja delavski svet Časopisno tiskarskega podjetja Pravica-Dnevnik - Ureja uredniški odbor: Saša Jarc (odgovorni urednik), Breda Deniša, Srečko Mrak, Dana Nučič, Boris Ogrizek, Dušan Sivec, Leopold Šega in Majda Tičar -Izhaja vsak drugi ponedeljek v mesecu, razen julija in avgusta — Natisnila Tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani Oddelek knjigoveznice je stabilizacijske ukrepe in s tem v zvezi štednjo pri materialu razumel malo po svoje. Če je njihovo tolmačenje pravilno, bo povedala Tehnična založba Slovenije, ki je prejela knjigo „Kako deluje? — „Bolezni“ brez zadnje pole. Delavci popoldanske izmene v litografiji so sklenili, da doprinesejo svoj delež k stabilizaciji v naši tiskarni s tem, da bodo na oknih odslej le v sončnem vremenu, dočim bodo ob vetrovnih in deževnih dneh okna zaprta. ČRNO-BELEM V LJUDSKI PRAVICI Hvalevredno skrb je pokazalo vodstvo naše knjigoveznice v odnosu do obrabe strojev. Zavedajoč se, da so stroji dragi in da jih težko kupujemo, skrbe za njihov počitek s tem, da teko še vedno le veni izmeni, kajti mnenja so, da bi se prehitro iztrošili. V razgovoru z direktorjem tiskarne smo zvedeli, da se med našimi obratovodji skriva več talentiranih piscev pravljic. To njihovo nagnjenje bi bilo vsekakor vredno pohvale, če ga ne bi uporabljali pri pisanju raportnih knjig o stanju v, oddelkih. 7. oktober 1975 bo za nekatere tovariše iz tiskarne ostal v spominu kot najbolj žalosten dan v zgodovini tiskarne. Ta dan je namreč delavski svet sprejel sklep, da se v menzi prepove točenje piva. STRUPENJAK S1ČJ AlAKN • S OSo 040 O*o Oio O A o Omo 0**o Oklo # PREOBREMENJENO KLJUB VEČNEMU NERGANJU O NIZKIH PLAČAH, JE ZADNJEGA SEPTEMBRA ZARADI DOBREGA POVPREČJA PLAČ V DNEVNIKU MARSIKDAJ ZAGORELA V DVIGALU LUČKA „PREOBREMENJENO“ ZARADI TEŽKE KUVERTE.