Zgodovina v šoli 2, 2022 IZVLEČEK Članek obravnava izvedbo pouka zgodovine pri obrav- navi učne vsebine z naslovom Gospodarski razvoj (kot del obvezne teme Slovensko nacionalno oblikovanje) v tretjem letniku gimnazije. Pouk zgodovine je bil zastav- ljen kot delo z zgodovinskimi viri iz slovenske oziroma lokalne zgodovine iz 19. stoletja, ki jih lahko najdemo tudi na svetovnem spletu. Pouk zgodovine je sledil učnim ciljem za obravnavano učno snov, v ospredju pa so bile veščine za spodbujanje kompetenc podjetnosti. Pri nadgradnji pouka zgodovine v projekt pa je bil po- udarek predvsem na spodbujanju večjega števila kom- petenc podjetništva oziroma spodbujanju kompetenc na vseh treh področjih: zamisli in priložnosti, viri in k dejanjem. Ključne besede: projekt, zgodovinski viri, 19. stoletje, lokalna zgodovina, kompetence podjetnosti ABSTRACT Th e article discusses the implementation of history les- sons when discussing the learning unit Economic Deve- lopment (as part of the compulsory topic Formation of Slovenian National Identity) in the third year of grammar school. Th e history lessons were designed as working with historical sources from Slovenian or local 19th-cen- tury history, which can also be found online. Th e history lessons followed the learning objectives for the learning unit in question, focusing on skills that pro- mote entrepreneurship competences. When expanding the history lessons into a project, we focused mostly on promoting a number of entreprene- urship competences or on promoting competences in all three areas: Ideas and Opportunities, Resources and Into Action. Keywords: project, historical sources, 19th century, lo- cal history, entrepreneurship competences Mag. Sonja Škrlj Po čkaj, Šolski center Postojna, Gimnazija Ilirska Bistrica RAZVIJANJE PODJETNOSTNIH KOMPETENC PRI RAZISKOVANJU PRETEKLOSTI VASI ŽUPNIJE TRNOVO (DANES ILIRSKA BISTRICA) S POMO ČJO ZGODOVINSKIH VIROV Sonja Škrlj Po čkaj, MA, Postojna School Centre, Ilirska Bistrica Grammar School DEVELOPING ENTREPRENEURSHIP COMPETENCES BY RESEARCHING THE PAST OF A VILLAGE IN THE TRNOVO PARISH (PRESENT-DAY ILIRSKA BISTRICA) USING HISTORICAL SOURCES 61 62 IZMENJUJEMO IZKUŠNJE Razvijanje podjetnostnih kompetenc pri raziskovanju preteklosti vasi župnije Trnovo (danes Ilirska Bistrica) s pomočjo zgodovinskih virov UVOD Pri poučevanju zgodovine v programu gimnazije poskušamo vseskozi dijake spodbu- jati, da pri svojem šolskem delu uresničujejo lastne zamisli, da razvijajo ustvarjalnost, inovativnost, sposobnost načrtovanja in vodenja aktivnosti itd. Poudarjamo aktivno vlogo dijakov in reševanje avtentičnih problemskih situacij. Ena izmed takšnih priložnosti za aktivno vlogo dijakov je tudi uporaba primarnih zgo- dovinskih virov pri pouku zgodovine v 3. letniku gimnazije. NAČRTOVANJE PROJEKTA Že vrsto let v okviru obvezne teme Slovensko nacionalno oblikovanje (Učni načrt, 2008, str. 32) namenimo dve uri dela s primarnimi zgodovinskimi viri, ki so dostopni tudi na svetovnem spletu. To naredimo ob koncu navedene obvezne teme, ko obravnavamo vsebine z naslovom Gospodarski razvoj (Slovenci in industrializacija, položaj posamez- nih družbenih skupin na Slovenskem, agrarna kriza in izseljevanje) (prav tam). Dijaki prvo učno uro spoznajo dosežke v gospodarskem razvoju v 19. stoletju na Slo- venskem in posledice uvajanja industrializacije na Slovenskem v 19. stoletju ter opre- delijo vzroke in posledice agrarne krize za kmečko prebivalstvo. Drugo in tretjo učno uro pa s pomočjo zgodovinskih virov, ki so dosegljivi prek spleta, raziskujejo lokalno zgodovino in ugotavljajo, kako so industrializacija in druge spre- membe iz 19. stoletja vplivale na posamezna naselja v lokalnem okolju (glej delovne liste). Pri raziskovanju lokalne oziroma slovenske zgodovine dijaki uporabljajo grafi čni in spi- sovni del Franciscejskega katastra, krajevne repertorije iz druge polovice 19. stoletja ter članke iz Kmetijskih in rokodelskih novic. Dijaki s pomočjo grafi čnega dela katastra preučujejo stanje izbranega naselja okrog leta 1825 (število hiš, položaj cest, obliko njiv, ledinska imena itd.), s pomočjo spisovnega dela pa lastnike posesti, priimke v kraju itd. S pomočjo repertorijev ugotavljajo status naselja (vas, trg, mesto, prisotnost šole, pošte ali železniške postaje v kraju), število oziroma gibanje prebivalstva naselja v drugi polo- vici 19. stoletja, pogovorni jezik prebivalcev in vero. Stanje naselja v 19. stoletju primerjajo s stanjem v današnjem času. Pri tem poskušajo ugotoviti, kakšne so razlike med obema obdobjema ter vzroke za njihov nastanek itd. V Kmetijskih in rokodelskih novicah pa iščejo članke z opisi njihovega naselja oziroma območja. Učni cilji, ki si jih zastavimo pri obravnavanju vsebin z naslovom Gospodarski razvoj, so v skladu z učnim načrtom zgodovine za 3. letnik gimnazije (Učni načrt, 2008, str. 8–9, 32). Cilji se nanašajo na razumevanje zgodovinskih dogodkov, pojavov, procesov (dekla- rativno znanje), na razvijanje spretnosti in veščin (procesno znanje) ter na razvijanje odnosov, ravnanj, naravnanosti in stališč (odnosno znanje). V tabeli je shematsko predstavljeno načrtovanje učnega sklopa o gospodarskem razvo- ju na Slovenskem v 19. stoletju. 63 Zgodovina v šoli 2, 2022 Obvezna učna tema Slovensko nacionalno oblikovanje Učni sklop Gospodarski razvoj (Slovenci in industrializacija, položaj posameznih družbenih skupin na Slovenskem, agrarna kriza in izseljevanje) Trajanje Tri šolske ure Učni cilji, ki se nanašajo na znanje in razumevanje zgodovinskih dogodkov, pojavov in procesov Dijaki/dijakinje: – naštejejo dosežke v gospodarskem razvoju v 19. stoletju na Slovenskem in opredelijo posledice njihovega uvajanja; – sklepajo o posledicah uvajanja industrializacije na Slovenskem v 19. stoletju; – opredelijo vzroke in posledice agrarne krize za kme čko prebivalstvo; – razložijo in ocenijo človekovo delovanje v preteklosti in sedanjosti; – raziščejo zgodovinske pojave in procese s perspektive dobe, v kateri so se pojavili oziroma potekali, ter z današnje perspektive; – pravilno uporabijo temeljno zgodovinsko terminologijo. Učni cilji, ki se nanašajo na razvijanje spretnosti in veščin Dijaki/dijakinje: – ključne dogodke in pojave iz slovenske zgodovine 19. stoletja umestijo v ustrezen zgodovinski čas in prostor; – zberejo in izberejo uporabne informacije in podatke iz razli čnih zgodovinskih virov in kriti čno presodijo njihovo uporabno vrednost (Franciscejski kataster, krajevni repertoriji, članki iz Kmetijskih in rokodelskih novic); – razvijejo in izkažejo spretnost dela z ve čperspektivnimi zgodovinskimi viri (različni članki in Kmetijskih rokodelskih novic); – oblikujejo svoje sklepe, mnenja, stališ ča in interpretacije; – razvijejo in izkažejo sposobnost razli čnih oblik komunikacije; – razvijejo in izkažejo socialne spretnosti pri razli čnih oblikah sodelovalnega učenja. Učni cilji, ki se nanašajo na razvijanje odnosov, ravnanj, naravnanosti in veščin Dijaki/dijakinje: – razvijejo in izkažejo zanimanje za preteklost in sedanjost slovenskega naroda in njegovih dosežkov ter utrdijo narodno zavest in zavest o državni pripadnosti na primeru poznavanja zgodovine 19. stoletja; – ocenijo pomen ohranjanja slovenske, evropske kulturne dediš čine na primeru slovenske in lokalne kulturne dediš čine iz 19. stoletja; – razvijejo in izkažejo odgovoren odnos do varovanja okolja in do ohranjanja kulturne dediščine na primeru slovenske in lokalne zgodovine 19. stoletja. S takšnim delom smo želeli pri pouku razvijati ključne kompetence, kot so sporazume- vanje v maternem jeziku, matematična kompetenca ter temeljne kompetence v znano- sti in tehnologiji, digitalna pismenost, učenje učenja, socialne in državljanske kompe- tence, kulturna zavest in izražanje. Možne pa so tudi medpredmetne povezave obravnavane tematike s slovenščino in geo- grafi jo. V šolskem letu 2017/2018 smo se odločili, da bomo takšno delo pri pouku zgodovine v 3. letniku še nadgradili z delom zunaj pouka (v okviru zgodovinskega krožka oziroma delom doma). Naš cilj je bil oblikovanje plakatov, na katerih bi s pomočjo primarnih zgodovinskih virov predstavili nekatera naselja 1 v današnji občini Ilirska Bistrica v 19. stoletju. Za to smo se odločili, ker je bila decembra 2017 dvestota obletnica cesarskega patenta Franca I. o pripravi in izdelavi katastra 2 in nove davčne regulacije. 1 Vsa obravnavana naselja so imela v 19. stoletju status vasi. 2 Kataster je znan pod imenom Franciscejski kataster in je bil za ilirskobistriško območje izdelan med letoma 1823 in 1826. 64 IZMENJUJEMO IZKUŠNJE Razvijanje podjetnostnih kompetenc pri raziskovanju preteklosti vasi župnije Trnovo (danes Ilirska Bistrica) s pomočjo zgodovinskih virov Sočasno (v šolskem letu 2017/2018) pa je začel Zavod RS za šolstvo projekt POD- VIG, projekt za krepitev kompetenc podjetništva v gimnaziji. V tabeli predstavljamo podjetnostne kompetence, ki smo jih razvijali v projektu. Kompetenčno področje Cilji Zamisli in priložnosti – Opredeliti in izkoristiti priložnosti za ustvarjanje vrednosti z raziskovanjem lokalnega okolja, – opredeliti potrebe in izzive, ki jih je treba izpolniti, – razviti ve č idej in priložnosti za ustvarjanje vrednosti, vklju čno z boljšimi rešitvami za obstoječe in nove izzive, – razviti vizijo, kako bi zamisli spremenili v delovanje, – presoditi, kakšna je vrednost in posledica ideje v okolju. Viri – Ugotoviti in oceniti svoje in skupinske prednosti in pomanjkljivosti, – verjeti v sposobnost vplivanja na potek dogodkov, in to kljub negotovosti, pomanjkljivostim in občasnim napakam, – razvijati odlo čnost, potrpežljivost in vztrajnost za doseganje skupinskih dolgoročnih ciljev, – pridobiti in upravljati z materialnimi, nematerialnimi in digitalnimi viri, potrebnimi za pretvarjanje idej v delovanje, – oceniti stroške pretvarjanja idej v dejavnosti, ki ustvarjajo vrednosti, – časovno na črtovati, vzpostaviti in ovrednotiti fi nančne odlo čitve. K dejanjem – Začeti proces, ki ustvarja vrednost, – sprejemati izzive, – določati si cilje, – se prilagoditi, – spopadati se s težavami, – sodelovati z drugimi. V delu z zgodovinskimi viri smo tako videli priložnost za sistematično razvijanje kom- petenc podjetnosti na vseh treh področjih: zamisli in priložnosti, viri in k dejanjem (En- treComp, 2019, str. 9–10), hkrati pa smo v tem načinu dela (delu z zgodovinskimi viri in razvijanju kompetenc podjetništva) videli tudi možnost za uresničitev ciljev, ki smo jih opredelili pri učnem sklopu Gospodarski razvoj. DIDAKTIČNA IZVEDBA PROJEKTA Sredi decembra 2017 smo dijakom tretjega letnika gimnazije v Ilirski Bistrici (en odde- lek) predstavili načrt dela pri obravnavi vsebin o gospodarskem razvoju na Slovenskem v 19. stoletju. Naš načrt je bil delo z zgodovinskimi viri pri pouku zgodovine in nato nadgradnja dela v projekt, katerega cilj bo oblikovanje plakatov s predstavitvijo nekaterih naselij v da- našnji občini Ilirska Bistrica v 19. stoletju. Hkrati smo jih pozvali, naj razmislijo o zastavljenem delu, si zapišejo svoje ideje itd., pa tudi to, ali bodo pri tem sodelovali, saj je zastavljeno delo zahtevalo tudi angažiranje dijakov zunaj pouka zgodovine (delo v okviru zgodovinskega krožka oziroma delom doma). Čez dva tedna smo imeli prvo srečanje z dijaki v okviru zgodovinskega krožka. Na sre- čanje je prišlo deset dijakov, ki so bili pripravljeni sodelovati v projektu. Razdelili smo jih v tri skupine in jim dali listke. Prosili smo jih, da naj vsak na listek napiše svoje ideje 65 Zgodovina v šoli 2, 2022 za projekt. Vsaka skupina je nato listke svojih članov prilepila na večji list in v treh toč- kah predstavila svoje ideje drugima dvema skupinama. Ideje vseh treh skupin so si bile dokaj podobne. Ideje smo nato vrednotili ter oblikovali končne cilje projekta: – oblikovati razstavo (do junija 2018), na kateri bo na plakatih predstavljeno 17 vasi, ki so v 19. stoletju spadale k župniji T rnovo (danes Ilirska Bistrica), 3 – pri vsaki predstavljeni vasi bo navedeno: izvor imena vasi, kratka zgodovina vasi, predstavitev vasi in prebivalstva s pomočjo Franciscejskega katastra in repertorija, – organizacija in vodenje okrogle mize v mestni knjižnici – predstavitev razstave lo- kalni skupnosti (december 2018), – otvoritev razstave v kulturnem domu in vodenje po razstavi (februar 2019), – oblikovanje člankov o razstavi za medije. Med raziskovanjem zgodovinskih virov in oblikovanjem plakatov pa smo se odločili, da bomo (poleg prej navedenih zgodovinskih virov) za predstavitev naselij uporabili še: – urbarje zemljiških gospostev iz obravnavanega območja, – T erezijanski kataster, – knjigo z naslovom Postojinsko okrajno glavarstvo iz leta 1889 z opisi naselij, – matične knjige nekdanje župnije T rnovo za 19. stoletje (preučevanje gibanja prebi- valstva – rojstva, poroke, smrti). 4 Hkrati smo z zanimanjem raziskovali še osebna imena in priimke v naseljih ter izvor nekaterih ledinskih imen. Kot smo že omenili, se je za sodelovanje pri tako zastavljenem projektu odločilo deset dijakov 3. letnika. Dijaki so si sami izbrali naselje (oziroma naselja), ki so jih preučevali. Svoje delo so v glavnem opravili doma, s pomočjo svetovnega spleta, ustrezne litera- ture in virov, med seboj pa smo komunicirali prek družbenih omrežij. V šoli (v okviru zgodovinskega krožka) smo se dobivali po potrebi: tri ure na začetku projekta – za predstavitev ideje/projekta, seznanitev z zgodovinskimi viri, načrtovanje itd., med po- tekom projekta smo se v glavnem srečevali z dijaki, ki so naleteli na posamezno oviro, več skupnih ur pa smo namenili proti koncu projekta (oblikovanje plakatov, priprava okrogle mize itd.). Dijaki so na koncu ocenili, da so za delo pri projektu namenili več kot 50 ur. V nadaljevanju predstavljamo primere delovnih listov za dijake za delo s Franci- scejskim katastrom, krajevnim repertorijem in Kmetijskimi in rokodelskimi novi- cami. DELOVNI LIST 1: FRANCISCEJSKI KATASTER Kataster je uradna evidenca zemljišč, ki vsebuje podatke o legi zemljišča, o obliki, po- vršini, merah, namembnosti itd. Osnovna enota katastra je parcela, ki leži znotraj neke katastrske občine. Terezijanski kataster je prvi takšen popis na Slovenskem, ki se je uveljavil v sklopu davčnih reform v letih 1748–1756, ki jih je uvajala habsburška vladarica Marija T erezija. 3 Občina Ilirska Bistrica se v današnjem času po površini uvršča na drugo mesto med slovenskimi občinami, ima kar 64 naselij, zato smo pri našem delu izbrali le 17 vasi. Izbrali smo tiste vasi, ki so v 19. stoletju spadale v župnijo Trnovo (danes Ilirska Bistrica). V upravnem smislu so vasi župnije Trnovo v 19. stoletju spadale v okraj Bistrica, ki je imel 42 vasi. Za primerjavo naj povemo, da je imel leta 1890 okraj 10.791 prebivalcev, obravnavana naselja pa so imela skupaj 4140 ali 38,4 % vsega prebivalstva okraja. Današnje mesto Ilirska Bistrica se je do prve polovice 20. stoletja delilo na dve naselji, Trnovo in Bistrico. 4 Pri tem smo si pomagali z rezultati že izvedene raziskave na to temo, ki jo je pred leti izvedla mentorica projekta. 66 IZMENJUJEMO IZKUŠNJE Razvijanje podjetnostnih kompetenc pri raziskovanju preteklosti vasi župnije Trnovo (danes Ilirska Bistrica) s pomočjo zgodovinskih virov 5 Opis Kmetijskih in rokodelskih novic je povzet po: https://sl.wikipedia.org/wiki/ Kmetijske_in_rokodelske_novice. Zemljišč še niso merili, ampak so njihovo velikost okvirno ugotavljali na podlagi veli- kosti pridelka, ki je temeljil na šestletnem povprečju. Katastra sta dala pozneje izdelati tudi cesar Jožef II., sin Marije T erezije, v prvi polovici 19. stoletja pa tudi cesar Franc I. Po njem se kataster tudi imenuje. Zakon o izdelavi katastra je bil izdan decembra 1817, za Kranjsko so ga izdelali med letoma 1823 in 1826. Kataster vsebuje sezname zemljišč in njihovih lastnikov ter grafi čne prikaze zemljišč. – Na spletni strani Arhiva Republike Slovenije (htt p://arsq.gov.si/Query/detail. aspx?ID=232262) se nahaja digitalizirano arhivsko gradivo za Postojnsko kresijo. Poišči eno naselje, ki je prikazano v Franciscejskem katastru (npr. tvoj domači kraj) in ga primerjaj z današnjo podobo (število hiš, položaj ulic/cest itd.). Današnjo po- dobo vasi boš lahko preučeval/-la s pomočjo Google zemljevidov (htt p://arsq.gov. si/Query/detail.aspx?ID=232262 – preverite povezavo). – Svoje ugotovitve o izgledu naselja zapiši. DELOVNI LIST 2: KRAJEVNI REPERTORIJI Moderna statistika se je v habsburški monarhiji in s tem tudi na našem ozemlju začela razvijati s prvimi popisi prebivalstva v času vladanja Marije Terezije (prvi popis je bil 1754). Leta 1863 je bil v Avstrijskem cesarstvu ustanovljen osrednji statistični urad, ki je začel izdajati uradne statistične letopise. Na podlagi uradnega statističnega gradiva so v zadnji četrtini 19. stoletja začeli izhajati tudi pomembni priročniki – krajevni repertoriji. Izhajali so po posameznih deželah in so prinašali podatke o naseljih in o prebivalstvu naselij, tudi o verski in narodnostni sestavi. Repertoriji so zelo uporabni tudi pri iskanju krajevnih imen, saj so imeli v Avstrijskem cesarstvu oziroma v Avstro-Ogrski številni kraji dve ali celo tri imena. Poleg lokalnega poimenovanja (npr. v slovenščini) so imeli skoraj vsi kraji še nemško ime. – Na spletni strani Zgodovina Slovenije – Sistory (htt p://www.sistory.si/11686/ menu271) poišči Krajevni repertorij za Kranjsko za leto 1880 (letnica izida je 1884). Izberi si eno izmed naselij in izpiši vse podatke za to naselje, ki jih lahko razbereš iz repertorija. – Primerjaj število prebivalcev tega naselja leta 1880 z zadnjim popisom prebival- stva v Republiki Sloveniji. Te podatke najdeš na spletni strani Statističnega urada R e pub li k e S l o v enije . – Svoje ugotovitve zapiši. Poskušaj ugotoviti vzroke za spremembo števila prebivalstva. DELOVNI LIST 3: KMETIJSKE IN ROKODELSKE NOVICE Kmetijske in rokodelske novice 5 so bile slovenski časnik, ki je izhajal med letoma 1843 in 1902. Do leta 1852 so izhajale kot tednik; v obdobju 1852–1857 dvakrat tedensko in nato spet kot tednik. Do svoje smrti leta 1881 jih je urejal Janez Bleiweis. Novice so bile najprej namenjene v pomoč kmetom in obrtnikom, vendar so kmalu našle pot tudi do leposlovja, konservativne politike, kulture in dopisov iz raznih krajev. Kritično so po- ročale o napredku v svetu in objavljale tudi poučne prispevke za preprostega človeka. Politično naj bi vzgajale slovenskega kmeta in obrtnika ter vodilno posvetno-cerkveno izobraženstvo, ne glede na to pa so bile namenjene kar najširšemu krogu slovenske 67 Zgodovina v šoli 2, 2022 javnosti. Poleg Bleiweisa, ki je pisal kmetijske nasvete, je bil namreč pomemben tudi Matija Majar z opisi šeg in navad in tudi Matija Vertovec s spisi o vinogradništvu, v Novicah je izšlo nekaj potopisnih člankov in besedil o drugih narodih (rubrika Novičar iz slovanskih krajev). V kulturnem smislu so imele Kmetijske in rokodelske novice velik pomen. Prispevale so k utrditvi enotnega slovenskega knjižnega jezika, splošnemu sprejemu črkopisa gajice in nasploh vsestranskemu kulturnemu razvoju slovenskega naroda. Uvedba gajice je omogočala kulturno zbliževanje s Hrvati, Čehi in Slovaki, kar se je poznalo tudi v li- terarnem svetu. France Prešeren z Novicami ni razvil tesnejšega sodelovanja, sta pa v Novicah izšla Krst pri Savici (leta 1844) in Zdravljica (leta 1848). Prešeren jim je očital nepoznavanje jezika, robatost, a jim vseeno ni odmikal možnosti za razvoj. Nekateri drugi sodelavci Novic so bili Fran Levstik, Janez Trdina, Simon Jenko, Matija Valjavec in Josip Jurčič. S prihodom Slovenskega naroda (1868) in Slovenca (1873) so izgubile vodilno vlogo. – Na spletni strani Digitalne knjižnice Slovenija (htt p://www.dlib.si/) poišči digita- lizirane članke iz Kmetijskih in rokodelskih novic in reši spodnje naloge. a) Kdaj (datum) je izšla prva številka Kmetijskih in rokodelskih novic? b) Katere dni v tednu so izhajale? c) V katerem jeziku so izhajale? d) Poimenuj založnika Kmetijskih in rokodelskih novic. e) Izberi en članek iz Kmetijskih in rokodelskih novic in ga preberi. Napiši naslov prebranega članka ter letnik in številko Kmetijskih in rokodelskih novic, v katerih je bil članek objavljen. Komu je bil članek namenjen? Na kratko opiši vsebino članka. f) S pomočjo že pridobljenega znanja pri pouku zgodovine primerjaj vsebino Kmetijskih in rokodelskih novic ter vsebino Kranjske čbelice, pesniškega almanaha. Katerim bralcem so bile namenjene Kmetijske in rokodelske novice, katerim pa Kranjska čbelica? Kakšen je bil odnos avstrijske politike do omenjenega časopisa oziroma almanaha? Pojasni zakaj. Decembra 2017 smo dijakom, ki so se vključili v projekt, predstavili zastavljen projekt, skupaj z njimi smo razvijali ideje, vizije, opredelili potrebe, izzive, oblikovali smo načrt dela in časovnico. Kot smo že omenili, je bil december, kot začetek našega projekta, izbran zato, ker je cesar Franc I. pred natanko 200 leti (23. 12. 1817) izdal patent za pripravo in izdelavo katastra. V začetku leta 2018 smo nato dijakom predstavili delo, jih seznanili z zgodovinskimi viri, predstavili projekt PODVIG in kompetence podjetnosti. Dijaki so v naslednjih tednih in mesecih iskali in kritično preučevali zgodovinske vire, ustvarjali zapiske, se spopadali s težavami, sodelovali med seboj itd. V tem obdobju smo tudi navezali stike s posamezno institucijo, kjer hranijo uporabljene vire, in prido- bili dovoljenja za javno uporabo zgodovinskih virov. Do junija 2018 smo s pomočjo programskih orodij oblikovali plakate in iskali najbolj- šega ponudnika za tiskanje plakatov. Sledilo je tiskanje plakatov v merilu 70 x 100 cm. Ob koncu leta 2018 smo pripravili okroglo mizo in jo (ob navezavi stikov z instituci- jami v lokalnem okolju) tudi organizirali v mestni knjižnici. Po tem dogodku so dijaki dali tudi intervju za lokalno televizijo ter pripravili članek za lokalne medije. 68 IZMENJUJEMO IZKUŠNJE Razvijanje podjetnostnih kompetenc pri raziskovanju preteklosti vasi župnije Trnovo (danes Ilirska Bistrica) s pomočjo zgodovinskih virov Projekt smo sklenili v prvih mesecih leta 2019, ko smo v kulturnem domu v Ilirski Bistrici pripravili razstavo, dijaki so obiskovalce tudi vodili po razstavi (vsak dan med 8. in 22. 2. 2019 med 17. in 19. uro) ter pripravili in izvedli delavnice za osnovnošolce. V delavnicah so dijaki potek našega projekta predstavili učencem 8. razreda na eni iz- med ilirskobistriških osnovnih šol. Predstavili so jim cilje projekta, načrt in potek svo- jega raziskovanja, uporabljene zgodovinske vire, metode raziskovanja itd. Pri delu v projektu smo uporabljali individualno učno obliko ter delo v parih in manjših skupinah. Dijaki pri takšnem delu razvijejo in izkažejo samostojnost pri iskanju novih informacij, spodbuja se komunikacijo med dijaki – dijaki predstavljajo, utemeljujejo in iz- menjujejo svoja stališča in različne poglede na dogodke, pojave ter iščejo skupne rešitve. Med učnimi metodami smo izbrali metodo razlage (pripovedovanje, opisovanje, po- ročanje, pojasnjevanje itd.), metodo pogovora, metodo dela z zgodovinskimi besedili, metodo uporabe digitalne tehnologije, metodo demonstracije, metodo grafi čnih izdel- kov, metodo izkustvenega učenja itd. Pri delu smo uporabljali tudi raziskovalne metode. Uporabili smo kvalitativne in kvan- titativne metode. Uporabljene kvalitativne metode so bile: analiza arhivskih virov, analiza uradnih po- datkov in evidenc, analiza besedila, analiza kronik, dnevnega časopisja, drugih mate- rialnih elementov, analize že opravljenih raziskav itd. Uporabljene kvantitativne metode so bile: razlaganje pojavov z zbiranjem številčnih podatkov, ki jih analiziramo z uporabo matematičnih metod (statistično). REZULTATI PROJEKTA Menimo, da smo pri projektu dosegli namen in tudi zastavljene cilje, tako učne cilje kot tudi cilje, ki smo si jih zastavili v okviru razvoja kompetenc podjetnosti. Vseh deset dijakov je izvedlo vse predvidene aktivnosti. Dijaki so izrazili navdušenje glede novih spoznanj iz lokalne zgodovine, ki so si jih pri- dobili s preučevanjem virov. Predvsem so jih navdušila naslednja spoznanja: – o osebnih imenih – njihov izvor ter najpogostejša imena v župniji T rnovo v izbranih letih 19. stoletja; – o priimkih – njihov izvor, prvi zabeleženi priimki v urbarju, priimki zabeleženi v Franciscejskem katastru, in primerjava s priimki v današnjem času v posameznem naselju; – o rojstvih – spoznanje, da so rojstva na Ilirskobistriškem težila k naravni krivulji rojevanja po mesecih, pri kateri je največ rojstev v prvih treh mesecih leta in novem- bra, najmanj pa julija in avgusta, in da ta naravna krivulja sovpada z intenzivnostjo kmečkih opravil; – o porokah – spoznanje, da so kmetje pri sklepanju zakonskih zvez upoštevali cer- kveno leto in intenzivnost kmečkih opravil, to spoznanje pa nakazuje na šibko indu- strializacijo območja in na prevlado tradicionalne kmečke ekonomije; – o smrtnosti – spoznanje, da je bil tudi čas smrti sezonsko pogojen, na obdobja s po- večano smrtnostjo so vplivale predvsem poletne črevesne in zimske pljučne bolezni (pa seveda tudi obdobja lakote in epidemij); 69 Zgodovina v šoli 2, 2022 Slika 1: Plakat s predstavitvijo vasi Gornji Zemon 6 6 Avtorji plakatov: Nika Česnik, Miha Derenčin, Laura Fatur, Karmen Frank, Lara Štemberger, Anja Tomažič, Vladimir Urh, Nuša Valen čič, Manca Vodopivec in Matija Volk. Vas Gornji Zemon je gručasto naselje, ki leži na neizrazitem slemenu jugozahodno od današnje Ilirske Bistrice. O tem, od kod izvira ime Zemon, obstaja več razlag. Izraz zemon označuje urejeno podzemno shrambo. Obstaja tudi nekaj drugih razlag imena. Legenda govori o dveh ovčarjih, ki naj bi prišla na to področje iz Zemuna pri Beogradu in dala vasi ime. Nekateri zgodovinarji pa menijo, da ime izvira iz besede zemun, ki pomeni ’vlastelin’ (’zemljiški gospod’). Število hiš Prebivalstvo Vera Jezik Moški Ženske Vsi Katoliki Protestanti Judje Drugo Slovenski Nemški Drugo 1830 40 * * 252 * * * * * * * 1880 47 115 128 243 243 0 0 0 134 0 0 2017 47 61 53 114 * * * * * * * Vas Gornji Zemon, upodobljena v franciscejskem katastru Arhiv Republike Slovenije, SI AS 176, Franciscejski kataster za Kranjsko, Postojnska kresija, A169, k. o. Gornji Zemon Gibanje prebivalstva in hiš v vasi Gornji Zemon GORNJI ZEMON Popis prebivalstva v posameznih vaseh leta 1880 Special-Orts-Repertorium von Krain (Obširen imenik krajev na Kranjskem), Dunaj, 1884, str. 3. Vir: http://www.sistory.si/11686/830 (Dostop: 12. 5. 2018) Del franciscejskega katastra (prva polovica 19. stoletja) je tudi seznam lastnikov zemljišč, v katerem so za vas Gornji Zemon navedeni naslednji priimki: Boštjančič, Primc, Rojc, Vrh, Vičič, Hrvatin, Rolih, Skok, Uljančič. Priimek Skok izhaja prek vzdevka iz besede skok, ta pa iz glagola skočiti. Uskok je zgodovinski izraz v pomenu 'begunec izpod turške okupacije v Bosni in Hercegovini, ki s svobodnega ozemlja napada zlasti turške enote'. Začetni U- je večinoma odpadel in tako so Uskoki večinoma postali Skoki. Priimek Boštjančič izhaja iz imena Boštjan, ta pa iz imena sv. Sebastjana. Pri tem je bilo dodano priponsko obrazilo -čič, kar pomeni 'Boštjanov sin'. Proti koncu srednjega veka se je na delih slovenskega ozemlja pojavil Hrvatin (Hrovatin, Hrovat, Horvat, Hrvatič). Tako so takrat poimenovali priseljenca s Hrvaške. V terezijanskem katastru (druga polovica 18. stoletja) je zapisano, da je imela vas 16 in pol kmetij, ki so spadale pod pomirje Jablanica. Gornji Zemon je v 19. stoletju pripadal šolski občini Dolnji Zemon, obe vasi pa k politični občini (županstvu) Jablanica. V urbarju premskega gospostva iz leta 1498 je zapisano, da je na Gornjem Zemonu 16 kmetij, ki so puste. Opustelost kmetij je bila v 15. stoletju nasploh značilna za številne vasi v dolini reke Reke, Brkinih in na Krasu. Vzroki za to so različni: zahteve zemljiških gospodov po ponovnem plačevanju dajatev v blagu, zvišanju dajatev in tlake, zemlja je nudila slabe pogoje preživetja, pogoste so bile kužne bolezni in več desetletij so se vrstili turški vpadi. Glavna pot, po kateri so osmanski Turki vpadali na Kras in v Furlanijo, je potekala iz Bosne preko hrvaškega ozemlja in območja današnje občine Ilirska Bistrica: mimo Podgrada proti Trstu oziroma mimo Jelšan, Bistrice in Prema proti Pivki, Vipavi ali Gorici. “Gornji Zemon (Obersemel). – 16 kmetij. – Vse so puste. – Primos Bryner je dobil eno kmetijo za tri leta proti plačilu 40 šil., zgraditi mora hišo, po treh letih pa naj se zaradi činža zmeni z upravnikom. – Neki Hrvat (ain Krabat) je dobil 14 kmetij za travo in pašo ter služi od tega dve marki 120 šil. – Barwutsch ima omenjenih 16 kmetij in služi od njih kot pustih 20 šil. Desetina gre v Prem. Kmetje iz Gorenjega Zemona, Velike in Male Bukovice, Kosez in Jasna (Obersemel, Over Wukowiec, Nider Wukowicz, Edling, Jassen), ki spadajo pod cesarja, so dolžni vsak z eno vožnjo voziti desetino.” Milko Kos (1954). Srednjeveški urbarji za Slovenijo. Zvezek tretji. Urbarji Slovenskega primorja. Drugi del. SAZU, Ljubljana, str. 248. V franciscejskem katastru so v vasi Gornji Zemon izpričana tudi ledinska imena, med drugim Pod Rebernice in Pri Jarku. Prvo ime nakazuje na neravno površje, drugo pa na pogosto ime ob manjših potočkih. – o videzu naselij okrog leta 1825 in primerjava z današnjim časom, ugotavljanje vzrokov za spremembo izgleda naselji; – o številu prebivalstva v posameznem naselju – nekje je ostalo število prebivalstva podobno, drugod se je občutno povečalo ali pa tudi zmanjšalo, iskanje vzrokov za takšno stanje. Kot smo že omenili, smo dijakom na začetku projekta predstavili kompetence podjet- nosti, ki smo jih pri projektu razvijali. Po končanem projektu smo skupaj pregledali, ali smo uresničevali zastavljene kompetence podjetnosti. 70 IZMENJUJEMO IZKUŠNJE Razvijanje podjetnostnih kompetenc pri raziskovanju preteklosti vasi župnije Trnovo (danes Ilirska Bistrica) s pomočjo zgodovinskih virov Na kompetenčnem področju zamisli in priložnosti smo opredelili in izkoristili prilož- nosti za ustvarjanje vrednosti z raziskovanjem lokalnega okolja, saj smo lokalnemu okolju ponudili našo raziskavo o zgodovini posamezne vasi, oblikovali smo tudi plaka- te, ki lahko služijo za razstavo o predstavitvi preteklosti našega območja. Že na začetku smo opredelili potrebe in izzive, ki jih je treba izpolniti. Pri potrebah smo opredelili, kaj vse bomo potrebovali pri naši raziskavi in oblikovanju plakatov (materialne potrebe, čas itd.) ter kakšni izzivi nas čakajo pri delu (npr. kakšne so lahko težave pri iskanju zgodovinskih virov itd.). V es čas projekta smo z dijaki razvijali, izpopolnjevali našo ide- jo in iskali rešitve za probleme, ki so se pojavljali. Že na začetku smo tudi razvili vizijo, kako bi naše zamisli spremenili v delovanje (raziskovanje lokalnega okolja, oblikovanje razstave itd.) ter presodili, kakšna bo vrednost in posledica ideje v okolju. Na kompe- tenčnem področju viri smo ugotavljali in ocenjevali svoje in skupinske prednosti in pomanjkljivosti, npr. zamisli za oblikovanje plakatov (podlaga, postavitev, pisava itd.). Vseskozi smo verjeli v sposobnost našega vplivanja na potek dogodkov, kljub negoto- vosti, pomanjkljivostim in občasnim napakam, Pri projektu smo razvijali odločnost, potrpežljivost in vztrajnost za doseganje skupinskih dolgoročnih ciljev, v našem prime- ru izdelava raziskave in razstave. Za potrebe projekta smo pridobili in upravljali z mate- rialnimi, nematerialnimi in digitalnimi viri, potrebnimi za pretvarjanje idej v delovan- je. Ocenjevali smo stroške pretvarjanja naših idej v dejavnosti, ki ustvarjajo vrednosti, časovno načrtovanje, vzpostavljanje in ovrednotenje fi nančni odločitev (npr. iskanje najboljšega ponudnika pri izdelavi plakatov). Na kompetenčnem področju k dejanjem smo z našim projektom začeli proces, ki je ustvaril vrednost za lokalno okolje, sprejemali smo izzive, si določili cilje, se prilagodili (npr. pomanjkanju zgodovinskih virov pri posamezni vasi ali pa boljši ideji posamezni- ka), se spopadali s težavami ter sodelovali z drugimi udeleženci projekta. Soglasno smo se strinjali, da smo uresničili vse zastavljene cilje kompetenčnih podro- čij, hkrati pa so dijaki dodali, da pri šolskem delu, predvsem pri oblikovanju izdelkov, pri projektih, pri krožkih, uresničujejo posamezne kompetence podjetnosti, toda niso vedeli, da s tem razvijajo podjetnost. Pri učnem sklopu o gospodarskem razvoju na Slovenskem v 19. stoletju smo s projek- tom razvijali predvsem naslednje učne cilje (preostale cilje smo razvijali predvsem z znanjem, ki so ga dijaki pridobili pri rednem pouku): dijaki poznajo posledice agrarne krize za kmečko prebivalstvo (npr. iz repertorijev ugotovijo gibanje števila prebivalstva na podeželju), znajo razložiti in oceniti človekovo delovanje v preteklosti in sedanjosti (npr. primerjava videza naselij in kulturne krajine med 19. in 21. stoletjem), raziskali so zgodovinske pojave in procese s perspektive dobe, v kateri so se pojavili oziroma potekali, ter z današnje perspektive (uporaba različnih zgodovinskih virov), pravilno uporabili temeljno zgodovinsko terminologijo, zbirali in izbirali so uporabne informa- cije in podatke iz različnih zgodovinskih virov in kritično presodili njihovo uporabno vrednost (Franciscejski kataster, krajevni repertoriji, članki iz Kmetijskih in rokodelskih Sliki 2 in 3: Dijaki so s pomočjo mentorice pripravili okroglo mizo, vodili pogovor in pripravili krajši kulturni program. (Foto: Arhiv Gimnazije Ilirska Bistrica.) 71 Zgodovina v šoli 2, 2022 novic), razvijali in izkazali so spretnost dela z večperspektivnimi zgodovinskimi viri (različni članki iz Kmetijskih in rokodelskih novic), oblikovali so svoje sklepe, mnenja, stališča in interpretacije (izvedba raziskave in oblikovanje plakatov), razvijali in izkazali so sposobnost različnih oblik komunikacije ter socialne spretnosti pri različnih oblikah sodelovalnega učenja (npr. skupinsko delo, sodelovanje z različnimi institucijami, vo- denje okrogle mize itd.). Poleg tega so dijaki razvijali in izkazovali zanimanje za zgodovinsko preteklost in se- danjost slovenskega naroda in njegovih dosežkov ter utrdili narodno zavest in zavest o državni pripadnosti na primeru poznavanja zgodovine 19. stoletja. Ocenili so po- men ohranjanja slovenske, evropske kulturne dediščine na primeru slovenske in lokal- ne kulturne dediščine iz 19. stoletja, razvili in izkazali pa so tudi odgovoren odnos do varovanja okolja in do ohranjanja kulturne dediščine na primeru slovenske in lokalne zgodovine 19. stoletja. SKLEP Tako dijaki kot mentorica so ocenili, da je takšen način dela zagotovo pozitivno vpli- val na ustvarjalnost dijakov, na kakovost sodelovanja med dijaki in njihov medsebojni odnos, jih neprestano spodbujal k razmišljanju o alternativnih rešitvah, zahteval kritič- no razmišljanje ter nenehno povratno informacijo. In nenazadnje, takšen način dela je pripomogel k pridobitvi kompleksnejšega znanja o lokalni zgodovini (in s tem seveda tudi slovenski) ter k večji povezanosti z lokalno skupnostjo. Zavedamo se, da predstavljeni način dela in vključevanje tako številnih kompetenc podjetnosti pri samem pouku zgodovine ni mogoč. Pri posamezni uri pouka zgodovine raje uporabimo le posamezno kompetenco podje- tnosti (ali nekaj več), ki naj bo primerna za usvajanje določene učne vsebine ter naj bo podpora učenju zgodovine in hkrati njegova obogatitev. Kompetence podjetnosti pri pouku zgodovine največkrat spodbujamo z veščinami, kot so ustvarjalnost, kritično mišljenje, delo z zgodovinskimi viri, sodelovanje in ko- municiranje, digitalna pismenost. LITERATURA IN VIRI EntreComp: Okvir podjetnostne kompetence (2019). Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. Pridobljeno s htt ps://www.zrss.si/pdf/entrecomp.pdf. Učni načrt. Zgodovina: gimnazija: splošna gimnazija (2008). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo. Pridobljeno s htt p://eportal.mss.edus.si/msswww/programi2019/ programi/media/pdf/un_gimnazija/un_zgodovina_280_ur_gimn.pdf. Cvirn, J., Studen, A. (2008). Zgodovina 3. Učbenik za 3. letnik gimnazije. Ljubljana: DZS. Arhiv Republike Slovenije, SI AS 176, Franciscejski kataster za Kranjsko, Postojnska kresija. Pridobljeno s htt p://arsq.gov.si/Query/detail.aspx?ID=232262. Special-Orts-Repertorium von Krain (Obširen imenik krajev na Kranjskem) (1884). Dunaj. Pridobljeno s htt ps://www.sistory.si/11686/830. Kmetijske in rokodelske novice. Pridobljeno s htt p:/ /www.dlib.si/ .