Rszgovori z našimi naroCnlhi Vprašanja in odgovori V zapuščinskem postopanju zamolčana imo- vina. A. B. Zagorje. Ako se je v zapuščinskem postopanju prikrila kaka imovina ter so vsled tega prikrajšani nekateri dediči, tedaj naj — ako med dediči z lepsga ne pride do pravične ureditve — stvar naznanijo zapuščinskemu sodišču. Seveda bi trebalo točno navesti posamezne skrite premlčnine; nadalje, v katerem denarnem zavodu je imel pokojnik naložen denar (višino vloge na dan smrti bo moral zavod — ako Vam ni znano — na zadevno uradno povprašanje od gtrani zaouščinskega sodišča sam navesti), koliko je pokojr.ik DOSOdU svojemu sorodniku (ime in naslov), koliko nekaterini dedičem, Vršiti se bo morala nato še ena zapuščinska razprava. Fredlagajte, naj aodišče dolžnike in sodediče, ako bf tajili, eventuelno zasliši pod prisego. Ko bo zapuščinsko sodišče izdalo dodatno prisojilo, boste morali v primeru, da dolžniki in sodediči ne bi zlepega izplačali prikrajšanemu dediču nanj pripadajoči delež, tožiti imenovane pred rednim sodiščem. Kaznovanje radi zaiholfanja zapuščinske imoviiie. Isti. Kdor pri izpolnitvi smrtovnice, pri prisegi nadomestujoči napovedi imovine ali napravi zapuščinskega inventarja vedoma zamolči kako imovino, spadajočo v zapuščino, se kaznuje radi prestopka davčnih predpisov od davčne oblasti in mora plačati tri- do šestkratno povišano dedno pristojbino. Pravica do kaznovanja zastara v petih letih. Navadno se pa ne da zanesljivo dokazati, da je kdo kaj vedoma zamolčal, odnosno je davčna oblast pri upoštevanju raznih opravičil in izgovorov širokogrudna. — Kake nagrade za prijavitelje zadevni predpisi ne določajo. Tudi o kaki zaplembi zamolčane imovine, odnosno denarja ni določb. — Po splošnem kazanskem zakonu se navedeni primeri običajno ne kaznujejo, ker ne vsebujejo vseh zakonitih znakov utaje, odnosno prevare. Ponovna cenitev zapuščinske imovine. A. B. Zagorje. Dva izmed sodedičev sta prosila sodna cenilca, naj zapuščino prav nizko cenita, in vpiivala sta na ostale sodediče, da so nizko cenitev odobrili, in sicer z motivacijo, da se prihranijo takse in z obljubo, da bosta pozneje vso zapuščino prevzela za mnogo višjo ceno. V resnici je pa zapuščino prevzela vdova ter jo potem izročila navedenima sodedičema celo za nižjo ceno, nego je bila določena v zapuščinskem postopanju. — Ako imate gotovost, da bi novi, odnosno drugi cenilci zapuščino višje cenili, tedaj bi moral prikrajšani dedič zoper navedena sodediča naperiti odškodninsko tožbo, v kolikor sta ga sodediča z obljubo, pozneje prevzeti zapuščino za višjo (odnosno pravo) vrednost, pripravila do tega, da je v zapuščinskem postopanju odobril nižjo cenitev, vsled česar je njemu prisojena dediščina manjša nego bi bila pri pravilni cenitvi. — Cenilni zapisnik si prikrajšani dedič, pa tudi njegov zakonski drug, lahko svobodno ogleda in prepiše pri zapuščinskem sodišču. Plačal bo kvečjemu 10 din takse za vpogled, ako je spis že končan. Prosi pa lahko, da mu sodišče samo pošlje prepis, pri čemer ima plačati za prepis 10 din takse, prošnjo pa je kolkovati s 5 din. — Stroške ponovne cenitve bosta plačala tožena sodediča, ako bosta pravdo zgubila, sicer pa tožeči prikrajšani dedič sam. V koliko zakonski mož lahko zastopa svojo ženo in vlaga toibe ? N. V. pri Sv. J. Obči državljanski zakonik sicer določa, da ste o b v e z a n i svojo zakonsko ženo v vseh primerih zastopati, iz tega ca še ne izhaja Vaša upravičenost z njeno imovino in njenimi pravicami v vseh primerih svojevoljno razpolagati in vlagati tožbe brez njenega pooblastila. — Ako Vaša žena še ni polnoletna in Vam je sodišče poverilo njeno skrbstvo, je Vaša oblast najbolj dalekosežna in potrebujete le v važnejših primerih nadvarstvene odobritve od stranl sodišča; tožbe zamorete v tem primeru vlagati brez pooblastila od strani žene. Ako pa je žena polnopravna, tedaj velja le pravna domneva, in sicer dokler žena ni ugovarjala, da je Vam kot svojemu zakonitemu zastopniku poverila upravo svoje proste imovine. Poudarjamo, da le upravo; torej ste upravičeni le k ukrepom, ki spadajo normalno v okvir uprave in so gospodarsko smotreni. V tem okviru jc Vaša oblast, v kolikor se tiče užitkov in ne zadeva osnovne imovine, neomejena m ne potrebujet* pooblastila ženir.ega. Le v slučaju kake pravds bi se morali izkazati s pravdnim pooblaatilona, ako bi tožili v njenem imenu. V kolikor pa bi kak ukrep zadeval osnovno imovino, odnosno presegal okvir redne premoženjske uprave, potrebujete posebno pooblastilo od strani žene za tiste posle, ka katere je posebno pooblastilo predpisano za pooblaščence sploh (ako stvari odsvojite ali odplatno prevzamete, sklenete izposojila ali posojila, potegnete denar ali denarno vrednost, začnete pravde ali sklepate poravnave). Ako naj se dediščina nepogojno sprejme ali odkloni, napravi družabna pogodba, dajejo daritve, podeli komu oblast, da izbere razsodnika ali opuste pravice neodplatno, je pa potrebno posebno, za posamezni posel izdano pooblastilo. Občna, celo neomejena pooblastila zadostujejo v teh primerih le, ako je v pooblastilu izražena vrsta posla. —• Ako bi v zadevah, ki jih omenjate, trebalo vložiti kako tožbo, je Vi brez ženinega pooblastila sami ne bi mogli. Ali je ustna izjava obvezna. Isti. Ustna izjava je obvezna v vseh slučajih razen onih, kjer zahtevajo zakoniti predpisi pismeno obliko (prl prevzemu poroštva, menici, družabnih pogodbah), odnosno notarski zapis. Slednji je potreben za ženitne imovinske pogodbe; za pogodbe, skleniene med zakonci: o kupu, menji, renti in posojilu, kakor tudi za priznanje dolga, ki ga napravi eden izmed zakoncev drugemu zakoncu; za potrdila o sprejemu dote; za pogodbe o daritvah brez dejanske izročitve; za vse listine o pravnih poslih med zakonci, ki jih osebno sklepajo slepi ali gluhi, ki ne znajo čitati, ali nemi, ki ne znajo pisati; za pogodbe o odpovedi dedni pravici in pogodbe o kupu dediščine, če nista pogodbi sprejetl na sodni zapisnik. — Potemtakem je ustna obljuba dedičev, izročiti sodedidu del vsote, ki jo nameravajo izterjati (čeprav ni bila prijavljena v zapuščino), obvezna. Pismene izjave ne boste mogli izsiliti, ako se dediči niso zavezali, dati jo (pismeno). Ako bi dediči pozneje obljubo tajili, jo bo treba pač dokazati s pričami ali z zaališanjem strank. Dve davčni upravi terjata davek od iste žage. J. O. v L. Mariborska in prevaljska davčna uprava terjata od štirih posestnikov v mariborskem okraju plačilo prometnega davka od žag. ki stoje istotako le v mariborskem okraju. Eden izmed posestnikov se je lani pritožil in je prevaljska davčna uprava nato davek odpisala, letos pa zopet vse štiri enako terja. Na vprašanje, kako: sc naj obvarujete pred takim postopanjem, Vam svetujemo, da predvsem ne zamudite roka za' pritožbo, ako Vam je dostavljen plačilnl nalog? ako ste prejeli le ček, ni potrebna formalna prt-< tožba; v obeh primerih pa proalte g. stareSino uprave, naj ukrene potrebno, da se ne bodo take očite napake ponavljale. Spor o zaščiti in boljšem gmotnom položaju. V. R. D. Ste mali posestnik, leta 1930 ste ai izposodili 3000 din proti 5% obrestim, posojilodajalka Vas doslej aploh ni terjala — niti za obresti, sedaj pa naenkrat terja vrnitev glavnice in plačilo obresti za vsa leta nazaj, grozi Vam s tožbo, in zaščite Vam noče priznati, češ, da je brez posestva. Na posamezna vprašanja Vam odgovarjamo: Glavni pogoj zaščite je, da ate se ob najetju posojila ter 26. septembra 1936 pečali s kmetijstvom kot glavnim poklicem ter da ao Vaši obdavčeni dohodki izvirali pretežno iz kmetijstva. — Posojilodajalka bo morala predlagati, naj sodišče ugotovi, da se Vi nahajate v boljšem gmotnem položaju nego ona. Ni važno, ali obstoja premoženje Vaše upnice v nepremičninah ali v gotovini. Najbrž znaša vrednost Vašega malega poseatva manj kot 27.000 din, odnosno vsaj ne več, zlasti, ako se upošteva vse Vaše dolgove. Ozirati se bo seve tudi na to, s čim se bavi Vaša upnica in kolikšne dohodke ima, ali ima kaj nepreskrbljenih otrok in podobno. Ako bi sodišče odločilo, da se res nahajate v boljšem gmotnem položaju nego Vaša upnica, potem bi morali plačati celo terjatev s 5% obrestmi za zadnja tri 3eta. Zoper starejše obresti lahko ugovarjate zastaranje, ako jih niste priznali, odnosno jih obljubili plačati med zastaralnim rokom ali po njegovem poteku. — Ako pa niste v boljšem gmotnem položaju, tedaj Vam mora upnica predvsem izrcčiti novo obvcznico za do polovice znižani dolg ter znižane obresti (od 24. novembra 1933 tlo 26. septembra 1936 3te dolžni plačati le 1% obresti, od 27. septembra 1936 naprej pa 3%). A.ko ne bo sama hotela v popisanem obsegu znižati svoje terjatve, bo moralo — na njen predlog — odločiti o tem sodišče. šele ko dobite pravllno novo obveznico, boste morali plačati prva dva obroka (od dvanajstih). Ako ne bi obeh že zapadlih obrokov plačali potem, ko Vam je upnica daia se naknadni 15 dnevnl rok, potem šele Vas zamore tožiti na plačilo in to ceiega še ns plačanega dolga, to je eventuelno vseh 12 obrokov! Dovolltev zopetne dražbe. F. Cvetko v T. Na javni dražbi ste izdražbali posestvo za najnižji ponudek. Vsled pritožbe Priv. agrarne banke je okrožno sodišče podelitev domika razveljavilo ter je odrejena ponoviia dražba. Vprašate, ali se da proti ppnovni dražbi kaj ukreniti in kako bi jo preprečili. — Proti odločbi okrožnega sodišča nimate Vi nobenega pravnega leka. V izvršilnem poatopku so predvideni primeri, v katerih se res zamore sklep o domiku razveljaviti. — Ponovno dražbo bi se sicer moglo preprečiti, a — razen iz splošnih ustavitvenih razlogov — le v. sledečih primerih: 1. ako se kaka tretja oseba (torej Vi) izjavi pripravljeno, prevzeti posestvo po taki ceni, ki presega njeno cenilno vrednost vaaj za eno četrtino, ako da primerno varnost in hkratu izreče, da je voljna prevzeti brez zaračuna na to ceno vsa bremena, ki so bila ob določitvi cenilne vrednosti vzeta v poštev kot nadalje veljavna, in plačati vse stroške, ki zadevajo zavezanca, če nadalje privole v to ponudbo vse osebe, ki bi imele iz največjega pcnudka kaj dobiti, ki so došle k razpravi o tej ponudbi in katerih zahteve niso brez vsega dvoma popolnoma krite s prevzemno ceno. — 2. Ako odkupi zastavni (hipotekarni) upnik izvršljivo terjatev, zavoljo katere se je dovolila dražba, in povrne obenem vse zavezanca zadevajoče atroške ter predlaga ustavitev dražbe; tak predlog lahko stavi tudi zahtevajoči upnik, kateri odkupi terjatve vseh drugih zahtevajočih upnikov in povrne vse zavezanca zadevajoče stroške. — 3. Ako ponudi zavezanec pred začetkom dražbe vsem zahtevajočim upnikom polno plačilo njih izvršljivih terjatev s pripadki vred in pa plačilo do tega Casa nabranih stroškov dražbenega postopanja ter izroči za to potrebne denarne zneske sodniku, ki vodi dražbeni narok, ali pa jih položi pri sodišču in predlaga ustavitev, v kolikor niso stroški dražbenega postopanja še določeni, je izročiti v njih založbo kot zavarovanje znesek, ki ga določi sodnik. Vračunanje od zapustnika sprejetih posojil in daril v dedni delež. P. F. v J. Imovinske naklonitve, ki jih je dedič sprejel iz premoženja zapustnika iz kakega drugega naslova nego dednega, se pri dedovanju temeljem dedne pogodbe ali testamenta vračunajo v dedni delež le, v kolikor je to zapustnik sam izrecno odredil. — Pri dednem nasledstvu temeljem zakona so k vračunanju primorani otroci in zakonski drug. Uračunanje 80 opravičeni zahtevati napram otrokom le otroci, napram zakonskemu drugu pa vsak aodedič. Otrokom ae vračuna, kar je dal zapustnik za svojega življenja a) avoji hčeri ali vnukinji za doto (ne tudi, kar je dal za balo), b) svojemu sinu ali vnuku za opremo, c) svojsrnu otroku neposredno za nastop fiiužbe aii kateregakoli obrta, d) kar je potrošil za plačilo dolgov polnoietnega otroka. — Kar so roditelji razen omenjenih primerov naklonili otroku, se smatra za daritev in se n e vračuni, ako si roditelji niso izrecno izgovorili povračila. --V kolikor pravite, da je zapuatnik posodil otroku nek znesek ter dejal, da ga m.ora otrok vrniti le, ako bi zapustnik obubožal, po našem mnenju otrok ni dolžan plačati tega zneska v zapuščino, niti si ga. pustili vračunati v dedni delež. V kolikor je pa drugemu otroku denar »posodil« brez kakega pristavka, je to smatrati za pravo posojilo in n^ za naklonitev. Zato mora dotični znesek plačati v zapuščino, odnosno smejo drugi otroci zahtevati, da se ga vračuna v dedni delež posojilojemalca. — Ako je dedič, ki ga omenjate, pri zapuščinski razpravi, odnosno dednem dogovoru soglašal s tem, da se njemu kaj vračuna ali da se kakemu sodediču kaj n e vračuna, ne bo mogel sedaj ničesar ukreniti, v kolikor je to soglasje dal le radi neznanja zakonitih cloločil.