Demografska podoba Slovenije, 2008 Ljubljana, julij 2010 ^ZBIRKA^ BROŠURE M STATISTIČNI URAD REPUBLIKE SLOVENIJE www.stat.si Demografska podoba Slovenije, 2008 Ljubljana, julij 2010 Avtorji Danilo Dolenc, Uršula Iljaš Petrovič, Janja Povhe, Barica Razpotnik, Darja [ter, Tina @nidaršič Tiskano v tiskarni Januš Publikacija je na voljo na spletnem naslovu www.stat.si/pub.asp Informacije daje Informacijsko središče, tel. (01) 241 51 04 elektronska pošta info.stat@gov.si CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 314(497.4) DEMOGRAFSKA podoba Slovenije, 2008 / [avtorji Danilo Dolenc ... et al.]. - Ljubljana : Statistični urad Republike Slovenije, 2010. - (Zbirka Brošure / Statistični urad Republike Slovenije) ISBN 978-961-239-209-3 1. Dolenc, Danilo 251637248 Izdal in založil Statistični urad Republike Slovenije, Ljubljana, Vožarski pot 12 - © SURS - Uporaba in objava podatkov dovoljeni le z navedbo vira - Tiskano v 900 izvodih Uvodna beseda Demografska statistika ali statistika prebivalstva je eno najbolj tradicionalnih in hkrati tudi najstarej{ih podro~ij statistike. Prvo {tetje prebivalstva, ki je bilo predhodnik dana{njih popisov, je bilo v Sloveniji izvedeno leta 1754, prvi pravi popis prebivalstva pa leta 1857. [tevilni demografski dogodki (rojstvo, smrt, poroka, razveza, selitve) mo~no zaznamujejo na{e življenje; tudi statisti~ni podatki o njih so nam blizu. Zato so demografski podatki zanimivi za naj{ir{o javnost; ve~inoma so tudi zlahka razumljivi. Poleg tega so podatki o {tevilu prebivalstva tudi osnova za izra~un razli~nih socialnih, ekonomskih, okoljskih in drugih kazalnikov. V zadnjih letih pa postajajo demografski podatki središ~na tema razprav o na{i prihodnosti - zaradi staranja prebivalstva, selitvenih tokov iz manj razvitih v bolj razvita obmo~ja, zaradi manj{e rodnosti, zmanj{evanja {tevila delovno sposobnega prebivalstva, zaradi pri~akovane dalj{e življenjske dobe. O vsem tem in {e o ~em vam v sliki in besedi pripoveduje na{a nova publikacija Demografska podoba Slovenije. Namenjena je naj{ir{emu krogu bralcev, saj se lahko vsakdo poistoveti s katerim od objavljenih podatkov. Poleg osnovnih demografskih podatkov vsebuje tudi izbor podatkov o posameznih demografskih pojavih iz bogate zbirke podatkov, ki jih pridobivamo s statisti~nimi raziskovanji, pa tudi {tevilne druge zanimivosti, ki v osnovnih statisti~nih objavah praviloma niso predstavljene. Ve~ina statisti~nih podatkov se sicer nana{a na leto 2008, vendar publikacija na kratko prikazuje tudi demografski razvoj Slovenije v zadnjih desetletjih. Prijazno vas vabimo, da publikacijo prelistate in ugotovite, kaj bi vas utegnilo zanimati, in ko vas bo pritegnila, si boste druge ali podrobnej{e statisti~ne podatke lahko poiskali sami na spletni strani na{ega urada www.stat.si. Mag. Irena Križman generalna direktorica KAZALO OSNOVNI DEMOGRAFSKI PODATKI...................................................................7 OSNOVNI DEMOGRAFSKI PODATKI ZA SLOVENIJO.......................................9 PREBIVALSTVO.......................................................................................................................10 DELOVNO SPOSOBNO PREBIVALSTVO.............................................................................13 MEDDR@AVNE SELITVE........................................................................................................14 @IVOROJENI.............................................................................................................................18 CELOTNA STOPNJA RODNOSTI..........................................................................................19 UMRLI.......................................................................................................................................20 PRIČAKOVANO TRAJANJE @IVLJENJA.................................................................................22 SKLENITVE IN RAZVEZE ZAKONSKIH ZVEZ.....................................................................23 ZAKONSKE ZVEZE.................................................................................................................24 RAZVEZE..................................................................................................................................25 OSEBNA IMENA......................................................................................................................26 @IVLJENJSKA ČRTA.................................................................................................................28 PROJEKCIJE.............................................................................................................................29 IZBRANI DEMOGRAFSKI POJAVI.......................................................................31 GOSTOTA PREBIVALSTVA....................................................................................................32 NASELJA...................................................................................................................................33 ZAKONSKI STAN.....................................................................................................................34 KRAJ ROJSTVA.........................................................................................................................35 NOTRANJE SELITVE...............................................................................................................36 MATERINSTVO........................................................................................................................38 VRSTNI RED ROJSTVA...........................................................................................................39 @IVOROJENI, ROJENI V ZUNAJZAKONSKI SKUPNOST....................................................40 OČETOVSTVO.........................................................................................................................41 KAZALO PORODI....................................................................................................................................42 DOVOLJENI SPLAVI................................................................................................................43 UMRLJIVOST DOJENČKOV...................................................................................................44 VZROKI SMRTI........................................................................................................................45 SAMOMORI.............................................................................................................................46 UMRLJIVOST NA RAVNI STATISTIČNIH REGIJ..................................................................47 SKLENITVE ZAKONSKIH ZVEZ V EU...................................................................................48 STAROST ŽENINA IN NEVESTE...........................................................................................49 RAZLIKA V STAROSTI ŽENINA IN NEVESTE......................................................................50 POROKA IN ROJSTVO PRVEGA OTROKA...........................................................................51 OTROCI PO RAZVEZI............................................................................................................52 ROJSTNI DNEVI.......................................................................................................................53 ZAKLJUČNA BESEDA...........................................................................................54 METODOLOŠKA POJASNILA...............................................................................56 DEFINICIJE NEKATERIH UPORABLJENIH POJMOV.........................................56 STATISTIČNA IN DRUGA ZNAMENJA................................................................57 KRATICE.................................................................................................................57 MERSKE ENOTE....................................................................................................57 SEZNAM DRŽAV: IMENA IN KRATICE (ISO 3166)............................................57 LITERATURA IN VIRI.............................................................................................58 VIRI FOTOGRAFIJ.................................................................................................59 OSNOVNI DEMOGRAFSKI PODATKI Demografski podatki, Slovenija, 2008 Pojav: Vrednost: Kratek komentar: Prebivalstvo Prebivalci (dne 31. 12. 2008) 2.032.362 Sprememba v številu tudi zaradi upoštevanja nove definicije prebivalstva. @ivorojeni Zivorojeni Zivorojeni na 1000 prebivalcev Zivorojeni, rojeni zunaj zakonske zveze (%) Povprečna starost matere ob rojstvu otroka (leta) Pričakovano trajanje življenja ob rojstvu (leta) 21.817 10,8 52,9 30,1 moški 75,4 ženske 82,3 Največ po letu 1990. Primerljivo z Evropsko unijo (10,9). Drugič zapored več kot vsak drugi novorojeni otrok. Prvič je bila višja od 30 let. Razlika med spoloma se stalno zmanjšuje. Sklenitve in razveze zakonskih zvez Sklenitve zakonskih zvez 6.703 Pozitiven trend. Sklenitve zakonskih zvez 3,3 Najmanj v Evropski uniji. na 1000 prebivalcev Razveze zakonskih zvez 2.246 Tako malo razvez je bilo zabeleženih nazadnje leta 2001. Umrli Umrli 18.308 Najmanj po letu 1980 (razen 2006). Umrli na 1000 prebivalcev 9,1 8 držav Evropske unije ima še nižjo stopnjo umrljivosti. Umrli dojenčki 52 Najmanjše število doslej. Umrli dojenčki na 1000 živorojenih 2,4 10-krat nižje kot v letu 1970. Selitve Notranje selitve 106.248 Preselil se je vsak 19. prebivalec Slovenije. Priseljeni v Slovenijo 30.693 Rekordno število. Odseljeni iz Slovenije 12.109 Upad odselitev tujcev v primerjavi z letoma 2006 in 2007. OSNOVNI DEMOGRAFSKI PODATKI ZA SLOVENIJO Prebivalstvo: Slovenija od sredine leta 2005 presega mejo {tevila dveh milijonov prebivalcev. Selitve: Najve~ji del prebivalcev Slovenije z rojstnim krajem v tujini opravlja poklice za preprosta dela. Umrli: @enske živijo dlje kot moški. Zunajzakonske zveze: Manj sklenitev zakonskih zvez in ve~ je otrok, rojenih v zunajzakonskih skupnostih. Osebna imena: Najve~ novorojenih de~kov z imenom Luka, deklic pa z imenom Lana. Delovno sposobno prebivalstvo: Med prebivalstvom se zmanjšuje delež delovno sposobnih. Selitve: Slovenke mobilnejše od Slovencev. Umrli: Delež oseb, ki so bile ob smrti mlajše od 65 let, se zmanjšuje. Razveze: Vse ve~ razvez zakonskih zvez. Projekcije: Prebivalstvo Slovenije se bo staralo hitreje kot prebivalstvo EU-27. Selitve: Med v Slovenijo priseljenimi tujimi državljani najve~ državljanov BIH. Živorojeni: Število rojstev živorojenih otrok zadnjih nekaj let naraš~a. Pri~akovano trajanje življenja: V Sloveniji in EU-27 se pri~akovano trajanje življenja prebivalcev podaljšuje. Razveze: Povpre~no 13,6 leta od sklenitve zakonske zveze do njene razveze. Selitve: Med k nam priseljenimi tujimi državljani prevladujejo mlajši moški. Celotna stopnja rodnosti: Celotna stopnja rodnosti v 2008 najvišja v zadnjih 20 letih. Sklenitve in razveze zakonskih zvez: Vse manj sklenitev in vse ve~ razvez zakonskih zvez. Osebna imena: Prebivalci poimenovani z ve~ kot 45.000 razli~nimi osebnimi imeni. PREBIVALSTVO Tabela 1: Izbrani podatki o prebivalstvu, Slovenija Število 31. 12. Letna stopnja rasti % Povpre~na starost @enske % Tujci % 1968 1.709.752 0,6 32,9 52,0 - 1978 1.872.133 1,0 34,1 51,5 - 1988 1.996.325 0,1 35,4 51,5 - 1995 1.990.266 0,0 37,3 51,4 2,4 2000 1.990.094 0,1 38,9 51,1 2,1 2005 2.003.358 0,3 40,5 51,0 2,4 2007 2.025.866 0,8 41,1 50,6 3,4 2008 2.032.362 1,1 41,3 50,6 3,5 - ni pojava Vir: SURS Slovenija od sredine leta 2005 presega mejo {tevila dveh milijonov prebivalcev ■ Slovenija je po številu prebivalcev ena manjših držav članic EU, a ne najmanjša; k skupnemu številu prebivalstva EU prispeva okrog 0,4 % (konec leta 2007); manj prebivalcev kot Slovenija imajo Estonija, Ciper, Luksemburg in Malta. Mejo števila dveh milijonov prebivalcev presega Slovenija od sredine leta 2005. V Sloveniji živi na kvadratnem kilometru površine približno 100 prebivalcev, in po gostoti naseljenosti se Slovenija uvršča na sredino lestvice držav članic Evropske unije. Prebivalstvo Slovenije se pove~uje predvsem zaradi tujcev ■ Konec leta 2008 je v Sloveniji živelo 2.032.362 prebivalcev1. V primerjavi s stanjem konec leta 2007 se je število prebivalcev povečalo za 1,1 % ali 22.093 prebivalcev. Najbolj je naraslo število tujcev, in sicer za 19.018. Kljub temu se Slovenija po deležu tujcev uvršča v tretjino držav članic EU z najmanjšim deležem tujcev. Ti v Sloveniji predstavljajo 3,5 % vsega prebivalstva. 1 Po statistični definiciji prebivalstva, ki je v Sloveniji v veljavi od leta 2008, mora oseba nameravati prebivati v Sloveniji vsaj eno leto, da jo štejemo med prebivalce Slovenije. Zato npr. konec leta 2008 med prebivalce Slovenije ni bilo vključenih približno 24.000 oseb - večinoma tujcev -, ki so v Slovenijo prišle za krajši čas. (Več o tem v poglavju Metodološka pojasnila.) PREBIVALSTVO Grafikon 1: Naravni in selitveni prirast prebivalstva, Slovenija na 12 g 6 3 O -3 leto — naravni prirast -selitveni prirast Vir: SURS Poleg selitvenega spet pozitiven tudi naravni prirast prebivalstva ■ Ključni dejavnik rasti prebivalstva Slovenije je že od leta 1995 selitveni prirast. Naravni prirast je bil v obdobju 1995-2008 devet let negativen. Šele zadnja tri leta (2006-2008) se število prebivalcev države znova povečuje tudi zaradi pozitivnega naravnega prirasta (ker se je torej več prebivalcev rodilo, kot jih je umrlo). V letu 2008 je bil delež naravnega prirasta v skupnem prirastu 16-odstoten. 1000 prebivalcev ©suns ✓ A \ / V 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 PREBIVALSTVO Grafikon 2: Prebivalstvena piramida, Slovenija, 31. 12. 2008 moški starostne skupine ženske i= i i i i m i 1 1 i 1 '1 1 r i 1 'i 1 i i 1 i i ii H ii1 1 1 n 1 1 1 90 tisoč 75 60 45 30 15 85+ 80-84 75-79 70-74 65-69 60-64 55-59 50-54 45-49 40-44 35-39 30-34 25-29 20-24 15-19 10-14 5-9 0-4 državljani Slovenije | | tuji državljani 15 30 45 i i i i i n 1 1 ii 1 ■ n ■ n ■ M II n : : )i II —'-1—4 60 75 90 tisoč Vir: SURS Povprečna starost prebivalcev Slovenije nara{~a ■ Povprečna starost prebivalcev Slovenije se zadnjih 20 let enakomerno dviga. Leta 2008 je bila 41,3 leta ali skoraj za 6 let vi{ja kot leta 1988. Razlika med povprečno starostjo žensk in povprečno starostjo mo{kih se v tem času ni bistveno spremenila; leta 2008 so bile ženske povprečno 3,3 leta starej{e od mo{kih. DELOVNO SPOSOBNO PREBIVALSTVO Grafikon 3: Starostno odvisne osebe na 100 delovno sposobnih prebivalcev in delež otrok in starejših med prebivalstvom, Slovenija leto ^—0-14 let 65 let ali več koeficient starostne odvisnosti Vir: SURS Delovno sposobnih prebivalcev vse manj ■ Upadanje deleža delovno sposobnega prebivalstva Slovenije je posledica staranja prebivalstva in upadanja {tevila rojstev. Čeprav je neto priseljevanje v Slovenijo naj{tevilnej{e med osebami v starosti 15-64 let, to ne more ustaviti upadanja deleža delovno sposobnega prebivalstva v Sloveniji. ■ V Sloveniji je bilo konec leta 2008 delovno sposobnih (tj. starih 15-64 let) 69,6 % prebivalcev. Delež delovno sposobnih med prebivalstvom Slovenije je do leta 2003 več desetletij stalno nara{čal in konec leta 2003 zna{al 70,4 %. Po letu 2003 se je začel počasi zmanj{evati in je do konca leta 2007 v povprečju upadel za 0,1 odstotne točke letno, v letu 2008 pa je upadel za 0,4 odstotne točke. ■ V Evropski uniji je bilo v začetku leta 2008 od 100 delovno sposobnih prebivalcev odvisnih nekaj manj kot 50 otrok in starej{ih (tj. oseb, starih 0-14 let, in oseb, starih 65 let ali več); v Sloveniji jih je bilo približno 44, to je manj kot v večini držav članic Evropske unije. Pred dvajsetimi leti je bilo v Sloveniji med prebivalci dvakrat toliko otrok (0-14 let) kot starej{ih (65 let ali več). Leta 2003 je bilo {tevilo starej{ih prvič višje od {tevila otrok (kot posledica daljšanja življenjske dobe in manjšega števila rojstev v samostojni Sloveniji). V zadnjih dveh desetletjih se je delež otrok med prebivalstvom zmanjšal za tretjino. MEDDRŽAVNE SELITVE Tabela 2: Priseljeni tuji državljani po državi njihovega prejšnjega prebivališča (izbrane države), Slovenija, 2008 Število Med v Slovenijo priseljenimi tujimi državljani največ državljanov BiH ■ V letu 2008 se je v Slovenijo priselilo 30.693 prebivalcev, od tega je bilo 28.062 tujih državljanov in 2.631 državljanov Slovenije. Med v Slovenijo priseljenimi tujimi državljani je bilo v letu 2008 največ državljanov Bosne in Hercegovine (13.000 ali 46 % vseh k nam priseljenih tujcev). Med priseljenimi tujci, državljani držav članic EU-27, pa so prevladovali državljani novih pristopnic. V letih 2005 in 2006 so bili med priseljenimi državljani drugih držav članic EU najštevilnejši državljani Slovaške, v letu 2007 in 2008 pa državljani Bolgarije. V letu 2008 je bil vsak četrti k nam priseljeni tujec, ki je bil sicer tudi državljan EU, državljan Bolgarije; za Bolgari so bili najštevilnejši državljani Italije in Nemčije. Bosna in Hercegovina Srbija Makedonija Hrvaška Kosovo 13.016 5.051 3.208 1.519 1.463 Tabela 3: V Slovenijo priseljeni tuji državljani in med njimi delež državljanov EU Tujci - SKUPAJ Tujci - državljani EU (% od skupaj) 2003 8.011 8,0 2004 8.597 4,7 2005 13.294 15,2 2006 18.251 9,5 2007 27.504 9,6 2008 28.062 7,4 Vir: SURS Med priseljenimi tujci je največ državljanov evropskih držav ■ V Slovenijo se priseljujejo predvsem državljani drugih evropskih držav; tem po številčnosti sledijo državljani azijskih držav. Ti so v letu 2008 predstavljali 1,3 % vseh v Slovenijo priseljenih tujcev (med temi so bili najštevilnejši državljani Kitajske). Zaradi priselitev je število prebivalcev Slovenije v zadnjih desetih letih naraslo za večje slovensko mesto ■ V zadnjih desetih letih je število prebivalcev Slovenije zaradi pozitivnega selitvenega prirasta (v državo se je priselilo več oseb, kot se jih je iz nje odselilo) naraslo za približno 60.000 prebivalcev; toliko prebivalcev štejeta na primer skupaj Celje (3. največje slovensko mesto) in Velenje (naše 5. največje mesto). Število v Slovenijo priseljenih tujih državljanov močno narašča od leta 2005 (predvsem zaradi potreb po delavcih v gradbeništvu in kovinski industriji). MEDDRŽAVNE SELITVE Grafikon 4: Selitveni prirast tujih državljanov po starostnih skupinah in spolu, Slovenija, 2008 število 4000 3000 2000 1000 0 -1000 starostne skupine (leta) - moški ženske Vir: SURS Med k nam priseljenimi tujimi državljani prevladujejo mlajši moški ■ Za prebivalce Slovenije s tujim državljanstvom je značilno, da med njimi izrazito prevladujejo moški v starosti 20-59 let. Od leta 1995, torej odkar tujce vključujemo med prebivalce Slovenije, se je delež žensk med njimi zmanjšal s slabih 40 % na dobrih 25 %; v zadnjih nekaj letih se je namreč močno povečalo priseljevanje tujih delavcev (moških) v Slovenijo. Tudi na ravni Evropske unije je v Sloveniji delež žensk med prebivalci s tujim državljanstvom zelo nizek. ■ Tudi med tujimi državljani, ki so se v Slovenijo priselili v letu 2008, so prevladovali moški (80 %); stari pa so bili povprečno nekaj manj kot 33 let. Največji del prebivalcev Slovenije z rojstnim krajem v tujini opravlja poklice za preprosta dela ■ Med prebivalci Slovenije je bilo konec leta 2008 12 % takih, katerih rojstni kraj je v tujini. ■ Večina delovno aktivnih med omenjenimi osebami je konec leta 2007 opravljala poklice za preprosta dela (23,5 %) in poklice za neindustrijski način dela (22,3 %). Vsak tretji zaposleni v dejavnosti gradbeništvo je bil na primer rojen v tujini (36,4 %). Deleži teh oseb so bili najmanjši med zaposlenimi v informacijsko-komunikacijskih ter finančnih in zavarovalniških dejavnostih in v dejavnostih javna uprava, obramba ter obvezna socialna varnost. MEDDRŽAVNE SELITVE Tabela 4: Tujci, ki so se priselili v Slovenijo zaradi pridružitve družini, po državljanski pripadnosti izbranim skupinam držav Skupine držav 2005 2006 2007 2008 priseljeni tujci po državljanski pripadnosti (%) Države članice EU 4,3 12,0 11,4 15,7 Države na območju nekdanje Jugoslavije 20,4 14,8 15,7 17,2 Druge evropske države 23,7 21,8 26,3 30,6 Neevropske države 35,5 34,0 37,6 39,1 Vir: SURS Razlogi za priselitve tujih državljanov v Slovenijo se glede na spol teh oseb razlikujejo ■ Moški - ti med k nam priseljenimi tujci prevladujejo - se priseljujejo iz ekonomskih razlogov, tj. zaradi zaposlitve in dela ali sezonskega dela, ženske pa večinoma zato, da se pridružijo družini. ■ V letu 2008 se je v Slovenijo priselilo 5.762 tujih državljank, od tega 61 % z namenom, da se pridružijo družini. Med temi je bilo 813 državljank drugih evropskih držav (gre za osebe, ki niso bile niti državljanke EU-27 niti niso bile državljanke katere izmed držav, ki so nastale na območju nekdanje SFRJ). MEDDRŽAVNE SELITVE Tabela 5: Odseljeni državljani Slovenije po nekaterih državah njihovega prihodnjega prebivališča, Slovenija, 2008 Država prihodnjega prebivališča Nemčija Avstrija Švica Hrvaška Italija Vir: SURS Število odseljenih državljanov RS 1.850 603 338 260 227 Število selitvenih tokov državljanov Slovenije povečuje. Iz Slovenije odseljeni tujci se praviloma vračajo v svoje izvorne države ■ Iz Slovenije se je v letu 2008 odselilo 12.109 prebivalcev Slovenije, od tega 7.343 tujcev in 4.776 slovenskih držav- _ ljanov. ■ Tujci se večinoma vračajo v svoje izvorne države, državljani Slovenije pa se večinoma odseljujejo v Nemčijo, Avstrijo in Švico. Sicer pa se na vse celine, razen v Južno Ameriko, več državljanov Slovenije odseli, kot se jih od tam priseli. na druge celine in od tam se po letu 1995 Tabela 6: Selitveni prirast oz. upad državljanov Slovenije po spolu in celinah, Slovenija, 2000-2008 Državljani Državljanke Evropa -3.327 -4.930 Severna in Srednja Amerika -401 -487 Avstralija in Oceanija -225 -198 Azija -111 -89 Afrika -12 -12 Južna Amerika 51 60 Vir: SURS Slovenke mobilnejše od Slovencev ■ V obdobju 2000-2008 se je odselilo iz Slovenije bistveno več državljanov Slovenije (skupaj moških in žensk), kot se jih je v Slovenijo priselilo; med iz Slovenije odseljenimi državljani Slovenije pa so bile številnejše ženske (negativni selitveni prirast). Slovenija ima pozitivni selitveni prirast državljanov Slovenije z Južno Ameriko, predvsem z Argentino, od koder se v Slovenijo vračajo nekdanji izseljenci in njihovi potomci. ■ Sicer se državljanke Slovenije selijo v večjem številu kot državljani Slovenije. ŽIVOROJENI Tabela 7: Osnovni podatki o živorojenih, Slovenija Živorojeni število Živorojeni na 1000 prebivalcev Povprečna starost matere ob rojstvu (leta) vseh otrok prvega otroka Celotna stopnja rodnosti Živorojeni, rojeni v zunajzakonski skupnosti % 1968 28.580 16,8 26,8 23,5 2,28 8,8 1978 30.354 16,3 25,4 23,0 2,19 11,0 1988 25.209 12,6 25,8 23,5 1,63 22,6 1998 17.856 9,0 27,9 25,9 1,23 33,6 2000 18.180 9,1 28,3 26,5 1,26 37,1 2006 18.932 9,4 29,7 28,0 1,31 47,2 2007 19.823 9,8 29,9 28,2 1,38 50,8 2008 21.817 10,8 30,1 28,4 1,53 52,9 Vir: SURS Rodnost v Sloveniji upada že več kot 100 let ■ Število rojstev živorojenih otrok se v Sloveniji že več kot 100 let znižuje, posebej intenzivno pa po letu 1980. ■ Povojni »baby boom« je trajal do sredine 50. let prejšnjega stoletja; takrat se je letno rodilo še okrog 30.000 otrok; to pomeni, da se je vsako leto na 1000 prebivalcev rodilo 20 novorojenčkov (v zadnjih letih se jih je rodilo pol manj). Ponovno se je letno rodilo približno 30.000 otrok ob koncu 70. in na začetku 80. let 20. stoletja, ko so rojevale ženske, rojene v letih po drugi svetovni vojni - potomke povojne »baby boom generacije«. Po letu 1980 se je število novorojenih otrok začelo zmanjševati in v letu 1992 je padlo pod 20.000. Najmanj otrok se je rodilo leta 2003 (17.321), nato pa je število rojstev začelo počasi naraščati. V letih po osamosvojitvi se je v Sloveniji rodilo največ otrok v letu 2008 ■ V letu 2008 je bilo rojenih 21.817 otrok (11.126 dečkov in 10.691 deklic) ali največ v zadnjih osemnajstih letih oz. v samostojni državi. Vzrok za povečano število rojstev v zadnjih letih je delno povezan s starostno strukturo prebivalstva, delno pa s prelaganjem odločitve za otroka na poznejši čas. ■ Generacije žensk, ki so stare od 25 do 35 let, tj. v letih, ko najbolj množično rojevajo, so trenutno številčno še močne. Postopoma pa lahko pričakujemo, da se bo začelo število žensk v tem starostnem razponu zniževati in tako bo - ob približno enaki stopnji rodnosti in majhnem selitvenem prirastu od drugod - število rojstev začelo predvidoma spet upadati. CELOTNA STOPNJA RODNOSTI Grafikon 5: Celotna stopnja rodnosti, Slovenija leto Vir: SURS Celotna stopnja rodnosti v zadnjih dvajsetih letih najvi{ja v letu 2008 ■ Zaposlena mati v Sloveniji je ob rojstvu otroka leto dni upravičena do 100-odstotnega nadomestila (porodniškega nadomestila in nadomestila za varstvo otroka). Kljub temu se Slovenija uvršča med države z najnižjo stopnjo rodnosti v Evropi. Upad stopnje rodnosti v evropskih državah je splošen pojav. Povprečna vrednost za EU-27 je znašala 1,53 (ocena za 2006); Slovenija je tako stopnjo rodnosti dosegla v letu 2008. Ta vrednost je bila najvišja v zadnjih dvajsetih letih. ■ Da bi se prebivalstvo Slovenije obnavljalo enostavno, po naravni poti, bi vrednost celotne stopnje rodnosti morala znašati okrog 2,1; to pa se v Sloveniji ni zgodilo vse od leta 1981. UMRLI Tabela 8: Osnovni podatki o umrlih, Slovenija Umrli Umrli na 1000 prebivalcev Povprečna starost umrlih (leta) Umrli dojenčki Umrli dojenčki na 1000 živorojenih 1960 15.145 9,6 63,0 977 35,1 1970 17.353 10,1 64,2 673 24,5 1980 18.820 9,9 67,1 457 15,3 1990 18.555 9,3 70,1 187 8,4 2000 18.588 9,3 71,8 89 4,9 2006 18.180 9,1 73,2 64 3,4 2007 18.584 9,2 73,6 55 2,8 2008 18.308 9,1 74,1 52 2,4 Vir: SURS Število umrlih se bistveno ne spreminja ■ Medtem ko število rojstev upada, pa se število umrlih v zadnjih desetletjih ni bistveno spremenilo. Opazna so sicer manjša nihanja med posameznimi leti, vendar to ni vplivalo na splošni trend zmanjševanja umrljivosti. Nekoliko se je umrljivost povečala v 80. letih prejšnjega stoletja, ko je bil leta 1983 dosežen vrhunec z letno stopnjo umrljivosti 10,7. V zadnjih desetletjih v Sloveniji umre 17.000-19.000 prebivalcev; v letu 2008 jih je umrlo 18.308 ali 9,1 na 1000 prebivalcev. Ženske živijo dlje kot moški ■ Ze dolgo velja, da ženske živijo v povprečju nekoliko dlje kot moški. Povprečna starost oseb, umrlih v letu 2008, je bila glede na leto 2007 v povprečju višja za pol leta. Moški, ki so umrli v letu 2008, so bili stari povprečno skoraj 70 let, ženske, ki so umrle v tem letu, pa povprečno 79 let. Umrli moški so bili tako v povprečju za 9,2 leta mlajši od umrlih žensk. Kraj smrti ■ V letu 2008 je 53 % oseb umrlo v zdravstvenih ustanovah, 39 % oseb je umrlo doma in je smrt ugotovil zdravnik, 8 % oseb pa je umrlo drugje in je smrt ugotovila druga oseba. UMRLI Tabela 9: Umrli po starostnih skupinah, Slovenija SKUPAJ 0 1-9 10-19 Starostne skupine 20-29 30-39 40-49 50-59 60-69 70-79 80+ 1960 15.145 977 253 155 316 412 683 1.718 2.938 4.356 3.337 1985 19.854 338 95 137 352 530 1.025 2.438 2.900 6.260 5.779 1990 18.555 187 78 115 274 450 915 2.193 3.453 4.777 6.113 2000 18.588 89 29 89 221 361 1.018 1.756 3.458 5.473 6.094 2006 18.180 64 20 65 209 246 780 1.923 2.692 5.214 6.967 2007 18.584 55 28 65 221 272 754 1.837 2.730 5.306 7.316 2008 18.308 52 21 65 157 233 712 1.847 2.533 5.050 7.638 Vir: SURS Umrljivost prebivalstva v Sloveniji se v različnih starostnih skupinah spreminja z različno intenzivnostjo ■ Ce primerjamo podatke za skoraj 50-letno obdobje, vidimo, da se je število umrlih oseb v nižjih starostnih razredih (mlajših) zmanjševalo, medtem ko se je število umrlih oseb v višjih starostnih razredih (starejših) povečevalo. Delež prezgodaj umrlih oseb (tj. pred 65. letom starosti) se v Sloveniji zmanjšuje. Pred približno petdesetimi leti je bil med umrlimi moškimi star manj kot 65 let vsak drugi, med umrlimi ženskami pa je bila stara manj kot 65 let vsaka tretja, v 2008 pa vsak tretji moški in vsaka osma ženska. Delež oseb, ki umrejo pred 65. letom, se zmanjšuje ■ Zdravstveno stanje prebivalstva se izboljšuje. To je razvidno iz podatka o prezgodnji umrljivosti. Glede na leto 2007 se je delež moških, ki so bili ob smrti mlajši od 65 let, znižal za 0,5 % in je tako znašal 32,5, delež žensk, ki so bile ob smrti mlajše od 65 let, pa se je znižal za 0,6 % in je tako znašal 13,1 %. Najpogostejši vzrok smrti pri osebah, ki so umrle pred 65. letom starosti, so bile novotvorbe. Sledile so bolezni obtočil, poškodbe, zastrupitve in nekatere druge posledice zunanjih vzrokov in bolezni prebavil. PRIČAKOVANO TRAJANJE ŽIVLJENJA Grafikon 6: Pričakovano trajanje življenja, Slovenija 85 80 75 70 65 -- 60 1968 1978 1988 1998 2000 2005 2006 2007 2008 leto ^ moški I I ženske V Sloveniji in EU-27 se pričakovano trajanje življenja prebivalcev podaljšuje ■ V zadnjih 40 letih se je pričakovano trajanje življenja v Sloveniji podaljšalo za 10 let. V letu 2008 se je pričakovano trajanje življenja za moškega v primerjavi z letom 2007 podaljšalo za skoraj 1 leto, za žensko pa za pol leta. Tako lahko dečki, rojeni v letu 2008 v Sloveniji, pričakujejo, da bodo - ob nespremenjenih razmerah - dočakali nekaj več kot 75 let, deklice, rojene v tem obdobju v Sloveniji, pa nekaj več kot 82 let. ■ Med državami EU-27 se je Slovenija po pričakovanem trajanju življenja za moškega (74,6 leta) leta 2007 uvrstila na 18. mesto, po pričakovanem trajanju življenja za žensko (81,8 leta) pa na 16. mesto. Pričakovano trajanje življenja je bilo v letu 2007 za moške najvišje na Švedskem (79,0 leta), za ženske pa v Franciji (84,8 leta), najnižje za moške v Litvi (64,9 leta), za ženske pa v Latviji (76,5 leta). ■ V državah članicah EU-27 je bilo v letu 2007 pričakovano trajanje življenja za moške 76,1 leta, za ženske pa 82,2 leta. Vir: SURS SKLENITVE IN RAZVEZE ZAKONSKIH ZVEZ Grafikon 7: Sklenitve zakonskih zvez, Slovenija leto Vir: SURS Vse manj sklenitev in vse več razvez zakonskih zvez ■ V letu 2008 so bile v Sloveniji sklenjene 6.703 zakonske zveze (ali za 5,2 % več kot leto poprej), to je povprečno 3,3 sklenitve zakonske zveze na 1000 prebivalcev ali 2,5-krat manj kot pred štiridesetimi leti (takrat je bilo na leto 14.010 porok ali 8,2 poroke na 1000 prebivalcev). ■ Število razvez glede na število sklenitev zakonskih zvez pa se povečuje. V letu 2008 je bilo razvezanih 2.246 zakonskih zvez; to je sicer za 14,2 % manj kot leto poprej; na 1000 sklenitev zakonskih zvez pa je to pomenilo 335,1 razveze ali skoraj 2,5-krat več razvez kot pred štiridesetimi leti. Grafikon 8: Razveze zakonskih zvez, Slovenija leto Vir: SURS ZAKONSKE ZVEZE Tabela 10: Sklenitve zakonskih zvez - osnovni podatki, Slovenija Sklenitve Sklenitve Prve Povprečna Povprečna zakonskih zakonskih sklenitve starost ženina starost neveste zvez zvez na 1000 zakonskih ob sklenitvi ob sklenitvi prebivalcev zvez zakonske zveze zakonske zveze 1968 14.010 8,2 12.069 28,1 24,5 1978 14.695 7,9 12.533 27,5 24,1 1988 9.217 4,6 8.062 27,3 24,2 1998 7.528 3,8 6.393 30,9 27,8 2000 7.201 3,6 6.148 31,4 28,4 2006 6.368 3,2 5.408 32,8 30,0 2007 6.373 3,2 5.251 33,2 30,3 2008 6.703 3,3 5.324 33,2 30,2 Vir: SURS Manj sklenitev zakonskih zvez in več je otrok, rojenih v zunajzakonskih skupnostih ■ Pred petimi desetletji leti je zakonsko zvezo sklenilo v Sloveniji okoli 15.000 parov letno, zdaj pa jo sklene na leto okoli 6.000 parov. Število sklenitev zakonskih zvez je začelo upadati v začetku 80. let 20. stoletja in v začetku 21. stoletja jih je bilo za polovico manj kakor pred štiridesetimi leti. ■ Tudi Slovenija - enako kot tudi večina zahodnih držav - spoznava razmere, v katerih socialna vloga družine v klasičnem smislu izgublja svoj prvotni pomen. Znižuje se število sklenitev zakonskih zvez, povečujeta pa se število zunajzakonskih skupnosti in število otrok, rojenih v teh skupnostih. Več kot polovica v letu 2008 rojenih otrok je bila na primer rojena v zunaj zakonski skupnosti. Zakaj se vse več parov odloča živeti v zunajzakonskih skupnostih - to vprašanje prepuščamo strokovnjakom. Morda zato, ker je zunajzakonska skupnost izenačena z zakonsko skupnostjo, morda je razlog gamofobija (strah pred sklenitvijo zakonske zveze), morda gre le za finančne razloge? Dejstvo je, da se sklene vse manj zakonskih zvez in da se vse več otrok rodi staršem, ki niso poročeni. 90 % ženinov in nevest s slovenskim državljanstvom ■ Slovenski državljani so se v letu 2008 večinoma poročili s Slovenkami (90 % nevest). Med nevestami s tujim državljanstvom so bile najštevilnejše Bosanke, sledile so Hrvatice, Srbkinje in Ukrajinke. ■ Tudi večina državljank Republike Slovenije se je poročila s Slovenci (90 % ženinov), med ženini s tujim državljanstvom pa so bili najštevilnejši Bosanci, sledili so Hrvati, Srbi in Italijani. RAZVEZE Tabela 11: Razveze zakonskih zvez - osnovni podatki, Slovenija Razveze Razveze Razveze Razveze Razveze zakonskih na 1000 na 1000 zakoncev zakoncev zvez prebivalcev sklenitev z otroki brez zakonskih zvez otrok 1968 2.023 1,2 144,4 1.409 614 1978 2.515 1,4 171,1 1.750 765 1988 2.075 1,0 225,1 1.521 554 1998 2.074 1,0 275,5 1.359 715 2000 2.125 1,1 295,1 1.363 762 2006 2.334 1,2 366,5 1.301 1.033 2007 2.617 1,3 411,0 1.348 1.269 2008 2.246 1,1 335,1 1.259 987 Vir: SURS Vse več razvez zakonskih zvez ■ Sklenitev zakonske zveze oblikuje družino, razveza pa jo razdre. V letu 2008 je bilo razvezanih 2.246 zakonskih zvez. Pred štirimi desetletji je bilo okoli 140 razvez na 1000 porok, v zadnjih letih pa jih je okoli 350 do 400 na 1000 porok. V letu 2008 je bilo 335,1 razveze na 1000 sklenitev zakonskih zvez. Razveže se četrtina zakonskih zvez ■ Intenzivnost pojava razvez zakonskih zvez kaže tudi celotna stopnja razveznosti, to je kazalnik, ki prikazuje povprečno število razvezanih zakonskih zvez, ki so trajale 0-30 let, na eno sklenjeno zakonsko zvezo. V Sloveniji se razveže četrtina zakonskih zvez; celotna stopnja razveznosti v letu 2008 je bila 0,25. Tabela 12: Razveze po trajanju zakonske zveze, Slovenija Zakonske Razveze Trajanje zakonske zveze zveze manj kot 1 leto 1-4 leta 5-9 let 10-14 let 15 let ali več 1968 14.010 2.023 64 647 527 331 454 1978 14.695 2.515 58 813 645 385 614 1988 9.217 2.075 30 472 532 393 648 1998 7.528 2.074 17 313 450 389 905 2008 6.703 2.246 25 326 419 352 1.124 Vir: SURS Od sklenitve zakonske zveze do njene razveze preteče povprečno 13,6 leta ■ Med razvezanimi zakonskimi zvezami je vse več takih, ki se razvežejo po daljšem času. Pred štirimi desetletji je bilo ravno obratno: takrat je le dobra petina razvezanih zakonov pred razvezo trajala več kot 15 let, več kot tretjina razvezanih zakonskih zvez pa je pred razvezo trajala manj kot 5 let. V letu 2008 je bilo število zakonskih zvez, ki so se razvezale po manj kot 5 letih, za polovico nižje kot pred štirimi desetletji; število zakonskih zvez, ki so se razvezale po več kot 15 letih, pa je bilo kar za 2,5-krat večje kot pred štiridesetimi leti. OSEBNA IMENA Tabela 13: Pogostnost osebnih imen, Slovenija, 2008 Najpogostejša imena »Zimzelena imena« Vrstni Moško ime Število Vrstni Žensko ime Število Vrstni Moško ime Vrstni Žensko ime red moških s tem imenom red žensk s tem imenom red med vsemi imeni red med vsemi imeni 1. Franc 30.546 1. Marija 71.093 2. Janez 2. Ana 2. Janez 25.028 2. Ana 29.177 6. Andrej 10. Barbara 3. Anton 21.902 3. Maja 12.786 7. Marko 20. Katarina 4. Ivan 21.555 4. Irena 12.685 14. Tomaž 26. Martina 5. Jožef 20.700 5. Mojca 11.450 23. Martin 34. Kristina 6. Andrej 17.567 6. Jožefa 11.036 47. Aleksander 58. Veronika 7. Marko 17.160 7. Mateja 10.526 67. Matija 8. Jože 15.921 8. Nataša 10.230 70. Mihael 9. Marjan 13.482 9. Frančiška 10.004 82. Jurij 10. Peter 13.062 10. Barbara 9.710 Vir: SURS Prebivalci Slovenije poimenovani z več kot 45.000 različnimi osebnimi imeni ■ Konec leta 2008 smo prebivalci Slovenije imeli 46.205 različnih imen in 90.294 različnih priimkov. Seznam različnih imen se daljša: v 10 letih je to število naraslo za 10.510. Med vsemi temi imeni je bilo 39.330 (85 %) tako redkih, da so se pojavila manjkrat kot 5-krat, 31.329 (68 %) pa je bilo unikatnih. ■ V zadnjih 5 letih se je pogostnost pojavljanja najpogostejših imen med imeni prebivalcev Slovenije opazno spremenila. ■ Imeni Marija in Ana sta sicer ostali med ženskimi imeni na prvih dveh mestih po pogostnosti, vendar se je število žensk z imenom Marija med prebivalkami Slovenije v 5 letih zmanjšalo skoraj za 10.000, število žensk z imenom Ana pa za 2.000. To ime sodi med »zimzelena« imena, saj nikoli ni izginilo z lestvice stotih najbolj priljubljenih in najpogostejših imen. Ime Maja, ki je bilo v letu 2003 na petem mestu po pogostnosti, se je v letu 2008 povzpelo na tretje mesto. V 5 letih se je za 2.000 zmanjšalo število žensk z imenom Jožefa in za prav toliko število žensk z imenom Frančiška. Poleg naštetih imen se je za približno 1.200 zmanjšalo število žensk z imeni Terezija, Angela, Ivana in Antonija. Najbolj pa se je povečalo število deklet z imeni Nika in Sara (za 1.400) ter Lara in Eva (za 1.200). ■ Med moškimi imeni se je v 5 letih najopazneje zmanjšalo število Francev (skoraj za 5.000), Jožefov (skoraj za 4.000), Antonov (za 3.200), Janezov (za 3.000) in Ivanov (za 2.500). Za več kot 1.000 se je v 5 letih zmanjšalo število moških z imeni Stanislav, Alojz in Jože. Najbolj pa je naraslo število dečkov z imenom Luka (za 1.800), nato pa število fantov z imeni Jan in Nejc (za 1.300), Nik in Žan (za 1.100) in Žiga (za 1.000 oseb). OSEBNA IMENA Grafikon 9: Prebivalci z imeni Marija in Franc po letu rojstva, 31. 12. 2008, Slovenija rnlln^m^-mln^^nI-fflln^ol^-mln^(Jlrlrlln^mr^lln^^7lr^llln^olI-^f)lfl^ol'-(flln r*oo fMNf^^(^lNmmmmmti0iotX!i0r^rvrv,r^rvcocooooQcoo>CTiCTiCTicrio n jrM(NiN(N Več kot polovica otrok se rodi v zunajzakonski skupnosti ■ Med otroki, rojenimi v letu 2008, je bilo 52,9 % otrok rojenih neporočenim materam oz. v zunajzakonski skupnosti in tudi leto pred tem je to veljalo že za polovico vseh novorojenčkov. Ta podatek kaže, da "uradno sklenjena" zakonska skupnost med mladimi v Sloveniji ni več prevladujoča oblika življenjske skupnosti; delež mater, ki ob rojstvu otroka niso poročene, narašča od sredine 70. let. Sele med tistimi, ki so bile ob rojstvu otroka v letu 2008 že stare 30 let, je bil delež tistih, ki so bile poročene, večji od deleža tistih, ki so bile neporočene. Med materami, ki so v letu 2008 rodile prvič, je bil delež tistih, ki niso bile poročene, v vseh starostih večji od 50 %. Skupaj sta bili v zunajzakonski skupnosti rojeni dve tretjini (65 %) prvorojencev. Tabela 15: Živorojeni, rojeni v zunajzakonski skupnosti, izbrane države Evrope, 2007 Grafikon 19: Živorojeni po vrstnem redu rojstva in obliki družinske skupnosti, Slovenija, 2008 % 100-, % Islandija 65,6 Estonija 58,1 Švedska 54,7 Norveška 54,5 Slovenija 50,8 Francija 50,5 Bolgarija 50,2 Avstrija 38,2 Madžarska 37,5 Srbija 22,5 Italija 20,7 BIH 11,6 Hrvaška 11,0 Vir: EUROSTAT drugo tretje četrto rojstvo ali rojstva višjega reda I I v zakonski zvezi I I v zunajzakonski skupnosti Vir: SURS Vir: SURS OČETOVSTVO Grafikon 20: Razlika v starosti11 med očetom in materjo ob otrokovem rojstvu, Slovenija, 2008 2500 2000 1500 1000 500 -10 -9 -8 -7 -6 -5 -4 -3 -2 -1 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 razlika v starosti (leta) 1 Negativne vrednosti povedo, da je bil oče mlajši od matere. Vir: SURS Očetje ob rojstvu otroka v povprečju 3 leta starejši od mater ■ V zadnjih desetletjih so tudi moški, ko se odločajo za očetovstvo, vse starejši. Povprečna starost očeta se je v zadnjih treh desetletjih dvignila za skoraj 4 leta, na 32,9 leta (v letu 2008). ■ Zelo mladi očetje so bili tudi v preteklosti redki. Med vsemi očeti, katerih otroci so se rodili v letu 2008, je bilo le 77 najstnikov (tj. mlajših od 20 let), pred tridesetimi leti jih je bilo 100 več. Zelo močno se je od 1978 doslej zmanjšal delež očetov v starosti 20-30 let, močno pa se je povečal delež očetov v starosti 30 let ali več, predvsem pa delež očetov, starih nad 35 let. ■ Večina očetov otrok, rojenih v letu 2008, je bila starejša od mater teh otrok. Pa vendar je bil skoraj vsak 6. oče teh otrok mlajši od matere teh otrok; večina teh očetov je bila mlajša od otrokove matere za največ 2 leti. Največja razlika v starosti med mlajšim očetom in starejšo materjo je bila več kot 15 let. ■ Polovica vseh staršev, ki se jim je v letu 2008 rodil otrok, je bila stara približno enako ali so bili očetje največ 4 leta starejši od mater. Večina očetov, 72 %, je torej bila starejša od matere. 120 očetov otrok, ki so se rodili v letu 2008, je bilo od mater teh otrok starejših 20 let ali več. število 3000-, O-lo. J=L PORODI Grafikon 21: Večplodni porodi, Slovenija Število 500 400 300 200 100 0 leto Vir: SURS Vse ve~ porodov dvoj~kov ■ Čeprav se delež porodov dvojčkov in trojčkov od konca sedemdesetih let prejšnjega stoletja povečuje, so taki porodi še vedno majhen pojav. Se pred tremi desetletji je bilo večplodnih porodov manj kot 1 % (0,9 %), v letu 2008 pa jih je bilo 1,8 % med vsemi porodi. Delež dvojčkov se namreč v zadnjih desetletjih povečuje tudi zaradi vedno starejših nosečnic in postopkov zdravljenja neplodnosti z biomedicinsko pomočjo. ■ Matere, ki so v letu 2008 imele večplodni porod (porod dvojčkov, trojčkov), so bile povprečno za 1,3 leta starejše od mater, ki so imele navadni porod. V letu 2008 je bil večploden povprečno vsak 56. porod porod, sredi 90. let prejšnjega stoletja le vsak 72., pred tremi desetletji pa šele vsak 105. Tabela 16: Porodi, Slovenija, 2008 2008 Porodi skupaj 21.538 Navadni 21.153 Porodi dvojčkov 382 • dva dečka 126 • ena deček, ena deklica 125 • dve deklici 131 Porodi trojčkov 3 Vir: SURS Grafikon 22: Porodi mater z ve~plodno nose~nostjo od vseh porodov mater v posamezni starosti, Slovenija, 2008 pod 25 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35+ starost matere (leta) Vir: SURS DOVOLJENI SPLAVI Grafikon 23: Dovoljeni splavi, Slovenija število leto Vir: IVZ Dovoljena splavnost upadla v zadnjih dvajsetih letih za dve tretjini ■ Splavi so z zakonom postali dovoljeni leta 1977. V začetku 80. let 20. stoletja je bilo v Sloveniji prijavljenih okrog 19.000 splavov letno, po letu 1982 pa število dovoljenih splavov upada. V zadnjih dvajsetih letih je dovoljena splavnost upadla za več kot dve tretjini. V letu 2008 je bilo opravljenih 4.946 dovoljenih splavov, kar je ekvivalentno 23 % živorojenih otrok. Na 1.000 žensk med 15. in 49. letom starosti je bilo opravljenih 10 dovoljenih splavov. Stopnje dovoljene splavnosti so bile najvišje v starosti 20-39 let (14 dovoljenih splavov na 1000 žensk te starosti). UMRLJIVOST DOJENČKOV Grafikon 24: Umrli dojenčki na 1000 živorojenih, evropska primerjava, 2007 število 14- 12. 10 LU SE Fl SI CZ IE PT EL AT CY FR IT ES DE BE DK NL UK EE LT HU PL SK MT LV BO RO države Vir: EUROSTAT Slovenija sodi med evropske države z najnižjo stopnjo umrljivosti dojenčkov ■ Med prebivalci, ki so umrli v letu 2008, je bilo 52 dojenčkov, tj. otrok, starih manj kot eno leto (30 dečkov in 22 deklic), to pomeni 2,4 umrla dojenčka na 1000 živorojenih. Število umrlih dojenčkov v Sloveniji še vedno pada. Za dojenčke, ki umrejo pred 1. rojstnim dnevom, je najbolj tvegan prvi teden življenja; v letu 2008 jih je v tej starosti umrlo 65 %. V zadnjih desetih letih se je smrtnost dojenčkov zmanjšala za polovico. V letu 1998 je namreč umrlo 5,2 dojenčka na 1000 živorojenih. Slovenija se tako uvršča med evropske države z najnižjo stopnjo umrljivosti dojenčkov (to lahko pripisujemo tudi kakovostnejšemu zdravstvenemu sistemu). VZROKI SMRTI Grafikon 25: Umrli zaradi novotvorb in bolezni obtočil, Slovenija število 20000 - 16000-- - - - - - - - - - 12000-- - - - - - - - - - 8000-- - - - - - - - - 4000-- _ _ _ _ o III II IIII II II IIII I III II II IIII II M I I M - 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 leto I | umrli skupaj I I novotvorbe I I bolezni obtočil Vir: SURS Najpogostej{i vzrok smrti so {e vedno bolezni obtočil ■ Gre za bolezni, ki so močno odvisne od posameznikovega življenjskega sloga in vedenja. Delež oseb, ki so v Sloveniji v letu 2008 umrle zaradi bolezni obtočil, je med vsemi umrlimi znašal 40 % in se je glede na leto 2007 znižal za 376 oseb; delež žensk med temi osebami je bil večji (58 %) od deleža moških (42 %). Delež smrti zaradi teh bolezni je bil najvišji v starosti med 80. in 89. letom. Pljučni rak najpogostej{a oblika raka ■ Drugi najpogostejši vzrok umrljivosti so novotvorbe; med te spadajo tudi rakava obolenja. Delež umrlih zaradi novotvorb med vsemi umrlimi osebami je v letu 2008 znašal 31 % in se je glede na leto 2007 povišal za 138 oseb. Se vedno prevladuje rak na pljučih; za to boleznijo je v letu 2008 umrlo 1.100 oseb, od tega 73 % moških in 27 % žensk. Druga oblika najpogostejšega raka pa je rak na dojki, ki je najpogostejša oblika raka med ženskami; zaradi te bolezni je leta 2008 umrlo 441 oseb. Za rakom na dojki umre največ žensk v starosti med 70. in 84. letom. Po pogostosti so sledili še rak debelega črevesa, rak želodca, rak slinavke in rak prostate. Med po{kodbami najpogostejši padci ■ Tretji najpogostejši vzrok umrljivosti v Sloveniji so poškodbe, nastale zaradi nezgode, samomora ali uboja. Stevilo oseb, umrlih za posledicami poškodb, se postopno znižuje in je v letu 2008 znašalo 1.515. V tej kategoriji prevladujejo nezgode, in sicer je tedaj 1.094 oseb umrlo zaradi posledic nezgod. Med nezgodami so prevladovali padci (50 %), transportne nezgode (23 %), zastrupitve (6 %) in zadušitve in utopitve (5 %). V letu 2008 se je največ nezgod zgodilo v mesecu juniju, potem v juliju, avgustu, septembru, oktobru in januarju. osurs SAMOMORI Grafikon 26: Samomori na 1000 umrlih po spolu, Slovenija število 50- 40- 30--| 20-- 10. LLLLLL It H 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 leto ^ samomori skupaj | | moški | | ženske Vir: SURS V letu 2008 povpre~no ve~ kot en samomor na dan ■ V letu 2008 je bilo v Sloveniji 408 samomorov - preveč, a vendar za 6 % manj kot v letu 2007. Med tako umrlimi osebami je bilo 80 % moških. Največ (44 %) teh oseb je bilo starih od 40 do 59 let. V letu 2008 je bilo največ samomorov storjenih v januarju in marcu, najmanj pa decembra. Med tako umrlimi moškimi je bilo 44 % samskih moških, 38 % pa poročenih. Med tako umrlimi ženskami je bilo poročenih 48 %, samskih pa 21 %. Največ teh oseb je imelo srednješolsko izobrazbo, 52 %; 29 % jih je imelo osnovnošolsko izobrazbo, 7 % nepopolno osnovnošolsko, 5 % visoko, 4 % pa višjo izobrazbo. UMRLJIVOST NA RAVNI STATISTIČNIH REGIJ Tabela 17: Osnovni podatki o umrlih po statističnih regijah, Slovenija, 2008 Umrli na Umrli dojenčki na Povprečna Bolezni obtočil na 1000 prebivalcev 1000 živorojenih starost umrlega 1000 prebivalcev Slovenija 9,1 2,4 74,2 3,6 Pomurska 11,1 0,9 74,4 5,0 Podravska 9,9 2,9 73,3 4,2 Koroška 9,3 3,8 73,3 3,7 Savinjska 9,2 3,2 73,7 3,4 Zasavska 10,4 2,3 73,0 4,2 Spodnjeposavska 10,5 2,9 73,3 5,1 Jugovzhodna Slovenija 8,8 3,8 73,6 3,0 Osrednjeslovenska 7,7 1,3 74,4 2,8 Gorenjska 8,3 3,5 74,5 3,1 Notranjsko-kraška 10,5 1,8 76,2 4,1 Goriška 10,2 2,4 76,1 4,5 Obalno-kraška 8,4 0,9 75,9 3,3 Vir: SURS Umrljivost v letu 2008 najnižja v osrednjeslovenski statistični regiji ■ V letu 2008 je bila povprečna starost umrlih najvišja v notranjsko-kraški regiji (76,2 leta), najnižja pa v zasavski regiji (73,0 leta), pri čemer so bili umrli moški v povprečju najstarejši v obalno-kraški regiji (71,9 leta), najmlajši pa v zasavski regiji (68,2 leta). Povprečna starost umrlih žensk je bila najvišja v goriški (81,1 leta), najnižja pa v koroški regiji (76,6 leta). ■ Umrljivost lahko prikazujemo tudi kot razmerje med številom umrlih in številom prebivalstva. V letu 2008 je bila ta najnižja v osrednjeslovenski regiji. Najmanj umrlih dojenčkov na 1000 živorojenih sta imeli pomurska in obalno-kraška regija. Najmanj umrlih zaradi bolezni obtočil je imela osrednjeslovenska regija. SKLENITVE ZAKONSKIH ZVEZ V EU Grafikon 27: Sklenitve zakonskih zvez na 1000 prebivalcev, evropska primerjava, 2008 na 1.000 prebivalcev 8-, 7-- CY LT RO DK PL MT Fl LV SE IE SK CZ EL DE EE NL UK BE ES AT FR IT PT HU LV BO SI države Vir: EUROSTAT Slovenija po številu sklenitev zakonskih zvez na 1000 prebivalcev na zadnjem mestu v EU-27 ■ Po podatkih Eurostata2 se je število sklenitev zakonskih zvez na 1000 prebivalcev v državah članicah Evropske unije v letu 2008 gibalo med 3,3 in 7,7. Slovenija je bila s 3,3 sklenitve zakonske zveze na 1000 prebivalcev na zadnjem mestu. Po podatkih Eurostata za leto 2008 so izkazovale manj kot 4 sklenitve zakonske zveze na 1000 prebivalcev med državami članicami Evropske unije še Bolgarija (3,6), Luksemburg (3,9) in Madžarska (3,9). 2 EUROSTAT: http://ec.europa.eu/eurostat, 22. 4. 2010 STAROST ŽENINA IN NEVESTE Grafikon 28: Starostnospecifi~ne stopnje poro~nosti ženina, Slovenija Grafikon 29: Starostnospecifi~ne stopnje poro~nosti neveste, Slovenija 15-19 20-24 25-29 30-34 35-39 40-44 starostni razredi (leta) - 1988 - 1998 - 2008 15-19 20-24 25-29 30-34 35-39 40-44 starastni razredi (leta) - 1988 - 1998 - 2008 Povpre~ni starosti ženina in neveste se zvišujeta ■ Število sklenitev zakonskih zvez se znižuje, povprečni starosti zaročencev ob sklenitvi zakonske zveze pa se zvišujeta. V letu 2008 je 85,3 % ženinov in 88,1 % nevest sklenilo svojo prvo zakonsko zvezo. Ženini, ki so prvič sklenili zakonsko zvezo, so bili stari povprečno 30,9 leta; neveste 28,4 leta. Pred tremi desetletji, leta 1978, je bila nevesta ob sklenitvi prve zakonske zveze povprečno mlajša skoraj 6 let (22,5 leta), ženin 5 let (25,7 leta). ■ Kako se zvišujeta povprečni starosti para ob sklenitvi zakonske zveze, nam pove tudi podatek o povprečni starosti ženina in neveste ob sklenitvi vseh zakonskih zvez: povprečna starost ženina je bila višja od 30 let od sredine 90. let 20. stoletja, medtem ko je bila povprečna starost neveste prvič višja od 30 let v letu 2006. Starost ob sklenitvi zakonske zveze je vse višja ■ Ne zvišujeta se samo povprečni starosti ženinov in nevest ob poroki, tudi starostnospe-cifične stopnje poročnosti (ta podatek prikazuje razmerje med številom sklenitev zakonskih zvez v določeni starosti ženina in neveste in številom prebivalstva enake starosti) kažejo na to, da se pari vse pogosteje odločajo za sklenitev zakonske zveze v višji starosti. Pred tremi desetletji se je največ zakonskih zvez sklepalo v starostni skupini 20-24 let, v letu 2008 se je starost premaknila na okoli 30 let, torej v starostni skupini 25-29 let in 30-34 let. Najstniki sklenejo vse manj zakonskih zvez ■ V preteklosti zakonske zveze, ki so jih sklepali najstniki, niso veljale za družbeni, socialni problem, kot morda veljajo v moderni dobi. Pričakovano trajanje življenja je bilo takrat krajše, ljudje so bili slabše izobraženi, večje število otrok v družini je pomenilo več rok za delo na domači kmetiji in prispevek k splošni blaginji. ■ Dandanes pa je drugače. Otroci ostajajo dalj časa v sistemu izobraževanja in odločitev za sklenitev zakonske zveze je precej bolj premišljena, zatorej je tudi starost ob njeni sklenitvi vse višja. V letu 2008 je bilo 17 zakonskih zvez sklenjenih med ženini in nevestami, ki še niso dopolnili 20 let. Vir: SURS Vir: SURS RAZLIKA V STAROSTI ŽENINA IN NEVESTE Grafikon 30: Razlike v starosti med ženinom in nevesto, Slovenija, 2008 80-, 60 40 20- neveste mlajše od ženina neveste starejše od ženina zemn in nevesta enake starosti Vir: SURS Najstarejša 88-letni ženin in 88-letna nevesta ■ Najstarejši ženin v letu 2008 je bil star 88 let. Poročil se je z 12 let mlajšo nevesto. Od vseh nevest, ki so v letu 2008 sklenile zakonsko zvezo, se je kar 70 % nevest poročilo s starejšim ženinom. 10 % se jih je poročilo z ženini enake starosti, 20 % pa z mlajšim ženinom; najstarejša nevesta se je poročila s 40 let mlajšim ženinom. Neveste praviloma mlajše od ženinov ■ Kar 70 % nevest je mlajših od ženinov. V letu 2008 je bil največji odstotek tistih nevest, ki so bile 2 leti mlajše od ženina (11,1 %). V Sloveniji se torej ženini in neveste poročajo večinoma s svojimi vrstniki ali razlika v letih med njimi ne presega 5 let. POROKA IN ROJSTVO PRVEGA OTROKA Grafikon 31: Povprečna starost neveste ob sklenitvi prve zakonske zveze in povprečna starost matere ob rojstvu prvega otroka, Slovenija povprečna starost 30 28 26 24 22 20 — starost neveste ob prvi poroki -starost matere ob prvem rojstvu Vir: SURS Povprečna starost neveste ob prvi poroki in matere ob rojstvu prvega otroka skoraj enaki ■ Povprečna starost neveste ob sklenitvi prve zakonske zveze in povprečna starost matere ob rojstvu prvega otroka se vse bolj izenačujeta. V zadnjih treh desetletjih se je povprečna starost ob sklenitvi prve zakonske zveze zvišala za skoraj 6 let. Skoraj za prav toliko je višja tudi povprečna starost matere ob rojstvu prvega otroka. Srečujemo se torej z odlagajem poroke in posledično tudi z odlaganjem odločitve za materinstvo na poznejši čas (v višjo starost). Razlog, da se mladi odločajo za sklenitev zakonske zveze in tudi za starševstvo starejši kot nekoč, je lahko ta, da mladi želijo najprej končati šolo, se zaposliti in si zagotoviti eksistenco. OTROCI PO RAZVEZI Grafikon 32: Razveze zakoncev brez vzdrževanih otrok, Slovenija % vzdrževanih 50- 40- 30 — 20. 10 — 1968 1978 1988 1998 2000 2006 2007 2008 leto Več razvez zakoncev brez vzdrževanih otrok ■ Zanimiv je tudi podatek, kako je skozi desetletja naraščalo število razvez zakoncev brez vzdrževanih otrok. Pred štirimi desetletji 30 % razvezanih zakonskih zvez ni imelo vzdrževanih otrok; zdaj se ta odstotek počasi bliža polovici. Leta 2007 je bilo 49 % razvez zakoncev, ki nista imela vzdrževanih otrok. V slabi polovici (43,9 %) v letu 2008 razvezanih zakonskih zvez ni bilo vzdrževanih otrok. V preostalih 56 % zakonskih zvez, ki so bile tedaj razvezane, pa je živelo 1.899 vzdrževanih otrok. V najštevilnejših zakonskih zvezah je živel en vzdrževan otrok (takih je bilo 31,3 % med vsemi razvezanimi zakonskimi zvezami), sledile so zveze, v katerih sta živela dva vzdrževana otroka (21,5 %). Razvezanih pa je bilo tudi 72 zakonskih zvez, v katerih so živeli trije vzdrževani otroci ali več (3,2 %). Vir: SURS Po razvezi je večina otrok dodeljena materam ■ Skoraj polovica vzdrževanih otok se po razvezi zakonske zveze običajno dodeli materam. Leta 1998 je bilo teh otrok dodeljenih materam več kot polovica (57,6 %). V letu 2008 pa je bilo materam dodeljenih 45 % vzdrževanih otrok. Očetom je dodeljenih okoli 4-5 % otrok. Leta 2008 je bilo po razvezi 4,5 % otrok dodeljenih očetom. ROJSTNI DNEVI Grafikon 33: Rojstva 1. januarja in 31. decembra, Slovenija število leto 1. januar — 31. december Vir: SURS Najve~ rojstnih dni 1. januarja ■ Do konca 60. let 20. stoletja je bilo število rojstev bolj ali manj enakomerno razporejeno po dnevih v tednu. Po letu 1970 pa so se začele nakazovati prve rahle razlike med števili rojstev ob koncih tednov v primerjavi s števili rojstev med tednom. Po letu 1980 so te razlike postajale vedno večje. Za rojstva v zadnjih letih velja, da se je ob koncih tednov rodilo v povprečju 11 % otrok, na druge dneve v tednu pa v povprečju skoraj 16 % otrok. Najštevilnejši med vsemi prebivalci so tisti, ki so bili rojeni v četrtek ali petek, bilo jih je skoraj 15 %, najmanj številni pa tisti, ki so se rodili v nedeljo; teh je bilo skoraj 14 %. ■ Največ prebivalcev Slovenije ima v uradnih dokumentih zapisan kot datum rojstva 1. januar, in sicer jih je več kot 7.800. Najmanj prebivalcev ima rojstni dan na zadnje dneve leta, med temi pa je najmanj tistih, ki praznujejo rojstni dan 31. decembra, in sicer okrog 4.600 ali za 3.200 manj, kot je tistih, ki ga praznujejo 1. januarja. ■ Manjše število rojstev v zadnjih dnevih leta je bilo značilno predvsem za obdobje do sredine 60. let prejšnjega stoletja; takrat se namreč večina otrok še ni rodila v porodnišnicah. Kar za nekaj otrok, ki so bili v resnici rojeni zadnje dni v letu, so starši oz. tisti, ki je bil navzoč pri porodu, prijavili kot datum rojstva prvi dan novega leta. To je namreč lahko pomenilo, da bo šel otrok lahko pozneje v šolo in bo hkrati lahko eno leto dlje pomagal na kmetiji, predvsem pa je bilo to pomembno za moške, saj so šli tako leto pozneje na obvezno služenje vojaškega roka. ■ Ko pa je delež otrok, rojenih v porodnišnicah, z leti naraščal, se je tudi razlika v številu rojstev na prvi in zadnji dan leta zmanjševala. V začetku 50. let 20. stoletja je namreč zdravljenje postalo brezplačno in do leta 1965 je delež otrok, rojenih doma, upadel na 10 %, do leta 1977 pa na 1 %. Od leta 1970 do danes sta se števili prebivalcev Slovenije, rojenih na 1. januar, in tistih, ki so se rodili dan prej (torej tudi leto prej), približno izenačili. ZAKLJUČNA BESEDA Število prebivalcev Slovenije se v zadnjem desetletju ves čas povečuje, najbolj v zadnjih dveh letih. Sredi leta 2005 je prebivalstvo Slovenije preseglo 2 milijona, konec leta 2008 pa je bilo prebivalcev že 2,032 milijona. Število prebivalcev Slovenije bi bilo celo še večje (2,057 milijona), če ne bi v letu 2008 začela veljati nova statistična definicija prebivalstva, po kateri med prebivalce Slovenije niso več vključene osebe, ki se v Slovenijo priselijo za obdobje, krajše od enega leta. Med temi osebami (kratkotrajnimi selivci) v Sloveniji prevladujejo tujci, predvsem t. i. sezonski delavci. Prav presežek števila priseljenih nad številom odseljenih je bil tudi ključni dejavnik rasti prebivalstva v zadnjem desetletju, saj se je v obdobju 1999-2008 v Slovenijo iz tujine priselilo 142.000 oseb, iz Slovenije v tujino pa se jih je odselilo 82.000. Med priseljenimi je bilo 90 % tujih državljanov in samo 10 % državljanov RS, med odseljenimi iz Slovenije pa je bil delež državljanov RS večji (29 %). Selitve pomembno prispevajo k spremenjeni demografski podobi Slovenije. Med priseljenimi prevladujejo mlajši moški (povprečna starost dobrih 32 let). Od štirih priseljencev so bili kar trije moški. Ker so številni tujci v Sloveniji prebivali predvsem zaradi dela (na osnovi dovoljenja za prebivanje, ki je časovno omejeno), so se iz Slovenije tudi že odselili. Tudi to je eden od razlogov, da je povprečna starost odseljenih tujcev precej višja (okrog 35 let). Povprečno še starejši so državljani RS, ki se odselijo (v letu 2008 prvič celo več kot 40 let). Zelo spodbudno je dejstvo, da se v zadnjih letih spet rojeva več otrok, tako da je naravni prirast zadnja tri leta spet pozitiven, v letu 2008 je znašal celo 3.500. To je spet skoraj toliko, kot je znašal v zadnjem letu pred slovensko osamosvojitvijo (1990), dno pa je dosegel leta 2003, ko se je rodilo tudi najmanj otrok v novejši demografski zgodovini Slovenije (17.321). Zaradi izjemno nizke rodnosti na prelomu tisočletja je bil naravni prirast v zadnjem desetletju negativen. V primerjavi z desetletjem 1989-1998 je bilo rojstev 16.000 manj, medtem ko se letno število umrlih ni bistveno spremenilo (4.000 manj). Za umrljivost so značilna razmeroma precejšnja nihanja v številu umrlih med dvema zaporednima letoma. Pričakovano trajanje življenja ob rojstvu pa se v Sloveniji stalno podaljšuje in je leta 2008 za ženske prvič preseglo 82 let, za moške pa prvič 75 let. Obenem pa se razlike v pričakovani starosti življenja ob rojstvu med moškimi in ženskami počasi zmanjšujejo. Povprečna starost umrlih v letu 2008 (69,6 leta za moške ter 78,8 leta za ženske) bi bila lahko še višja, če veliko prebivalcev Slovenije ne bi umrlo zaradi samomorov (Slovenija je že dolga leta pri vrhu držav EU po stopnji samomorilnosti) ter drugih posledic zunanjih vzrokov smrti (prometne, delovne in druge nesreče). Slovenija je v letu 2008 "zasedla" prvo mesto med državami EU po najmanjšem številu sklenjenih zakonskih zvez na 1000 prebivalcev. To je samo še potrditev trenda o stalnem zmanjševanju števila porok na Slovenskem v zadnjem desetletju. Posledično se vedno več otrok rojeva v zunajzakonski skupnosti in tudi po tem kazalniku je Slovenija v evropskem merilu povsem pri vrhu. Poleg tega se Slovenci poročajo vedno starejši. Ženin je bil leta 2008 ob prvi poroki, ki sicer predstavljajo 90 % vseh porok, star skoraj 31 let, nevesta pa 28,4 leta. Zanimivo je, da je bila skoraj enaka tudi povprečna starost matere ob rojstvu prvega otroka. Število razvez zakonske zveze v absolutnem številu ostaja na ravni osemdesetih let prejšnjega stoletja (leta 2008 jih je bilo 2.246; tako malo jih je bilo sicer nazadnje leta ZAKLJUČNA BESEDA 2001). V javnosti se pogosto ustvarja napačen vtis o povečani stopnji razveznosti v Sloveniji; ta se že od leta 1960 giblje od 1,0 do 1,4 razveze na 1000 prebivalcev. Je pa res, da se je število razvez zakonskih zvez v primerjavi s številom sklenitev zakonskih zvez močno povečalo, vendar zaradi manjšega števila porok. Vedno več zakonov se razveže po dalj časa trajajoči zvezi, zato se tudi delež zakonov, v katerih ob razvezi ni (oz. ni več) vzdrževanih otrok, povečuje (44 % v letu 2008). V publikaciji so podrobneje predstavljeni tudi posamezni izbrani demografski pojavi ter številni zanimivi podatki o demografski podobi Slovenije v letu 2008. Tukaj na kratko povzemamo nekatere. Ce ste jih morda spregledali, so navedeni v drugem delu publikacije: ■ v Sloveniji obstajajo naselja, v katerih živijo ali samo moški ali samo ženske (več v poglavju Naselja); ■ najstarejši moški v Sloveniji so praviloma poročeni (več v poglavju Zakonski stan); ■ skoraj vsak četrti prebivalec obalno-kraške statistične regije je bil rojen v tujini (več v poglavju Kraj rojstva); ■ samo tri statistične regije imajo pozitiven selitveni prirast z drugimi statističnimi regijami (več v poglavju Notranje selitve); ■ petina žensk rodi prvega otroka pred 25. letom starosti (več v poglavju Materinstvo); ■ vsak šesti otrok ima očeta, ki je mlajši od matere (več v poglavju Očetovstvo); ■ število porodov dvojčkov se povečuje tudi zaradi postopkov zdravljenja neplodnosti (več v poglavju Porodi); ■ splavnost v Sloveniji upada (več v poglavju Dovoljeni splavi); ■ med umrlimi dojenčki ni večje razlike po spolu (več v poglavju Umrljivost dojenčkov); ■ najpogostejši vzrok smrti med rakavimi obolenji je pljučni rak (več v poglavju Vzrok smrti); ■ najmanj samomorov je v mesecu decembru (več v poglavju Samomori) ■ razlika v povprečni starosti umrlega med statističnimi regijami znaša 3,2 leta (več v poglavju Umrljivost na ravni statističnih regij); ■ najstniške poroke so izjemno redke (več v poglavju Starost ženina in neveste); ■ najstarejša ženin in nevesta sta imela vsak po 88 let (več v poglavju Razlika v starosti ženina in neveste); ■ največ prebivalcev Slovenije ima rojstni dan 1. januarja, najmanj pa 31. decembra (več v poglavju Rojstni dnevi). Kakšno demografsko podobo Slovenije lahko pričakujemo v prihodnje? Najnovejše projekcije prebivalstva kažejo, da ne bo rožnata. Sedanja rodnost prebivalstva ne zagotavlja enostavnega obnavljanja prebivalstva, zato bi se prebivalstvo v prihodnje lahko povečevalo le kot posledica priseljevanja. Zagotovo pa se bodo spremenila razmerja med mladim in starim prebivalstvom. Ali bo dejansko število prebivalcev Slovenije leta 2060 bližje 1,45 mio. (nizka varianta projekcije prebivalstva) ali 1,77 mio. (srednja varianta projekcije) ali celo 2,39 mio. (visoka varianta projekcije), boste številni bralci lahko preverili čez 50 let. METODOLO[KA POJASNILA SPREMEMBE, KI JIH PRINAŠA NOVA DEFINICIJA PREBIVALSTVA Nova definicija prebivalstva, ta velja od 1. 1. 2008, uvaja kot ključno merilo za uvrstitev osebe med prebivalstvo Slovenije prav dolžino prebivanja v Sloveniji. Prebivalci Republike Slovenije so po spremenjeni statistični definiciji osebe (ne glede na državljanstvo) s prijavljenim prebivališčem v Sloveniji, ki v Sloveniji prebivajo ali imajo namen prebivati eno leto ali več in niso začasno odsotne iz Republike Slovenije eno leto ali več. Po predhodni definiciji, ta je veljala od sredine leta 1995, smo za prebivalca Slovenije šteli vsakogar, ki je v Sloveniji prijavil stalno in/ali začasno prebivališče. Nismo pa upoštevali tistih državljanov Republike Slovenije s prijavljenim stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki so prijavili začasno odsotnost iz Republike Slovenije za tri mesece ali več. Dolžina prebivanja v Sloveniji ni bila pomembna. Posledic spremembe statistične definicije prebivalstva je več. Zelo opazna je že sprememba v številu prebivalcev Slovenije: marca 2008 je imela Slovenija po stari definiciji približno 12.000 prebivalcev več kot po novi, tri mesece pozneje je bila razlika približno 17.000, konec septembra 2008 pa 26.000. Ta razlika je posledica nevključitve tistih oseb med prebivalstvo, ki so v Sloveniji prijavile prebivališče za čas, krajši od enega leta; to so bili večinoma tujci. Bistvena sprememba je vidna tudi v prostorski prerazporeditvi prebivalstva po občinah. Po novi definiciji namreč štejemo osebe, ki imajo poleg stalnega prijavljeno tudi začasno prebivališče, na naslovu začasnega prebivališča, če imajo začasno prebivališče prijavljeno za eno leto ali več. Po stari definiciji smo te osebe šteli na naslovu stalnega prebivališča. Posledica prerazporeditve prebivalstva je tudi spremenjena starostna sestava prebivalstva po posameznih občinah in naseljih. DEFINICIJE NEKATERIH UPORABLJENIH POJMOV Celotna stopnja rodnosti je povprečno število živorojenih otrok na eno žensko v rodni dobi (15-49 let) v koledarskem letu. Celotna stopnja prve poročnosti žensk je povprečno število prvih sklenitev zakonskih zvez žensk na eno žensko ob predpostavki, da se starostnospecifične stopnje poročnosti ne bodo spreminjale. Starostnospecifična stopnja prve poročnosti je razmerje med številom oseb, ki so prvič sklenile zakonsko zvezo v določeni starosti in številom oseb enake starosti v koledarskem letu. Povprečna starost oseb ob določenih dogodkih oziroma časovnih presekih je tehtana aritmetična sredina starosti določene skupine prebivalstva. Pričakovano trajanje življenja je povprečno število let življenja, ki jih še lahko pričakuje oseba, stara natančno x let, če bo umrljivost po starosti v času življenja te osebe enaka vrednostim umrljivosti v tablicah umrljivosti za opazovano leto. STATISTIČNA IN DRUGA ZNAMENJA + in več (let, članov ...) - ni pojava 1) izpostavno znamenje za opombo pod tabelo ali pod črto KRATICE BIH Bosna in Hercegovina EU Evropska unija EUROSTAT Statistični urad Evropskih skupnosti RS Republika Slovenija SFRJ Socialistična federativna republika Jugoslavija SURS Statistični urad Republike Slovenije IVZ Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije GURS Geodetska uprava Republike Slovenije MERSKE ENOTE % odstotek km2 kvadratni kilometer mio. milijon SEZNAM DR@AV: IMENA IN KRATICE (ISO 3166) Ime države Kratica Ime države Kratica SKUPAJ EU-27 EU-27 Litva LT Avstrija AT Luksemburg LU Belgija BE Madžarska HU Bolgarija BG Malta MT Ciper CY Nemčija DE Češka republika CZ Nizozemska NL Danska DK Poljska PL Estonija EE Portugalska PT Finska FI Romunija RO Francija FR Slovaška SK Grčija EL Slovenija SI Irska IE Španija ES Italija IT Švedska SE Latvija LV Združeno kraljestvo UK LITERATURA IN VIRI Prebivalstvo Slovenije danes in jutri, 2008-2060. Projekcije prebivalstva EUROPOP2008 za Slovenijo. (2009). Brošure. Ljubljana: Statisti~ni urad Republike Slovenije Prebivalstvo Slovenije 2007. (2009). Rezultati raziskovanj, št. 832. Ljubljana: Statisti~ni urad Republike Slovenije Prebivalstvo, Slovenija, 31. marec 2008. (31. 7. 2008). Prva objava. Ljubljana: Statisti~ni urad Republike Slovenije. Pridobljeno 22. 4. 2010 s spletne strani: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id = 1778 Prebivalstvo, Slovenija, 30. junij 2008. (30. 10. 2008). Prva objava. Ljubljana: Statisti~ni urad Republike Slovenije. Pridobljeno 22. 4. 2010 s spletne strani: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id = 1950 Prebivalstvo, Slovenija, 30. september 2008. (30. 1. 2009). Prva objava. Ljubljana: Statisti~ni urad Republike Slovenije. Pridobljeno 22. 4. 2010 s spletne strani: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id = 2126 Prebivalstvo, Slovenija, 31. december 2008. (30. 4. 2009). Prva objava. Ljubljana: Statisti~ni urad Republike Slovenije. Pridobljeno 22. 4. 2010 s spletne strani: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id = 2319 Priznanja o~etovstva, Slovenija, 2008. (29. 9. 2009). Prva objava. Ljubljana: Statisti~ni urad Republike Slovenije. Pridobljeno 22. 4. 2010 s spletne strani: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id = 2649 Rojstna imena in priimki, rojstni dnevi, Slovenija, 2008. (30. 6. 2009). Prva objava. Ljubljana: Statisti~ni urad Republike Slovenije. Pridobljeno 22. 4. 2010 s spletne strani: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id = 2457 Rojstni dnevi na 1. januar. (28. 12. 2009). Prva objava. Ljubljana: Statisti~ni urad Republike Slovenije. Pridobljeno 22. 4. 2010 s spletne strani: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id = 1375 Selitveno gibanje, Slovenija, 2008. (30. 9. 2009). Prva objava. Ljubljana: Statisti~ni urad Republike Slovenije. Pridobljeno 22. 4. 2010 s spletne strani: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id = 2666 Sklenitve in razveze zakonskih zvez, Slovenija, 2008. (4. 8. 2009). Prva objava. Ljubljana: Statisti~ni urad Republike Slovenije. Pridobljeno 22. 4. 2010 s spletne strani: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id = 2527 Umrli, Slovenija, 2008. (19. 8. 2009). Prva objava. Ljubljana: Statisti~ni urad Republike Slovenije. Pridobljeno 22. 4. 2010 s spletne strani: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id = 2547 @ivorojeni otroci, Slovenija, 2008. (29. 6. 2009). Prva objava. Ljubljana: Statisti~ni urad Republike Slovenije. Pridobljeno 22. 4. 2010 s spletne strani: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id = 2456 Demografsko in socialno podro~je. Prebivalstvo. SI-STAT podatkovni portal. Ljubljana: Statisti~ni urad Republike Slovenije. Pridobljeno 22. 4. 2010 s spletne strani: http://www.stat.si/pxweb/Database/Dem_soc/Dem_soc.asp Population and social conditions. Statistical Database. Luxembourg: European Commission, EUROSTAT. Pridobljeno 1. 3. 2010 s spletne strani http://ec.europa.eu/eurostat VIRI FOTOGRAFIJ Baby Mother Grandmother and Great Grandmother; Vir: Wikipedia (http://en.wikipedia.org/wiki/ File: Baby_Mother_Grandmother_and_Great_Grandmother.jpg, 2. 7. 2010), avtor Azoreg Bride-boquet-toss; Vir: Wikipedia (http://en.wikipedia.org/wiki/File:Bride-boquet-toss.jpg, 2. 7. 2010), avtor David Ball Drukstation; Vir: Wikipedia (http://en.wikipedia.org/wiki/File:Drukstation.JPG, 2. 7. 2010), avtor lijjccoo Grandfather; Vir: Wikipedia (http://en.wikipedia.org/wiki/File:Grandfather.JPG, 2. 7. 2010), avtor KF Slovenska tiskovna agencija, avtor Tamino Dolinšek Slovenska tiskovna agencija, avtor Daniel Novakovi~ Ukanc cemetery; Vir: Wikipedija (http://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Ukanc_cemetery.JPG, 2. 7. 2010), avtor Rude Kako do statisti~nih podatkov in informacij? • na spletnih straneh Statističnega urada RS www.stat.si • po pošti, telefonu, telefaksu ali elektronsko naslov: Statistični urad Republike Slovenije, Vožarski pot 12, 1000 Ljubljana, Slovenija telefon: (01) 241 51 04 telefaks: (01) 241 53 44 telefonski odzivnik: (01) 475 65 55 e-naslov: info.stat@gov.si • z naročilom statističnih publikacij naslov: Statistični urad Republike Slovenije Vožarski pot 12, 1000 Ljubljana, Slovenija telefon: (01) 241 52 84 telefaks: (01) 241 53 44 e-naslov: prodaja.surs@gov.si • z obiskom v informacijskem središču poslovni čas: od ponedeljka do četrtka od 9.00 do 15.30 petek od 9.00 do 14.30