V Čedadu se je z vrhunskim plesom in glasbo zaključil letošnji Mittelfest Divja burja do 125 km/h Na Goriškem poletni upad darovanj krvi kljub porastu potreb > ? m m i__ -t >/10 Primorski TOREK, 24. JULIJA 2012 Št. 17B (20.496) leto LXVIII. dnevnik PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,20 € CENA V SLOVENIJI 1,20 € Blišč in plastične vrečke Sara Sternad Vsakič, ko se sprehajam po Velikem trgu, mi srce poskoči od veselja. Všeč mi je Trst. V soboto pa je bil občutek skorajda neprijeten. Občinska uprava je pompozno najavljala predstavitev luksuzne jahte na osrednjem mestnem trgu in s tem povezan prihod uglednih gostov, svetovnih strokovnjakov ter časnikarjev, ki bodo s svojim pisanjem podobo Trsta popeljali daleč v svet. Saj res, skoraj bi pozabila: za občane naj bi bilo poskrbljeno za sanjski večerni spektakel. Na trgu se je bohotila jahta, vredna dva milijona evrov. Mimoidoči pa so jo lahko opazovali le od daleč, saj so okrog nje dvignili prosojne ograje, znotraj tega »umetnega odra« pa namestili udobne fotelje in mizice. Do njih so se kakor po modni brvi iz sosednje prefekture spustili povabljenci in krajevni upravitelji v večernih oblekah. Ob srebanju penine so lahko uživali v gledanju dunajskega valčka na hoduljah. Ali je bil to napovedani spektakel za občane, ki so lahko na dogajanje le škilili izza pregrad? Nič čudnega, da so se le maloštevilni zadrževali okrog prizorišča. Drugi, predvsem mladi, pa so brezbrižno posedali ob vodometu s svojimi poceni steklenicami v plastičnih vrečkah. Razkazovanje tega blišča na osrednjem mestnem trgu v sila neprijaznem kriznem obdobju se je marsikomu zdela neokusno. Tudi zato, ker mestna ponudba ostaja še preskromna in nekonkurenčna. Kaj nam pomaga, da bo Trst zanimiv za tovrstne elitne stranke, ko pa nam ni uspelo ohraniti niti ene navadne trajektne linije? Ali ne bi raje prej zapolnili obstoječe vrzeli, vzpostavili nujno potrebne povezave z zaledjem - z Ljubljano ali Dunajem, pa tudi s Hrvaško? NEW YORK/MOSKVA - Spet sta se hudo zamajali zlasti madridska in milanska borza Porazen ponedeljek na evropskih borzah Premier Monti na obisku v Moskvi išče zaupanje ruskih investitorjev TRST - Vrsta ogorčenih reakcij na stališče ministra Corrada Passere Uplinjevalnik? Ne, hvala! Tržaški župan Cosolini: Gradnjo plinskega terminala v Žavljah zavrača vse tržaško ozemnlje TRST - Izjave ministra za gospodarski razvoj Corrada Passere, češ da je potrebno zgraditi plinski terminal v Žavljah tudi proti mnenju lokalnih uprav in prebivalcev, so izzvale val ogorčenih reakcij, od tržaške in miljske občinske uprave do Pokrajine Trst in političnih strank. Če je tržaški župan Cosolini dejal, da zavrača gradnjo plinskega terminala v Žavljah celotna tržaška stvarnost, je po mnenju miljskega župana Ne- sladka nezaslišano, da skuša minister preskočiti demokratične postopke. Dolinska županja Premolinova pa je spomnila, da bi uplinjevalnik ogrožal varnost ljudi in zaviral razvoj. Na 4. strani NEW YORK - Trgovanje na ne-wyorškem Wall Streetu se je ob včerajšnjem odprtju tedna začelo globoko v rdečem. Vlagatelje je močno zaskrbelo za Španijo. Potem ko je zahtevana donosnost na španske 10-letne obveznice na sekundarnem trgu presegla 7,5 odstotka, so se namreč znova pojavile špekulacije, da bo Madrid zaprosil za splošno pomoč območja evra in Mednarodnega denarnega sklada. Povprečna obrestna mera na španske državne dolžniške vrednostne papirje je tako krepko nad psihološko mejo sedmih odstotkov, ki po oceni analitikov državam ne omogoča več vzdržnega zadolževanja. Na 9. strani Veleposlanik Iztok Mirošič o odnosih med Slovenijo in Italijo Na 3. strani Škedenjska železarna: V Rimu korak naprej Na 5. strani Mladinski čezmejni orkester Intercampus nastopil na Opčinah Na 6. strani V Tržiču huda nesreča na prehodu za pešce Na 10. strani Soča: ministra hočejo opozoriti na izpuste Na 11. strani kakšna usoda nas čaka <3*i DOBAVA IN MONTAZA r< Lesenipodi Okna in okvirji Notranja vrata Blindirana vhodna vrata GIOMA - Ulica Remis, 50 - S. Vito al Torre (UD) Tel. in Faks +39 0432 997154 info@giomapavimenti.it - www.giomapavimenti.it 2 Torek, 24. julija 2012 ALPE-JADRAN / BRUSELJ - Slovenija pričakuje od Hrvaške preklic pooblastil za vlaganje tožb o LB Možen zaplet v odnosih med Slovenijo in Hrvaško Ministra Karl Erjavec in Vesna Pusic na različnih valovnih dolžinah BRUSELJ - Slovenija od Hrvaške pričakuje, da bo preklicala pooblastila za vlaganje tožb glede Ljubljanske banke iz let 1995 in 2001, je včeraj v Bruslju pojasnil zunanji minister Karl Erjavec. To bi po njegovih besedah zadostovalo za sprožitev postopka ratifikacije hrvaške pristopne pogodbe v Sloveniji. Rešitev vprašanja Ljubljanske banke v skladu z zavezami, da se to rešuje v okviru nasledstva, je pogoj za ratifikacijo hrvaške pristopne pogodbe v slovenskem parlamentu, je povedal Erjavec ob prihodu na zasedanje zunanjih ministrov EU v Bruslju. »Zadostuje samo, da minister za finance umakne tisto pooblastilo, ki ga je dal hrvaški minister za finance leta 1995 in leta 2001,« pa je pozneje pojasnil v odgovoru na vprašanje, kaj konkretno želi Slovenija od Hrvaške, da bo sprožila postopek ratifikacije pristopne pogodbe. »Za nas so zlasti problem tožbe,« je poudaril Erjavec. Minister ne razume, zakaj nova hrvaška vlada vztraja pri tožbah, in je nad tem »začuden«, saj te tožbe pred hrvaškimi sodišči niso uspešne. Minister Karl Erjavec ansa Vesna Pusič ansa prav tako ne razume dvojnosti Hrvatov, ki po eni strani pravijo, da je treba poiskati rešitev za LB, po drugi strani pa pred hrvaškimi sodišči tečejo tožbe s pooblastili nekdanjega ministra za finance. »To je za Slovenijo nesprejemljivo,« je izpostavil. Poleg tega ministra »preseneča«, da je hrvaško državno tožilstvo izdelalo mnenje KOPER - Veter, kakršnega v poletnih mesecih še ne pomnijo Po izredni burji včeraj spet odprli koprsko pristanišče KOPER/VIPAVSKA DOLINA -Koprsko pristanišče, ki je bilo zaradi burje zaprto od nedelje, so včeraj nekaj po osmi uri spet odprli za tovorni promet, so pojasnili na koprski pristaniški kapitaniji. Za kamp prikolice, hladilnike in vozila s ponjavami do 8 ton je bila zaprta hitra cesta Razdrto-Vrtojba med razcepom Nanos in Ajdovščino ter na magistralni cesti Podnanos-Ajdovščina. Po podatkih Agencije RS za okolje naj bi se burja, ki v sunkih še vedno dosega hitrosti do 100 kilometrov na uro, tekom današnjega dne umirila. V nedeljo je močan veter povzročal preglavice tako na Obali kot v Vipavski dolini. Na morju na Sveti Katarini pri Ankaranu je tako odtrgalo motorni čoln, v Strunjanskem zalivu pa je močan veter odtrgal jadrnico. Čoln pristaniške kapitanije pa je moral intervenirati v morju pred Ankaranom, kjer je obtičal jadralec na deski, ki se zaradi močnega vetra ni mogel vrniti na kopno. Čoln pristaniške kapitanije je jadralca vzel na krov in prepeljal na kopno. Močni sunki burje so nekaj škode zagotovo naredili v kmetijstvu. Sadovnjaki so polni sadja, sadjarji so tik pred začetkom obiranja breskev. Kot je za STA povedal specialist za sadjarstvo na Kmetijsko gozdarskem zavodu (KGZ) Nova Gorica Ivan Kodrič doslej niso prejeli še nobene prijave o škodi zaradi burje. Specialistka za vinogradništvo pri KGZ Nova Gorica Majda Brdnik pa je za STA dejala, da se boji tudi možnih poškodb vinogradov. Bolj kot burja pa bi lahko zorečemu grozdju škodovala suša. (STA) Prej do novice na naši spletni strani www.primorski.eu o tem, da je omenjeno pooblastilo ustrezno za vodenje teh tožb. »Ne razumem tega zapleta in mi je neprijetno, da se to dogaja,« je dejal Erjavec in dodal, da je iskrena želja Slovenije, da čim prej ratificira hrvaško pristopno pogodbo in da imata državi čim bolj prijateljske odnose. Pri tem je opozoril, da se je treba zavedati, da bodo tisti trenutek, ko bo Slovenija ratificirala hrvaško pristopno pogodbo, sodbe hrvaških sodišč tudi za Slovenijo zavezujoče. »Zato tega tveganja ne moremo prevzeti,« je poudaril. Pobudo za imenovanje strokovnjakov za reševanje vprašanja LB je dala Hrvaška, Slovenija jo je sprejela, a to po ministrovih besedah ne pomeni, da so to vprašanje prenesli na bilateralno raven. Hrvaška zunanja ministrica Vesna Pu-sic je sicer pred tem dejala, da je Slovenija sprejela pobudo Hrvaške, »da se vprašanje LB loči od našega evropskega partnerstva«. Slovenija bi v okviru dela strokovnjakov po Erjavčevih besedah rada izvedela predvsem, kakšna je pravna argumentacija za hrvaške tožbe, ki jih ne vlagajo varčevalci, ampak hrvaški banki na podlagi pooblastil iz let 1995 in 2001. Če bosta Slovenija in Hrvaška rešili vprašanje LB, se lahko postopek ratifikacije hrvaške pogodbe v slovenskem parlamentu po Erjavčevih besedah začne »že jutri«. Minister je še pojasnil, da Slovenija vprašanje LB povezuje z ratifikacijo zato, ker se v primeru, da to vprašanje ne bo rešeno, lahko zgodi, da slovenski parlament ne bo želel ratificirati pogodbe. »Treba je vedeti, da v slovenskem parlamentu za to potrebujemo dve tretjini glasov,« je opozoril. Erjavec je dejal še to, da ne razume »ostrih reakcij« hrvaške ministrice Vesne Pusic, ki je poleg omenjenega v nedeljo dejala, da povezovanje LB z ratifikacijo hrvaške pristopne pogodbe ne prinaša nič do- JEZIK NA OBROBJU Prejšnji teden sem skušala pojasniti neustrezno rabo dovršnikov in ne-dovršnikov v naših medijih, čeprav vem, da je to težko pisno dovolj jasno razložiti. Zelo verjetno bi bil potreben pogovor, pri katerem bi lahko obravnavali več primerov izbire dovršnih ali nedovršnih glagolov. Zapažam namreč, da zadnje čase naši pisci ravnajo po neki svoji razumsko postavljeni logiki in ne upoštevajo, da imajo tako dovršniki kot ne-dovršniki vse glagolske oblike, pri katerih se ne ravnajo po časovnem zaporedju, ki si ga za merilo postavljajo pisci. Zaenkrat nedoslednost pri izbiri dovršnikov ali nedovršnikov še ni splošen pojav. Velika večina še vedno izbere pravilno obliko (glagolski vid), zato mislim, da bi se dalo s skrbno razlago ob posameznih primerih zaustaviti širjenje neustreznih glagolov. Vedeti moramo predvsem, da lahko vse glagole, tako dovršne kot ne-dovršne uporabljamo v vseh časih, pri čemer pa moramo vedno skrbno pomisliti, kaj glagol izraža. Upoštevati moramo, ali je bilo delo, o katerem je govor, že opravljeno, ali šele čaka na delavce, ki so ga, bi ga ali ga šele bodo morali opraviti, torej si šele zaviha- ti rokave in se pridno lotiti dela, torej -delati, čistiti, pometati, odstranjevati, reševati, hiteti, upravljati promet. Vse to lahko izrazimo tudi z glagolniki, ki zaznamujejo glagolsko dejanje, zato lahko poskrbimo (enkrat) ali skrbimo (vedno ali večkrat) za opravljanje potrebnega dela, to je za čiščenje, pometanje, odstranjevanje, reševanje, hitenje, upravljanje prometa. Vse tisto, kar izražamo z vsemi oblikami nedovršnikov, pa je v nasprotju s tistim, kar je bilo, je, bi bilo in bo še treba storiti (ne delati!), postoriti, počistiti, pomesti, odstraniti, rešiti, pohiteti in poskrbeti za tekoč promet. Iz dovršnikov lahko izpeljemo glagolnike z drugačno pripono in drugačnim pomenom, tako dobimo odstranitev stekla in ureditev prometa. Zato lahko rečemo, da so (bodo ali bi) gasilci poskrbeli za odstranitev steklenih drobcev in za rešitev vseh težav, ki so nastale ob nesreči in tudi za ureditev rednega prometa, ki so ga morali najprej preusmeriti na stranske poti, glavno cesto pa začasno zapreti za promet. Iz dovršnih glagolov pa nikar ne kujmo glagolnikov na -nje, ker so v slovenščini redki. Vsem pa priporočam, da poglobijo svoje vedenje o glagolskem vidu, dokler še zaznavajo pomenske razlike med dovršnimi in nedovršnimi glagoli. Zdaj se tu pa tam že dogaja, da kdo poveže slovensko dovršnost in ne-dovršnost (glagolski vid) z rabo časov v italijanščini, čeprav nimajo popolnoma nič skupnega. Da se pri naših ljudeh počasi izgublja občutek za razumevanje in posledično pravilno rabo posameznih glagolov, nam potrjuje tudi napačna raba in zamenjava glagolov privoziti in pripeljati. Kljub zelo natančni razlagi in ustnim pogovorom, ne mine dan, da ne bi kdo napisal, da je avto privozil namesto (pravilno) pripeljal v mesto. Tudi glagoli zvezati, privezati in zavezati se uporabljajo kar tja-vendan brez upoštevanja njihovega pomena, kakor pač pride komu trenutno na misel. Lelja Rehar Sancin brega. Na vprašanje, ali sta se s Pusicevo v Bruslju pogovarjala o LB, je minister odgovoril, da je v hrvaških medijih prebral, da bo ministrica dala pobudo, da se ob robu zasedanja zunanjih ministrov EU neformalno srečata. »Moram reči, da sva se nekajkrat srečala, a sva se samo lepo pozdravila,« je pojasnil. Pusiceva pa je povedala, da z Erjavcem nista imela nobenih sestankov, da včeraj to niti ni bilo na dnevnem redu in da se v zadnjem mesecu ni spremenilo nič bistvenega. »Nimam kaj povedati na to temo,« je dejala. Poudarila je tudi, da je »neprimerno govoriti o blokadi«. »Ne pričakujem nobene blokade. Pričakujem, da bo naša pristopna pogodba normalno ratificirana v vseh članicah unije,« je dejala v odgovoru na hrvaško novinarsko vprašanje glede blokade Slovenije. Zaplete med Slovenijo in Hrvaško zaradi LB so včeraj prav tako na hrvaško novinarsko vprašanje komentirali tudi v Evropski komisiji v Bruslju. Vprašanje Ljubljanske banke je dvostransko vprašanje, ki ga je treba rešiti na bilateralni ravni ali v okviru Banke za mednarodne poravnave v Ba-slu, je dejal tiskovni predstavnik komisarja za širitev Štefana Fuleja, Peter Stano. Evropska komisija sicer po njegovih besedah še naprej spodbuja obe strani, naj čim prej poiščeta vzajemno sprejemljivo rešitev. »Ni naloga Evropske komisije, da se s tem ukvarja,« je še dejal Stano in ob tem spomnil, da je Hrvaška potrdila pripravljenost za nadaljevanje pogajanj o tem pod okriljem Basla v dogovoru s Slovenijo. Ob tem je Stano še dejal, da je ratifikacija pristopne pogodbe v rokah posameznih članic in da teh postopkov ne želi komentirati, a poudaril, da komisija upa, da se bo ra-tifikacijski proces končal po načrtih, tako da bo Hrvaška postala članica EU 1. julija naslednje leto. (STA) Od danes višje cene pogonskih goriv LJUBLJANA - Opolnoči so se drobnoprodajne cene pogonskih goriv v Sloveniji zvišale. Liter neosvinčenega 95-oktanskega bencina se je podražil za 4,9 centa na 1,482 evra, 100-oktanski bencin za pet centov na 1,500 evra, dizelsko gorivo pa za 6,2 centa na 1,382 evra.Liter kurilnega olja se bo podražil za 5,1 centa na 1,008 evra, so danes sporočili iz OMV Slovenija. Cena dizelskega goriva je s tokratno podražitvijo dosegla novo rekordno vrednost; doslej je bila najvišja v obdobju od 20. marca, in sicer pri 1,365 evra. Cene naftnih derivatov v Sloveniji se določajo skladno z vladno uredbo, po metodologiji, ki temelji na gibanju cen naftnih derivatov na svetovnem trgu in na gibanju tečaja dolar-evro. Model-ske cene se izračunavajo na osnovi 14-dnevnih povprečij. Gladina reke Mure postopno upada GORNJA RADGONA -Gladina reke Mure v Gornji Radgoni in Petanjcih upada, v spodnjem toku ob meji s Hrvaško pa se naraščanje umirja. Na območju Slovenije bo visoka voda Mure predvidoma še danes. Mejni prehod Hotiza pa do nadaljnjega ostaja zaprt.Na območju ob meji s Hrvaško je včeraj dopoldne Mura dosegla največji pretok, po ocenah Agencije RS za okolje (Arso) pa bo postopoma začela upadati. V zgornjem toku Mure v Sloveniji se bo reka začela vračati v strugo, v spodnjem toku pa bo še poplavljala znotraj poplavnih nasipov. Pretok Mure v Gornji Radgoni je včeraj ob 7. uri znašal 810 kubičnih metrov na sekundo, v Petanjcih pa 940 kubičnih metrov na sekundo in se zmanjšuje. PISMA UREDNIŠTVU Sredstva niso vedno namenjena slovenski narodni skupnosti Cenjeno uredinštvo, popolnoma se strinjam s stališčem paritetnega odbora za slovensko manjšino, oziroma z njeno predsednico Jole Namor, ki zahteva jasnejše kriterije za delitev državnih sredstev iz zaščitenega zakona javnim in lokalnim ustanovam (Primorski dnevnik, 17.6. stran 3). Vsota ni zanemarljiva (štiri milijone evrov za obdobje 2010/11) glede na to, da se nahajamo v kriznih časih. Mislim, da mora biti njihova namembnost trasparentna in to v skladu z zakonskimi določili. V preteklosti namreč - in ne le v vi-demski pokrajini - smo bili priča »sumljivim« pobudam, ki niso imele blage veze ne z vsebino zakona 38/01, ne s slovensko narodnostno skupnostjo v Italiji, ne s slovenskim jezikom. Ali sta dovolj dvojezični letak in uvodni »dober dan« osnovna podlaga, da je pobuda v korist slovenske narodne skupnosti v Italiji? Nekatere financirane pobude so bile pri belem dnevu očitno na-strojene proti slovenski narodni skupnosti v Italiji. Slovenska kulturna društva so bila marsikdaj prikrajšana pri dodeljevanju sredstev iz drugih deželnih zakonov in postavk, ker so izrecno črpala sredstva iz zakona 38. Te ugotovitve iznašam iz osebnih izkušenj. Zanimivo, da je to veljalo samo za slovenske organizacije, kar diši že po »getizaciji«. Nisem proti temu, da javne ustanove črpajo sredstva iz zakona za slovensko manjšino, ampak njihova namembnost naj bo v skladu z zakonskimi predpisi in v skladu z razvojem slovenske narodne skupnosti v Italiji. Sprašujem se tudi, ali slovenske organizacije v Italiji lahko prijavijo projekte in so nositeljice programov za italijanske in furlanske občane, oziroma za celotno prebivalstvo naše dežele? Prepovedi ni, a utečena praksa prevečkrat izločuje naše ustanove, v brk enakopravnosti in multikulturnosti. Igor Komel - Gorica Ločeno zbiranje odpadkov na šagrah Vsaka šagra ima ob koncih tedna dnevno vsaj nekaj stotin obiskovalcev. Vsak večer morajo prostovoljci, večkrat so to otroci, sprotno pospravljati mize in odnašati smeti. Navadno grejo vse smeti skupaj v isto vrečo. Res je, da je ločevanje lahko zelo zamudna stvar. V enem samem večeru bi lahko na šagri zbrali približno toliko pločevink, plastenk (in posebej zama-škov) in plastičnih kozarcev, kolikor jih v enem celem letu zbere ena ali več družin. Ker je odgovornost za to opravilo večkrat poverjena najmlajšim, bi tako športno-kulturna društva, ki šagre organizirajo, pripomogla ne samo k čistejšemu ozračju (ker bi v upepeljevalniku zgorelo manj plastike), a bi obenem opravila tudi nekaj okoljske vzgoje za našo mladino. Pavel Križman / ALPE-JADRAN, DEŽELA Torek, 24. julija 2012 3 POGOVOR - Veleposlanik RS v Rimu Iztok Mirošič KOPER »Ustvarjeno je pomembno DTOt^DiCe6 pozitvno vzdušje med državama« ¡z bih in Druga plat medalje je, da Slovenije v Rimu praktično ne poznajo črne gore RIM - Slovenski veleposlanik v Rimu Iztok Mirošič je v pogovoru za STA poudaril izboljšanje ozračja v odnosih z Italijo v obdobju po srečanju treh predsednikov v Trstu. Spregovoril je tudi o skrbi za slovensko manjšino in tem, kako okrepiti gospodarske odnose z Italijo. Po znamenitem srečanju treh predsednikov v Trstu velja ocena, da so se odnosi med Slovenijo in Italijo močno izboljšali. Kaj bi navedli kot dokaz? Spremembo ozračja. Izboljšano ozračje zaznavamo pri sodelovanju z različnimi službami po ministrstvih in v njihovi pripravljenosti za sodelovanje. Srečanje v Trstu je močno spremenilo vzdušje, prav tako prvi državniški obisk predsednika republike Danila Türka lani v Rimu in državniški obisk italijanskega predsednika Giorgia Napolitana v Sloveniji, pa čeprav so Italijani zaradi krize črtali kar nekaj državniških obiskov. Ali izboljšano ozračje izkoriščamo za reševanje odprtih vprašanj? Da, to počnemo. Pogovarjamo se o zgodovinskih temah, kot je vračanje umetnin in katastrov. Pogovarjamo se o plinskih terminalih, kjer imata državi sicer različni stališči. Pričakujemo, da bo Italija imela razumevanje za stališča Slovenije, za katero ima degradacija okolja v Tržaškem zalivu drugačen pomen kot za Italijo, ki ima ogromno morja. Vemo pa, da lokalno prebivalstvo tudi na italijanski strani projektu nasprotuje iz enakih razlogov kot Slovenija. V kakšni fazi so pogajanja o vračanju slovenskih umetnin? Vračanje umetnin je zapleteno vprašanje. Še pod prejšnjo vlado smo se dogovorili za izmenjavo pooblaščencev, ki bosta pregledala možne rešitve. Tematiko jasno postavljamo na mizo. Menimo pa, da bi morda morali razmisliti o začasnih, inovativnih rešitvah, pa naj gre za razstave ali kaj drugega, dokler ne bi prišli do končnega dogovora. Zakaj je vprašanje dolgoročno stabilnega financiranja manjšine še vedno odprto? Finančni prispevki za manjšino so bili stabilizirani za triletno obdobje, a italijanska vlada je uvedla varčevanje, ki je zaradi horizontalnih rezov prizadelo tudi manjšino. Na to smo italijansko stran opozorili in pojasnili, da Slovenija italijanski manjšini kljub krizi ne bo rezala sredstev. Za manjšino je sicer primarno odgovorna Furlanija - Julijska krajina, vendar računamo, da bo že letos jeseni začelo delovati stalno omizje za manjšino pri italijanski vladi, s čimer bo manjšina v Rimu dobila sogovornika za teme, ki so v državni pristojnosti. Tako bo lahko sama postavila na mizo tudi vprašanje sistemskega financiranja svojih dejavnosti. Včasih bi si želel, da bi bili predstavniki manjšine, zdaj ko imajo priznan tudi status krovnih organizacij, večkrat v Rimu, ne pa samo pri deželnih oblasteh. Kaj pričakujete od srečanja medvladne koordinacije septembra v Ljubljani? Napredek bi bil, če bi obnovili položaj profesorja za slovenski jezik na rimski univerzi La Sapienza, za kar smo si na veleposlaništvu močno prizadevali. Med temami bodo znova plinski terminali in gospodarsko sodelovanje. Tu nastaja ideja o oblikovanju mešane gospodarske zbornice večjih podjetij iz Slovenije s partnerji iz Italije, ki bi za sabo potegnili tudi manjša podjetja. Menjava med državama je za zdaj osredotočena na sever Italije, mi pa si želimo slovenska podjetja motivirati vsaj še za območje srednje Italije, kjer se največ investira v raziskave in razvoj. Tu obstaja siva lisa, ki po mojih izkušnjah izvira tudi iz kulturnih razlik med Slovenci in Italijani. Bo med temami septembrskega srečanja tudi gradnja čezmejne železniške povezave, kjer se med državama močno zapleta? Da. Vendar ne gre za neko posebnost. Kot veste, se na petem koridorju močno zapleta tudi med Francijo in Italijo. Severni Jadran postaja zelo pomembno Veleposlanik R Slovenije v Italiji Iztok Mirošič kroma prometno vozlišče in investicijski prostor. Tokovi iz Azije preko Sueza bi preko severnega Jadrana potekali po najkrajši poti, zdaj pa se preusmerjajo levo in desno, ker nimamo ustrezne in dovolj zmogljive infrastrukture. Kolikor sam vidim iz Italije, je za Slovenijo nujno, da čim prej ali zgradi drugi tir ali posodobi obstoječega med Koprom in Divačo. Ampak ravno tu se resno zapleta. Bojazen, da bo ves tovor obšel Slovenijo preko Italije in Avstrije, je vse bolj realna. Da, vendar je to naš notranji problem. Italija nas pri tem trenutno ne ovira. V preteklosti so bile težave, ker je večkrat spreminjala traso železniške proge, zdaj pa to ni več problem. Res da investicija zahteva tudi presojo čez-mejnih okoljskih vplivov, a tu ne bi smelo biti težav. Kako bi sicer ocenili gospodarsko sodelovanje med državama, posebej v luči krize? Bojim se, da bo kriza zmanjšala blagovno menjavo med državama. Enako velja za investicije. Te ostajajo v Italiji, ali pa investitorji iščejo države s cenejšo delovno silo. Po drugi strani pa zaznavamo italijanska podjetja, ki iščejo možnosti za odpiranje podružnic v Sloveniji in to predvsem zaradi cenejših energentov, odvoza smeti ipd. Zagotovo bo trpel turizem, zato bi Slovenija morala okrepiti promoci- jo, kot je to storila Hrvaška, ne pa zmanjševati sredstev. Kaj potencialne italijanske investitorje zanima, ko jim predstavljate Slovenijo in kaj jih najbolj moti? Ko prihajajo podjetniki s svežimi investicijami, ugotavljajo, da so v Sloveniji industrijske cone predrage, še posebej, če jih primerjajo z našimi glavnimi konkurenti. Največ pozornosti namenjajo ceni delovne sile, ki je prav tako predraga. Velik problem v Sloveniji za investitorje iz Italije je ta, da nimajo enega sogovornika. Ali bi lahko Slovenija posnemala katero od reform, ki jih je uveljavila vlada Maria Montija? Slovenska vlada bi morala biti predvsem odločna pri uvajanju reform. Ni toliko bistveno vprašanje, katere reforme so za Slovenijo primerne. Bolj je pomembna odločenost izvesti reforme. To je storil Monti, ki je že v 14 dneh po nastopu mandata začel uvajati reforme. Bojim se, da gre EU v unijo dveh hitrosti, in če želi biti Slovenija del jedra, imamo zelo malo časa za odločitve. Kaj bi izpostavili kot največji dosežek vašega dosedanjega mandata v Rimu? Predvsem soustvarjanje pozitivnega ozračja med državama in vzpostavitev stalnega omizja manjšine v Rimu ter da smo začeli delati na kulturnem sodelovanju. Žalosti pa me, da v Rimu nimamo dostojnega predstavništva, kjer bi lahko imeli sestanke, pripravljali kulturne prireditve in gospodarsko promocijo. V Rimu Slovenije praktično ne poznajo. Slovenci se ne znamo dobro promovirati. To je naša velika šibkost. Za STA se je pogovarjala Barbara Hren KOPER - Zavod Emma - center za pomoč žrtvam nasilja v tem tednu v okviru projekta Podari nasmeh pripravlja delavnice o krepitvi kulture nenasilja za otroke iz Črne gore ter Bosne in Hercegovine. Delavnic se bo skupno udeležilo 60 otrok, je pojasnila strokovna vodja programov zavoda Emma Dževada Popaja, ki ob tem ugotavlja, da je nasilje še vedno tabu tema. Delavnice so sicer del projekta Zavoda Krog z naslovom Podari nasmeh, ki že tretje leto poteka v okviru mednarodnega razvojnega sodelovanja ter pod okriljem slovenskega ministrstva za zunanje zadeve. Voditeljice delavnic bodo skupaj z otroki oblikovale njihova stališča do nekaterih nasilnih vedenj, načinov reševanja problemov in ravnanj. Delavnica bo namenjena iskanju načinov nenasilnega reševanja problemov in ugotavljanju odnosa otrok do strategij, ki omogočajo miroljubno, nenasilno obnašanje in ravnanje, so sporočili iz Zavoda Emma. Delavnice so le del projekta, znotraj katerega otrokom iz Bosne in Hercegovine ter Črne gore omogočajo brezplačen teden počitnic v Kopru. Kot je za STA poudarila Dže-vada Popaja, večina otrok nikoli ni videla morja in tudi nič ne ve o Sloveniji, ta izkušnja pa zanje pomeni neke vrste nagrado. Z otroci iz BiH in Črne gore, ki letujejo na Obali, se bo v sredo srečal tudi slovenski zunanji minister Karl Erjavec. ARTVIŽE - Na partizanski slovesnosti je bil slavnostni govornik predsednik države Danilo Türk Graditi Evropo miru in sožitja narodov Edvinu Švabu podelili priznanje ZZB Slovenije RODIK, ARTVIŽE - V Rodiku in na Art-vižah so to nedeljo počastili spominski dan Občine Hrpelje - Kozina v spomin na sedem mladih žrtev iz Rodika in Artviž, ki so jih 21. julija 1944 leta pobili Nemci v svojem krvavem pohodu, ko so požgali Artviže in več domačinov odgnali v koncentracijska taborišča. Hudodelstva, ki so jih zagrešili Nemci, fašisti in domobranci konec julija 1944 v Rodiku, Artvižah in okoliških vaseh, so globoko zarezala v ljudi in zaznamovala te kraje za dolga desetletja. A spomin nanje je še vedno živ. Tako je bilo tudi na tokratni slovesnosti v partizanskih Brkinih, kjer se proslava najprej pričela v Rodiku z osrednjo slavnostno govornico evropsko poslanko mag. Mojco Kleva in osrednjo proslavo na Artvižah, kjer je blizu dva tisoč zbranih, med njimi svojce žrtev, borce, predstavnike ANPI-ja iz Ogleja in Doline, predstavnike političnega življenja nagovoril predsednik države Danilo Türk. Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije je ob tej priložnosti na predlog sežanske borčevske organizacije ob podpori borčevskega združenja Južne Primorske podelilo zlato plaketo podpredsedniku ANPI-VZPI pokrajine Trst Edvinu Švabu. Plaketo za predano, aktivno in zelo uspešno utrjevanje zgodovinske resnice, vrednot in dosežkov NOB slovenskega naroda, spoštovanje žrtev in ohranjanje kulturne dediščine NOB ter vključevanje mladih rodov v uresničevanje programskih nalog Zveze borcev je Šva-bu podelil predsednik sežanske borčevske organizacije Bojan Pahor. Ob tem se je Švab zahvalil z besedami: »Mi zborujemo lahko danes tu, ker so pred nami orali ledino pokončni ljudje kot denimo kmečki puntarji, Trubar, Prešeren, Cankar, Kosovel, Župančič, Kajuh in vsi predsedniki samostojne Slovenije. Kot otrok sem odraščal pod fašizmom v vsestransko zavedni družini, ki je srečno preživela vojno. Primorci smo bili presrečni in ponosni, da smo se osvobodili. Na naši italijanski strani meje smo doživljali Slovenijo kot mater, svojo matično domovino. Danes pa se nam le-ta odmika, kadar briše in spreminja zgodovinska dogajanja ta- Predsednik republike med govorom ok Predsednik ZZB Sežana Bojan Pahor izroča priznanje Edinu Švabu ko do žrtev, zaslužnih borcev proti nacifašiz-mu in celo do pretvarjanja zmage in osvoboditve slovenskega prostora. O zgodovinskih dogodkih in aktualnih temah je spregovoril tudi predsednik Türk, ko je med drugim spregovoril o Evropi miru, sožitju med narodi, spravi in se spomnil odmevnega srečanja predsednikov Slovenije, Italije in Hrvaške v Trstu, in se dotaknil novih nalog Slovenije, ki temeljijo še vedno na vrednotah NOB kot so spoštljivost in pravičnost. Dotaknil se je tudi zakona o uravnoteženju javnih financ in ob zaključku svojega govora pozval vse, da s spoštovanjem do žrtev in prispevka NOB še vedno prihajajo v partizanske Brkine, kamor se bo prihodnje leto tudi sam vračal. O aktualnih potezah slovenske vlade in nespoštljivem odnosu do herojev je v Rodiku spregovorila mlada evropska poslanka Mojca Kleva, ko je med drugim o preimenovanju vojašnice Franca Rozmana Staneta dejala, da ne bi bilo treba potvarjati zgodovine, kajti »Komandant Stane je dolga leta veljal in še vedno velja za enega največjih narodnih herojev oboroženega odpora. Olga Knez NEVEJSKO SEDLO Žičnice odprte tudi v poletni sezoni TRBIŽ - Turistični pol Nevejsko sedlo je kar množično obiskovan tudi v poletnem času. Pretežno gre za planince in turiste, ki zahajajo na območje planine Pecol in v masiv Montaža na eni strani, v Kaninsko pogorje pa na drugi. Večina turistov prihaja iz različnih krajev naše dežele, mnogi pa prihajajo tudi iz tujine, zlasti Iz Avstrije, Slovenije in Nemčije. Tako je bila v pravkar minulem koncu tedna na razpolago obiskovalcem kaninska žičnica do koče Gilberti, izhodišča za številne planinske ture. Žičnica bo neprekinjeno delovala od 28. julija do 2. septembra od ponedeljka so sobote od 8.30 do 12. 30 in v poipoldanskih urah od 13.30 do 17.30. Ob nedeljah in praznikih bo kabinaka žičnica delovala neprekinjeno, od 8.30 do 17.30. Poleg Nevejskega sedla so v poletni sezoni odprte tudi druge turistične gorske destinacije. Kabinska žičnica na Višarje je bo odprta vsak dan do 16. septembra, žičnica Varmost v kraju Forni di Sopra pa deluje julija ob vikendih, od 4. do 26. avgusta pa bo delovala vsak dan. Tako bodo delovale tudi dsedežnice v Piancavallu in žičnica na Zoncolan v Ravasclettu. 4 0 Torek, 24. julija 2012 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 1 r "^If^ll b tel. 040 7786300 I/o) 1 L faks 040 7786339 u trst@primorski.eu PLINSKI TERMINAL - Po stališču ministra Corrada Passere, ki zagovarja njegovo gradnjo Vsi proti Passeri Cosolini: Ministru bomo razložili, da je uplinjevalnik nepotreben - Nesladek: Nezaslišano Premolin: Ogrožal bi varnost naseljenih območij in zaviral razvoj - SIK: Vojaška hunta Vsi proti ministru za gospodarski razvoj Corradu Passeri. Tako je mogoče obnoviti val reakciji na njegove besede, ko je v nedeljo v nekem intervjuju za lokalni tisk izjavil, da je treba za vsako silo zgraditi plinski terminal v Žavljah. To potrebuje država, je povedal Passera (čeprav še vedno čakamo tako na državni kot na deželni energetski načrt), to potrebujejo tudi Trst in Tržačani, ki naj bi po njegovem mnenju, zahvaljujoč se gradnji uplinjevalnika, plačevali znatno manj za dobavo in porabo plina. Poleg tega, pravi Passera, bo postala Italija pomembno mednarodno središče na tem področju, ker se bo plin iz Trsta poleg v državno omrežje pretakal v pomembne trge južne, srednje in vzhodne Evrope, od Avstrije in Nemčije do Balkana. Občanom bo treba razložiti, da so danes njihovi računi dražji za 20 do 25 odstotkov, je še povedal minister. Prav je vsekakor razpravljati o problematiki varnosti in upoštevanja okolja z vsemi in jamčiti najboljšo rešitev s tehnološkega vidika, vendar je pomembno nazadnje prevzeti odgovornost in sprejeti ustrezne odločitve, je dodal Passera. Minister je svoje izvajanje podkrepil z dejstvom, da predstavlja plinski terminal veliko priložnost za vso državo, pa čeprav mu na Tržaškem nasprotujejo domala vse javne uprave in institucije, stanovske organizacije, sindikati, naravovarstvene organizacije in združenja občanov, ki jim gre dodati tudi Slovenijo. Proti gradnji plinskega terminala v Žavljah so se namreč izrekli dejansko vsi udeleženi dejavniki, od tržaške in miljske občinske uprave do Pokrajine Trst, nasprotovanje pa so izglasovali tudi pokrajinski oziroma občinski sveti. Priziv na deželno upravno sodišče so že vložili oko-ljevarstvena organizacija WWF, Občini Milje in Dolina ter Slovenija. Po Passe-rovih besedah pa bo priziv po vsej verjetnosti vložila tudi Občina Trst, je napovedal tržaški občinski odbornik za okolje Umberto Laureni. Sicer je nasprotovanje uplinjevalniku potrdil tržaški župan Roberto Cosolini, ki ne bo vrgel puške v koruzo. Nasprotno, zahteval bo takojšnje srečanje z ministrom Passero in razložil, da ne gre več za pomanjkljivo informacijo družbe Gas Natural, temveč da nasprotuje plinskemu terminalu že vse tržaško ozemlje. Nasprotovanje projektu sta med ostalimi potrdila tudi pokrajinska Plinski terminal naj bi zgradili na tem območju kroma predsednica Maria Teresa Bassa Poropat in miljski župan Nerio Nesladek, po čigar mnenju so ministrove trditve nezaslišane, ker si ne sme niti minister republike privoščiti, da preskoči vsak demokratičen postopek. Dolinska županja Fulvia Premolin pa nam je povedala, da ostaja stališče dolinske in miljske občine nespremenjeno. Od vsega začetka nasprotujeta projektu (med prebivalci obeh občin so tudi zbrali več kot tri tisoč podpisov), ker bi uplinjevalnik ogrožal varnost ljudi, saj bi ga zgradili blizu naseljenih območij. Po drugi strani bi zaviral razvoj, še predvsem na turističnem področju. Skratka, ali plinski terminal ali razvoj prostora, je poudarila Premolinova. Da minister Passera verjetno ne pozna razmer na Tržaškem, je v imenu Demokratske stranke povedal deželni svetnik Sergio Lupieri. Pokrajinska tajnica Stranke slovenskih in italijanskih komunistov-Zve-ze levice Bruna Zorzini pa je bila včeraj mnenja, da »minister najbrž misli, da je član vojaške hunte in ne vlade demokratične republike«. Drugače ne bi Passera vsiljeval gradnje uplinjevalnika v Žavljah tudi proti mnenju prebivalcev ter njihovih pokrajinskih in občinskih uprav. A.G. OBČINA TRST - Kmalu združitev Družba Hera bo prevzela podjetje Acegas-Aps Upravna sveta družbe Acegas-Aps in družbe Hera iz Emilije-Romagne naj bi se že jutri sestala in formalno zapečatila sporazum za združitev dveh podjetij, ki sta ga sklenila prejšnji teden. Vodstvi sta se namreč v petek sestali s tržaškim županom Roberto Cosolini-jem, srečanje pa je bilo ovito v tajnost. Zadevo sta ožigosala občinska svetnika gibanja 5 zvezd Stefano Patuanelli in Paolo Menis, ki sta tudi poudarila, da ne bo tržaški občinski odbor sprejel nobenega sklepa brez predhodne obravnave v občinskem svetu. O pogajanjih za fuzijo bo namreč župan Cosolini poročal jutri dopoldne v dvorani občinskega sveta, Patuanelli in Menis pa sta bila mnenja, da namerava Cosolini le poročati o že sprejetih odločitvah. Občin- ski svet bo zasedal za strogo zaprtimi vrati, županovemu poročilu pa bodo sledile resolucije, ki jih bodo predstavili občinski svetniki. Vodje svetniških skupin so bili glede tega že včeraj na delu. Iz združitve dveh družb bo v Italiji nastal na tem področju velikan s skupaj 4,5 milijarde evrov prometa (sicer je samo promet Here 4,1 milijarde) s kapitalizacijo na borzi v vrednosti 1,4 milijarde evrov. Prihodnja Hera bo prva družba v državi glede ravnanja z odpadki. Družba Acegas-Aps bo ostala po zagotovilih glede storitev in plačevanja davkov v deželi FJK v bistvu samostojna. Občini Trst in Padova naj bi razpolagali vsaka s 7 do 7,5 odstotka delnic in naj bi bili 5. ali 6. družabnik nove Here. A.G. Drevi prvo srečanje o novem prometnem načrtu Tržaška občina prireja v sodelovanju z rajonskimi sveti niz srečanj posvečenih predstavitvi novega prometnega načrta. Kakor smo že zabeležili, je občinski odbor sprejel nov splošni prometni načrt in pa okolj-sko poročilo o ocenjevanju učinkov na okolje VAS. Občani imajo na voljo še 23 dni za morebitne ugovore in pripombe na prometni načrt. Prvo srečanje bo danes v okviru seje rajonskega sveta za Vzhodni Kras: ob 20.30 bo na Opčinah (Doberd-obska ulica 20/3) prisotna občinska odbornica Elena Marchigiani. Jutri bo o prometnem načrtu tekla beseda na šoli MIB (Trg padlih v Na-siriji 1) ob 19. uri, v četrtek pa ob 18.30 pri izpostavi v Ulici Locchi 23. Več informacij o prometnem načrtu je na voljo na spletni strani www.retecivica.trieste.it. Cattaruzza obsoja mazaško dejanje na Proseku Predsednik zahodnokraškega rajonskega sveta Roberto Cattaruzza je v sporočilu za javnost obsodil ma-zaško dejanje na Proseku. V noči na soboto so namreč neznanci s keča-pom in majonezo pomazali mize in klopi na prireditvenem prostoru na Balancu. Nesramna, rasistična sporočila zapisana s kečapom kažejo, da je žal pot do sožitja še dolga. Organizatorjem šagre na Balancu - klubu Primorje, pa tudi vsem Proseča-nom in Slovencem nasploh je v imenu domačega rajonskega sveta izrazil solidarnost in hkrati poudaril, da je prisotnost sil javnega reda na tem prostoru še vedno potrebna. Avgustovski delovni čas Agencije za dohodke Iz Agencije za prihodke, ki ima svoj sedež v v Ulici Giulia št. 75, sporočajo, da bodo uradi od 13. do 31. avgusta odprti za javnost samo v dopoldanskih urah. V četrtek lekarne zaprte Kot po vsej državi bodo ta četrtek lekarne zaprte tudi na Tržaškem v znak protesta zaradi nekaterih ukrepov, ki jih je vlada sprejela v okviru svojih najnovejših varčevalnih ukrepov (»spending review«). Lastniki lekarn bodo ob tem tudi priredili protestni shod pred sedežem deželnega sveta na Oberdan-kovem trgu v Trstu. OBČINA TRST - Do petka srečanja s predstavniki krajevnih inštitucij Mladi za povezano Evropo Na obisku mladi udeleženci poletnega seminarja Združenja evropskih obmejnih regij (AEBR) Odbornica za vzgojo, univerzo in raziskovanje Antonella Grim je včeraj na tržaškem županstvu (na sliki) sprejela kakih dvajset mladih iz 12 evropskih držav, ki se v Trstu udeležuje poletnega seminarja Združenja evropskih obmejnih regij (AEBR). Združenje, ki je bilo ustanovljeno leta 1971, ima med cilji zastopanje skupnih interesov obmejnih regij pri nacionalnih in mednarodnih parlamentih, spodbujanje in usklajevanje sodelovanja regij, izmenjave znanja in informacij ter izvajanje programov in projektov. Seminar se je začel včeraj (zaključil se bo v petek) in predvideva niz srečanj z inštitucijami po vsej deželi Fur-laniji-Julijski krajini, obiskov znanstvenih ustanov ter spoznavanj sosednjih, v tem primeru slovenskih in hrvaških realnosti. Naša dežela je v tem kontekstu idealna destinacija, saj se tu srečujejo pomembne evropske jezikovne skupine, je ob Grimovi poudarila predstavnica Dežele FJK Gabriella Rigoni. Mladi so namreč ključni most za izgradnjo trdno povezane Evrope. OBČINA TRST - WWF kritičen Občinski svet bo drevi obravnaval sporni načrt za hitro železnico Drevi bo tržaški občinski svet obravnaval načrt za odsek hitre železnice Ronke-Trst. Izreči bo moral mnenje o vplivu načrtovane infrastrukture na okolje. Kot znano, se je občinski odbor z županom Robertom Co-solinijem na čelu že pozitivno izrekel o načrtu, vprašanje pa je, kaj se bo zgodilo v občinskem svetu, saj so mnenja tudi v vrstah upravne večine deljena. Zadevo bosta v teh dneh obravnavala še devinsko-nabrežinski in zgo-niški občinski svet. Prvi se bo v ta namen zbral jutri, drugi pa v četrtek, obe zadevni občinski upravi pa sta kritični do načrtovane infrastrukture. Medtem se je v zvezi s to zadevo oglasilo deželno vodstvo Svetovnega sklada za naravo (WWF), ki je stališče tržaškega občinskega odbora označilo za »neverjetno«. Kot piše v daljši noti za tisk, ki jo je podpisal Dario Predonzan, se je Cosolinijev odbor opredelil za načrt hitre železnice v znamenju kontinuitete s prejšnjimi občinskimi upravami, od Illyjevih do Dipiazzovih. A po oceni WWF se je pri tem popolnoma izneveril svoji nalogi, da namreč izreče oceno o vplivu načrtovane infrastrukture na okolje, in to celo v nasprotju z nekaterimi lastnimi ugotovitvami. V osnutku sklepa tržaške občinske uprave so namreč v premisah omenjene številne hude pomanjkljivosti projekta. Zaradi tega Predonzan izraža upanje, da bodo tržaški občinski svetniki načrt naposled zavrnili. / TRST Četrtek, 19. julija 2012 5 ŽELEZARNA - Na ministrstvu srečanje med družbama Lucchini in Jindal ter javnimi upravami Lokalne uprave morajo zagotoviti nadaljevanje dejavnosti po l. 2015 Omero: To že določa prostorski načrt - Temeljno bo upoštevanje okolja in ustrezne zakonodaje Pogled na škedenjsko železarno kroma VREME - Dvodnevno divjanje Lokalne uprave in institucije ter deželna vlada bodo morale črno na belem zapisati, da se bodo železarske oziroma industrijske dejavnosti na območju škedenjske železarne nadaljevale tudi po letu 2015. Italijanska vlada bo naslovila dokument na vse udeležene javne institucije, ki bodo morale ta dokument podpisati. Ko bo to storjeno, pa bo morala družba Jindal dejansko predstaviti poslovni načrt in obelodaniti svoje načrte. Konkretno, ali namerava kupiti ške-denjsko železarno ali celo družbo Lucchini (in s tem tudi tovarno v Piombinu). Sicer kaže, da je zanimanje že pokazalo približno 50 vlagateljev. To je izid sestanka temu namenjenega omizja, ki je zasedalo včeraj popoldne na ministrstvu za gospodarski razvoj. Srečanja so se udeležili predstavniki družbe Lucchi-ni in Jindal, ki je v Trstu vzela v najem dejavnost tovarne Sertubi. Indijska skupina Jin-dal je sicer neuradno že pokazala zanimanje za železarno, pred nedavnim pa si je ogledala tudi tovarno v Piombinu. Toda uradnih ponudb, kaj šele lastnih načrtov doslej še ni posredovala. Poleg zastopnikov Lucc-hinija in Jindala ter pristojnega ministrstva so bili v Rimu tudi predstavniki deželne in lokalnih uprav ter institucij, med katerimi sta bila deželna odbornica Federica Segan-ti in tržaški občinski odbornik za gospodarski razvoj Fabio Omero, ter zastopniki sindikatov kovinarjev Fiom, Fim in Uilm. Na srečanju večjih premikov ni bilo, pa vendar je bil storjen pomemben korak naprej. Družba Lucchini, ki išče kupca za svoje tovarne, ni prinesla nič novega, družba Jindal tudi ne. Sicer je težko dobiti kupca za železarno, ko pa ni jamstev, kaj se bo zgodilo po letu 2015. Namen srečanja je bilo tudi razumeti, ali bo Rim vključil železarno na seznam industrijskih območij, ki so potrebna proizvodne preobrazbe in ki bodo zato tudi deležna ustreznih javnih finančnih prispevkov na osnovi zakonskega odloka za razvoj, ki ga je sprejela Montijeva vlada. Zaenkrat to ni mogoče, so povedali na ministrstvu, ker bi morali prej zapreti železarno. Zato pa je ministrstvo zahtevalo od lokalnih uprav in institucij (med temi je tudi ustanova Ezit), da podpišejo uraden dokument, da se bodo pri Škednju nadaljevale industrijske dejavnosti tudi po letu 2015. To ne bo težko, nam je povedal Omero. To je namreč že zapisano v novem prostorskem načrtu, pri Ezitu so tudi tega mnenja, isto predvideva tudi pristaniški regulacijski načrt. Drugo vprašanje je kvečjemu upoštevanje okolja in ustrezne zakonodaje, je dodal Omero, ki bo po še predvsem po letu 2015 temeljnega pomena. A.G. ČRNA KRONIKA - Devinščina Pribežniki 18 ur skriti v avtobusu Tržaška obmejna policija je v sklopu rednega nadzora na pokrajinskem območju v nedeljo ob 4. uri zjutraj na pokrajinski cesti 35, nedaleč od Devinščine, zasačila več skupinic nezakonitih priseljencev. Gre za deset Somalcev in dva Iračana, starih od 16 do 33 let, brez ustreznih osebnih dokumentov. Mladi (med njimi je bilo tudi nekaj deklet), ki so bili namenjeni na sever Evrope, so se izmučeno predali agentom, ki so jim nudili prvo pomoč oz. jim postregli s hrano in pijačo. Po zasliševanju so agenti izvedeli, da so pribežniki zadnjih 18 ur svojega bega proti svobodi preživeli stlačeni v ozkih predelih za ročno prtljago znotraj turističnega avtobusa. Pribežniki so zaprosili za politični azil, agenti pa so jih začasno odvedli v mestne zbirne centre, kjer bodo stekla potrebna birokratska preverjanja. Rop v lekarni na Velikem trgu v Trstu Prepričani so bili, da se bodo zaradi burje policisti raje tiščali na postaji in da jim bo kraja nemoteno uspela. Pa so se ušteli. Malo pred večernim zaprtjem sta moška vstopila v lekarno Ai due mori na Velikem trgu in lastniku zagrozila z nožem, naj jima izroči ves denar iz blagajne; medtem je tretji pajdaš stražil vhod. Policistom, ki so nadzirali rajon, pa kraja ni ušla: nepridiprave so pričakali pred vhodom in jih aretirali. Fabrizia Gru-ma, Massimiliana Viscida in Danieleja Bertocchija so odvedli v koronejski zapor. Prijatelju ukradel oblačila in fotoaparat Karabinjerji tržaške postaje so včeraj zjutraj sodnim oblastem prijavili na prostosti 34-letnega B.R., rojenega v nekdanji Jugoslaviji, zaradi kraje. Kaže namreč, da je mladenič prišel na obisk k 27-letnemu sodržavljanu I.B., ki prebiva v Trstu. Preden bi se poslovil, pa je 34-letnik s seboj vzel nekaj »spominkov« - nekaj oblačil in pa prijateljev digitalni fotoaparat. I.B. je o dogodku opozoril karabinjerje, ki so ga zasačili v nočnih urah. Odvedli so ga najprej na postajo, ukradeno blago pa so vrnili lastniku. Burja - sunki do 125 km/h Na ulicah drevesa, veje, strešniki, antene in opeke - Dve osebi sta bili ranjeni - Že danes naj bi burja ponehala STALIŠČE DS Zelo kritični do napovedane reforme Erdisu Deželna vlada je napovedovala reformo ustanove Erdisu, ki v Furlaniji Julijski krajini zagotavlja pravico do študija, v resnici pa je pripravila zakonski osnutek, ki ustanavlja novo deželno agencijo. Predstavniki Demokratske stranke so svoje nasprotovanje osnutku 208 izrazili na včerajšnji tiskovni konferenci. Deželni svetnik Franco Co-dega je bil zlasti kritičen do metode, ki jo je zbrala deželna vlada, saj ni upoštevala ostalih predloženih zakonskih osnutkov in je besedilo dala v presojo komisiji za ustanove, ne pa tisti za izobraževanje in kulturo. Občinski svetnik Stefano Beltrame je opozoril, da vlada ni prisluhnila županom in univerzitetnim konzorcijem, tajnik Mladih demokratov Matteo Puppi pa je prepričan, da osnutek izničuje vlogo študentov v omenjeni ustanovi. DS zahteva od Tondove vlade, da osnutek umakne in delo prepusti pristojni komisiji. Pogled na razburkano morje v Tržaškem zalivu kroma Gasilci so imeli te dni znova polne roke dela. Za to obdobje nadpovprečno močni sunki burje so namreč zaznamovali nedeljski dan in se med včerajšnjim še dodatno okrepili ter dosegli celo hitrost 125 km/h. Gasilci so imeli največ dela z odstranjevanjem vej oz. kar dreves, ki jih je burja lomila in rila (najhuje je bilo baje pri športnem središču pri Kolonji). Na ulicah oz. avtomobilih so pristali tudi strešniki, antene, pokrovi smetnjakov ter polkna, kar je seveda ogrožalo varnost občanov. V Ulici Combi je odkrilo streho stanovanjskega bloka, tako da so gasilci zaprli ulico za promet. Brez ponesrečencev pa tudi tokrat ni šlo. V Ulici Milano je nič hudega slutečega pešca presenetilo steklo počenega okna, ki se je zgrudilo nanj; osebje službe 118 mu je nudilo prvo pomoč kar na licu mesta. Pri Sv. Jakobu pa je v starejšo žensko priletel kos opeke, tako da je morala pomoč poiskati v bolnišnici. Preglavice je burja povzročala tudi plovilom, saj je morje bilo popolnoma razburkano, tako da je pristaniška kapitanija seveda odsvetovala jadranje in kakršnokoli aktivnost na morju. Burja je zbila visoke temperature, ki so se spustile do 20 stopinj, ravno tako pa so padle tudi tiste v morju, ki so z dosedanjih 28 segle pod 18 stopinj. Številni turisti, ki so v Trstu načrtovali kopanje, pa so se morali »zadovoljiti« s kulturno ponudbo. Danes naj bi burja nekoliko ponehala in mesto prepustila oblakom in dežju. Za kopanje in sončenje bo treba počakati do konca tedna. Referendum za znižanje dohodkov parlamentarcev Tudi v tržaških občinskih uradih zbirajo podpise v podporo ljudskemu referendumu za ukinitev 2. člena zakona 1.261 (31. 10. 1965), ki določa, da imajo člani italijanskega parlamenta ob redni plači tudi pravico do dnevnice; s to naj bi krili stroške za bivanje v Rimu. Posledica ukinitve tega člena bi bilo delno znižanje dohodkov vseh poslancev in senatorjev. Pobudo za referendum je sprožila Unione popolare (Ljudska zveza) in je naletela na veliko zanimanje predvsem med uporabniki svetovnega spletnega omrežja. V času ekonomske krize so visoki dohodki italijanskih parlamentarcev za marsikoga pač nesprejemljivi ... Podpise v Trstu zbirajo do 26. julija v sobi 210 na Trgu Granatieri 2 (1. nadstropje). Na Verdijevem trgu predstava Le Beatrici V sklopu poletnih prireditev Občine Trst bo Verdijev trg nocoj gostil gledališko predstavo skupine Con-sorzioScenico. Šest mladih inter-pretov, med katerimi je tudi tržaška Slovenka Lara Komar, bo predstavilo izbor monologov in pesmi iz knjige Le Beatrici, ki jo je napisal priljubljeni Stefano Benni. Z besedo in glasbo bo občinstvo popeljalo na zanimivo popotovanje po današnji Italiji. Za režijo je poskrbela Xenia Bevitori, pričetek ob 21. uri. Dobrodelni koncert za potresno območje V parku nekdanje umobolnice pri Sv. Ivanu, natančneje v Dnevnem centru v Ul. Weiss, bo danes med 11. in 13. uro na sporedu dobrodelni koncert. Nastopila bo skupina Five DIfferent Ones, ki izvaja komade priljubljenih Pink Floydov. Zbrane prostovoljne prispevke bodo namenili žrtvam potresa v Emiliji - terapevtskemu centru La Luc-ciola v Ravarinu. Ob slabem vremenu bo koncert v športni palači PalaChiarbola. V mestnih parkih I •• • I «v rekreacija za najmlajše Tudi letos poleti je občinska uprava poskrbela za vrsto brezplačnih rekreativnih dejavnosti za najmlajše. Danes, med 9.30 in 12.30, se bo mogoče animatorjem pridružiti v parku Vile Engelman, v popoldanski urah pa pri bazovski mlaki (med 16.30 in 18.30), ali v Parku Frned (Farneto). Jutri bodo rekreativne dejavnosti v jutranjih urah (med 8.30 in 12.30) potekale v vrtu v Ul. san Michele, popoldne pa v vrtovih v Ul. Orlandini (17.30-19.00) in v Vili Cosulich (18.00 in 19.30). Mistiki vabljeni jutri na pomol Audace V sugestivnem okolju pomola Audace bosta jutri ob 20.26 nastopila Alfredo Lacosegliaz in Cristina Verita in uprizorila »tableau vi-vant« - živo sliko zatonu v čast. Na animističen ritual so vabljeni mistiki, esteti in ...radovedneži. Sledil bo voden sprehod po mestu z Luco Bellocchijem. Kratkometražni filmi mladih upov Spletna radijska postaja tržaške univerze RadioInCorso vabi jutri na ogled 18 kratkometražnih filmov in glasbenih videou, ki so jih posneli mladi ljubitelji videokamere. Filme bodo predvajali ob 21. uri na Verdijevem trgu v sklopu prireditve »Taglia corti summer edition«, ki jo bo obogatil tudi nastop orkestra Bizzarrie. Strokovna žirija bo avtorju najboljše zamisli podelila nagrado v višini 250€. 6 Torek, 24. julija 2012 TRST / POGOVOR Z ODLIČNJAKI - Samantha Gruden (Licej Franceta Prešerna) Mlado pianistko zanima, kako glasba izgleda z vidika fizike Zadovoljna je z opravljenim študijem na slovenski šoli v Trstu, jeseni pa namerava na študij inženirstva v Ljubljano Osebna izkaznica Zodiakalno znamenje: tehtnica Najljubša jed in pijača: raje imam slovensko kuhinjo, kako joto ali žgance, za pijačo pa nič kaj posebnega. Lani smo bili na izletu v Belgiji, kjer imajo kulturo piva in tam sem se malo bolj zaljubila v pivo. Knjiga na nočni omarici: lani sem prebrala Alamut Vladimira Bartola, od italijanskih knjig mi je všeč Canone inverso Paola Maurensiga, kar se tiče poezije pa v zadnjih časih rada prebiram predvsem Srečka Kosovela. Najljubši film: Canone inverso Najljubša gledališka predstava: letos predvsem Saj razumete in Kobarid '38 - kronika atentata v SSG, iz prejšnjih let pa mi je ostal pri srcu Namišljeni bolnik, kjer je igral Vladimir Jurc in se še nikoli nisem tako smejala. Najljubša televizijska oddaja: Superquark ali Passaggio a Nord Ovest, drugače spremljam samo smučarske skoke. Naj osebnost: Srečko Kosovel Življenjsko geslo: Carpe diem. Letošnji državni izpit je na znanstveni smeri Liceja Franceta Prešerna navrgel še eno stoti-co: prejela jo je Samantha Gruden s Padrič, ki jo je ocena prijetno presenetila, nedvomno pa je maturitetno komisijo prepričala tudi z referatom o glasbenih izraznih sredstvih v fiziki: »Predstavila sem glasbo z vidika fizike, kako lahko razložimo npr. višino tonov, kaj je »forte«, kaj je »piano«, kaj pomeni »crescendo«, kaj je barva z vidika akustike. Glasba je itak umetnost in je ne moremo opisati samo z vidika fizike, vendar nam razvoj akustike veliko pomaga npr. pri kvaliteti glasbe ali tudi pri tem, kako pretvoriti posnetke v elektronske signale. To je zelo pomembno v današnjem svetu,« pravi. Pred petimi leti, ko je morala izbirati višjo srednjo šolo, je bila Samantha Gruden do zadnjega v dvomu, ali se vpisati na geometrsko ali na znanstveno smer. Naposled se je odločila za slednjo, čeprav ni bila nikoli stoodstotno prepričana v to, po petih letih pa lahko končno reče, da je takratne izbire zelo vesela: »Vedno so me najbolj zanimali znanstveni predmeti, ampak po mojem mora mlad človek imeti predvsem možnost, da se vsestransko izobražuje, da je vsestransko razgledan. To je važno, predvsem v teh letih, ko se človek izoblikuje,« pravi Samantha. Padriška odličnjakinja ni nikoli pomislila, da bi obiskovala kako italijansko šolo oz. slovensko šolo v Sloveniji: »Vedno sem mislila, da bom hodila na slovensko šolo v Italiji, ker sem pač del slovenske manjšine, ampak v prihodnje nameravam študirati inženirstvo: zavedam se, da je v Trstu dobra fakulteta, ampak bi rada šla v Ljubljano prav zaradi tega, da se ti nekoliko odprejo obzorja,« pravi Samantha, ki glede ureditve šolstva v Italiji opaža precejšnje razlike s Slovenijo kar se tiče programa, npr. pri študiju filozofije: »Če pogledamo naše šolske programe, medtem ko v Sloveniji gredo po sklopih, gremo mi bolj kronološko. Isto velja za zgodovino, ki je večkrat suhoparna, latinščina pa ima po mojem mnenju vseeno prevelik pomen. Zdaj uvajajo reforme in upam, da bo prišlo do sprememb. Tudi pri angleščini vidim, da v Sloveniji posvečajo veliko večjo pozornost filmom, knjigam in govorjenju, mi pa še vedno obravnavamo literaturo. Literatura je vse, ampak so ljudje, ki pridejo do petega letnika in poznajo angleške avtorje, angleško pa ne znajo govoriti, kar je paradoks.« Koliko časa pa je Samantha Gruden posvečala študiju in koliko prostemu času? »Odvisno od dneva do dneva, glede na obveznosti, ki sem jih imela. V prejšnjih letih sem bila precej zasedena, ker sem se, poleg šole, ukvarjala tudi z glasbo, študiram na Glasbeni matici (klavir, letos tudi citre, op.p.), pela sem v zboru Krasje, do lani pa sem se ukvarjala tudi s športom (plavala je pri ŠZ Bor, op.p.). Po mojem pa je to, da imaš malo časa, večkrat prednost, ker se prisiliš, da zdaj narediš. Včasih, ko imaš več časa, se bolj usedeš in si manj koncentriran in to ne pomaga. Letos sem imela nekoliko več prostega časa kot druga leta, ampak vseeno mislim, da je bolje, da sediš manj časa pred knjigo, a si bolj koncentriran in potem greš raje eno uro npr. okrog s kolesom ali pa kam s prijatelji, da se sprostiš, vsaj meni je to pomagalo.« Poletne počitnice namerava Samantha posvetiti obiskovanju hribov in Zagreba, jeseni pa jo čaka študij inženirstva v Ljubljani, kjer pa ni enotne fakultete in zdaj izbira med fiziko, strojništvom in elektrotehniko (točneje medicinsko fiziko, letalstvom in akustiko), ker so to tri področja, ki bi jo zanimala. (iž) GLASBA - Zaradi burje je odpadel predvideni koncert na gradu sv. Justa v Trstu Po nastopih v Lipici in Kopru se je čezmejni orkester Intercampus predstavil še na Opčinah Mladi glasbeniki so v soboto v Prosvetnem domu na Opčinah nastopili pred številnim občinstvom kroma Skrb za amatersko kulturo oz. prosveto - slovenski izraz, ki še bolje razkriva razsvetljenski ideal - je primarna naloga Zveze slovenskih kulturnih društev, organizacije, ki si od svoje ustanovitve dalje prizadeva za množičnost, a tudi za kakovost. Pobudi, ki se je rodila l. 2005 v Pliskovici, je botroval takratni predsednik Marino Marsič, ki je projekt razvil v sodelovanju z Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti. Tudi sam je amaterski glasbenik, zato nič čudnega, če je začutil potrebo po kvalitetnem dvigu pihalnih orkestrov, ansamblov, ki imajo pri nas preko stoletno tradicijo. Mednarodni mladinski glasbeni laboratorij Intercampus se je rodil kot eksperimentalni tabor, zrastel pa je v tradicionalno srečanje, ki je letos že osmič zapored združilo okrog osemdeset glasbenikov iz Slovenije in Italije, čigar starost se giblje med devetim in dvajsetim letom. Letos je študijski kampus potekal v Kopru v sodelovanju s tamkajšnjo Glasbeno šolo in Zvezo slovenskih godb. Vaje so bile razčlenjene po oddelkih, ki so jih vodili Ivan Medved, Irina Perosa, Daniel Grizonič, Tomaž Ne-doh, Mitja Bobič, Iztok Babnik ter Mitja Tavčar, za organizacijo so skrbeli Marko Rupel, Matija Kralj, Sonia Co-volo, Kim Furlan in Martin Lissiach, pet-desetčlanski orkester pa je vadil pod taktirko mladega dirigenta Nejca Sukljana. V samih petih dnevih je ansambel naštudiral program, ki je doživel tri izvedbe - v lipiški kobilarni, na Titovem trgu v Kopru in v openskem Prosvetnem domu: škoda, da je silovita burja prekrižala načrt, ki so ga organizatorji pripravili v sodelovanju s tržaško občinsko upravo, zato se je prizorišče z grada Sv. Justa premaknilo na Opčine. Nekoliko premraženi godci so na dvorišču Prosvetnega doma izvedli figurativni uvod, ki so ga naštudirali pod mentorstvom Ivana Medveda, v mirnem zavetju dvorane, ki se je brž napolnila s polnošte-vilnim občinstvom, pa so našli boljše pogoje za igro. Dogodka se je udeležilo več javnih upraviteljev: Matija Kralj, ki je dokaj sproščeno povezoval program, je pred mikrofon najprej povabil predstavnika tržaške občinske uprave, od-bornico za izobraževanje Antonello Grim ter odbornika za kulturo in šport Adriana Dugulina. Oba sta izrazila svojo podporo pobudi, ki je izrecno namenjena mladini in se vpisuje v bogat niz poletnih prireditev, nato je dvorano preplavila glasba. Oder je bil nekoliko pretesen za veliko zasedbo, zato pa je bila toliko bolj gosta energija, ki je sevala iz mladih obrazov. Za klasičen uvod je poskrbel Mozart z Uverturo k operi Figarova svatba: izredno zahteven komad, ki bi potreboval poglobljen študij, je vsekakor dokazal resnost in učinkovitost opravljenega dela. V prekratkem roku bi bilo neumestno zahtevati finese v frazi-ranju in dinamiki, mladostniški zanos pa je odtehtal tehnične pomanjkljivosti. Mozartu so sledile bolj lahkotne skladbe, ki so se lepše ujemale z značajem orkestra, pa tudi energično razpoloženega dirigenta Nejca Sukljana: Swearin-genova Forever shining, Walterjeva Just in time ter Dossova Jungle: v slednji so se odlično izkazali tolkalci, pa tudi ostali oddelki, ki so z onomatopeičnimi zvoki pričarali vzdušje džungle. Med premorom, ki je orkestru omogočil kratek počitek, so pred mi- krofon stopili Igor Tuta, predsednik ZSKD, njegov predhodnik Marino Mar-sič, ki je zdaj predsednik tržaškega pokrajinskega odbora SKGZ, ter podpredsednik tržaške pokrajinske uprave Igor Dolenc. Vsi so izrekli laskave pohvale orkestru, pa tudi sami pobudi, čigar uspeh je prerasel pričakovanja in potrjuje potrebo po čezmejnem sodelovanju, ki je za naš prostor izredno dra- goceno. Znanje, ki so ga mladi muzi-kantje pridobili na taboru, bo nedvomno obogatilo ansamble, v katerih igrajo, ravno tako pomembno pa je medsebojno spoznavanje, iz katerega se lahko rodijo dragocene prijateljske vezi. Zahval je bilo deležno tudi SKD Tabor, ki je dalo na razpolago svojo dvorano. Drugi del programa je bil idealno posvečen Bojanu Adamiču ob stoletnici rojstva: skladatelj in neutrudni glasbeni animator je bil počaščen z dvema skladbama - Zgodbico v štirih delih ter živahnim Cik cakom, v katerem je za-blestela tolkalka Agnese Federica Gob-bi, pred Adamičem je orkester zaigral Kanderjevo And all that jazz, nato pa je saksofonistka Žana Morel prevzela glavno vlogo v Mendelsohnovi Yakety Sax. Nedohovi Summer song je sledil venček italijanskih zimzelenih popevk v priredbi Emanuela Jahreisa: bolj znane viže so segrele občinstvo, ki se je orkestru pridružilo z ritmičnim ploskanjem, program pa je sklenil razigrani Mambo Jambo Pereza Prada. Navdušenim aplavzom ni bilo konca in dva dodatka sta komaj potešila občinstvo -Adamičeva Taratata, v kateri se je orkester izkazal tudi s petjem, ter Ipavče-va Slovenec sem. Katja Kralj GLASBA - Od četrtka do nedelje na gradu sv. Justa Prihaja tržaški rok festival Uvodni večer v znamenju skupine Gentle Giant - Med nedeljskim Prog Day tudi sejem Na gradu sv. Justa se bo v četrtek pričel 9. poletni rok festival (Trieste Summer Rock Festival), ki ga društvo Musica Libera prireja ob podpori občinske in deželne uprave ter Fundacije CRTrieste. Njegov spored so predstavili včeraj. Umetniški vodja Davide Casale je letošnji uvodni večer posvetil glasbi angleške skupine Gentle Giant, ki je natsopala v 60. letih prejšnjega stoletja. Njihove komade bodo uvodoma izvajali člani rimske skupine Ibrido Hot Six, nato pa bo na oder stopila skupina Three Friends, v kateri nastopata dva nekdanja člana priljubljene skupine (Malcolm Morti-more in Gary Green). Petkov spored bodo izoblikovali Ken Hensley in skupina Gardenwall, sobotnega pa skupina The Trip, v kateri igrata Joe Vescovi in Furio Chirico; uvodne note bodo zaupane zmagovalcem tržaškega festivala Opening Band (skupina C'M) in japonski skupini Minoke. Nedeljski finale so preimenovali v Prog Day, saj bo v znamenju »progressive« roka. Od 15. ure bo na gradu prodajna razstava plošč, nastopile pa bodo skupine Bigliet-to per l'inferno folk, Don Marcello, Rebus, Altare Thotemico in Ottava Strada. Vstopnica za štiridnevni festival stane 36€, za posamezne večerne koncerte 16€ (pričetek ob 21. uri), za nedeljski spored (od 15. ure) pa pet evrov. / TRST Sobota, 21. julija 2012 371 Včeraj danes Danes, TOREK, 24. julija 2012 KRISTINA Sonce vzide ob 5.40 in zatone ob 20.43 - Dolžina dneva 15.03 - Luna vzide ob 11.39 in zatone ob 22.57 Jutri, SREDA, 25. julija 2012 JAKOB VREME VČERAJ: temperatura zraka 20,2 stopinje C, zračni tlak 1015,9 mb raste, vlaga 48-odstotna, veter 61 km na uro, severo-vzhodnik, nebo oblačno, morje močno razgibano, temperatura morja 21,7 stopinje C. LK Lekarne Od ponedeljka, 23., do sobote, 28. julija 2012 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Cavana 1 - 040 300940, Miramar-ski drevored 117 - 040 410928, Bolju-nec - 040 228124 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Cavana 1, Miramarski drevored 117, Ul. Oriani 2, Boljunec - 040 228124 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Oriani 2 - 040 764441. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. Navodila za prostovoljne prispevke Vsem bralcem in naročnikom sporočamo, da prostovoljne prispevke sprejemamo v tajništvu Primorskega dnevnika v Trstu, ul. Montecchi, 6 (2 nadstr.) in v Gorici, ul. Garibaldi 9 ter v uradih Kruta v ul. Cicerone 8, kjer je darovalcu na razpolago ustrezen obrazec. Darovalec lahko tudi nakaže prispevek na bančni tekoči račun družbe DZP Prae, ki bo poskrbela za naknadno nakazilo prispevka prejemniku: če darovalec želi, da se v tem slučaju prispevek objavi v časopisu, mora naši redakciji posredovati (tudi po faksu) ustrezno dokumentacijo (kopija bančnega naloga), iz katere so jasno razvidni točni podatki darovalca in prejemnika. Prispevek lahko darovalec izroči neposredno prejemniku v gotovini ali z bančnim nakazilom na njegov bančni tekoči račun: v tem slučaju, če želi da se prispevek objavi, mora nam posredovati (tudi po faksu) kopijo bančnega naloga, iz katerega so jasno razvidni njegovi podatki in podatki prejemnika, ali potrdilo s strani prejemnika o prejemu prispevka s podatki darovalca. Čestitke Markotu in Cristini iskreno čestitamo ob rojstvu hčerke Matilde vsi pri ŠKD Cerovlje-Mavhinje S Mali oglasi DAJEM V NAJEM od septembra dalje, opremljeno stanovanje v bližini Mon-tebella. Pokličite v večernih urah tel. št.: 347-7442294. DAJEM V NAJEM stanovanje na Op-činah: pritličje, dve sobi, dnevna soba, kuhinja s teraso, kopalnica, shramba, boks v kleti, z osebnim ogrevanjem in parkiriščem. Tel. št.: 040214309 ali pa 333-2130947. ODDAM NA OPČINAH (center) prostor s parkiriščem in skladiščem. Informacije na tel. št.: 040-211043. PODARIM kletko za ptičke mere 35x35x20 v odličnem stanju. Tel. št.: 348-44626645. PRODAM več lesenih miz in stolic primernih za osmico ali podobno. Cena po dogovoru. Tel. št.: 339-6312893. PRODAM KNJIGE za 3. razred elektronskega oddelka zavoda J. Štefan. Tel. št.: 040-4528575. PRODAM STANOVANJE v Trstu (Ul. Rivalto), 3. nadstropje, 60 kv.m., 2 spalni sobi, kuhinja in kopalnica, sončna lega, pogled na občinski vrt, cena po dogovoru. Tel. št.: 040764682. PRODAM aluminijasta stekla - vrata, primerna za klet oz. za garažo, 310x240, po ugodni ceni. Tel. št.: 3338008025. PRODAM motor kawasaki črne barve, letnik 2007, z750, prevoženih 12.000 km. Tel. št.: 333-9448295. SCARABEO prodam po zelo ugodni ceni. Tel. št.: 393-5131232 ali 3920772803. VARUŠKA OTROK s prakso išče delo na področju: Tržič, Sovodnje, Devin-Nabrežina. Tel. 334-6824002. ZANESLJIVA GOSPA išče delo kot hišna pomočnica ali kot negovalka bolnih oseb, 24 ur dnevno. Tel. št.: 3478601614. 15 Osmice lÜjPiWlDMÍll} www.primorski.eu1 DRUŽINA SLAVEC je v Mačkoljah št. 133 odprla osmico. Tel. št.: 040231975. Toplo vabljeni! GROZDANA IN EDO sta odprla osmi- co v Repnu. Tel. št.: 040-327472. OSMICA je odprta v Mavhinjah pri Normi. Tel. 040-299806. OSMICO je odprl Zidarič, Praprot 23. OSMICO sta odprli Mavrica in Sidonja, Medja vas 10. Tel. 040-208987. H Šolske vesti DRŽAVNI IZOBRAŽEVALNI ZAVOD Jožef Stefan obvešča, da bodo v poletnih mesecih julija in avgusta uradi ob sobotah zaprti. NA ZAVODU ŽIGE ZOISA bodo julija in avgusta uradi ob sobotah zaprti. Urnik tajništva med tednom: 8.0012.30. NIŽJA SREDNJA ŠOLA IGO GRUDEN iz Nabrežine obvešča, da bo šola zaprta ob vseh sobotah v juliju in avgustu. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH (Nanoški trg 2, tel. 040211119) sporoča, da bo tajništvo v četrtek, 16. in v petek, 17. avgusta, zaprto. ui Kino V soboto sta si obljubila večno zvestobo ANDREJA in IZTOK. Veliko sreče in prijetnih trenutkov v družbi Maja jima želimo vsi pri Godbenem društvu Nabrežina. Draga MARIJA KRALJIČ! Vse najboljše za 70. rojstni dan in še mnogo let v zdravju in bogatem sožitju ti želijo vsi domači. Sekcija VZPI - ANPI Dolina Mačkolje Prebeneg in Tržaški pokrajinski odbor čestitata EDVINU ŠVABU za visoko priznanje - Zlata plaketa Zveze Borcev NOB Slovenije. AMBASCIATORI - 16.30, 18.45, 21.00 »Biancaneve e il cacciatore«. ARISTON - 17.00 »Quasi amici«; 18.45 »Young Adult«; Poletna Arena: 21.15 »La kryptonite nella borsa«. CINECITY - 16.20, 19.05, 21.50 »Amazing Spider-Man«; 17.45, 20.30 »Amazing Spider-Man 3D«; 16.30 »Lorax - Il guardiano della foresta«; 16.30, 17.25, 18.20, 19.15, 21.00, 22.00 »Biancaneve e il cacciatore«; 20.10, 22.05 »Freerunner - Corri o muori«; 16.40, 20.00, 22.15 »La leggenda del cacciatore di vampiri 3D«; 16.30, 19.00, 21.30 »Marina Abramovic -The artist is present«. FELLINI - 16.30, 18.30 »Lorax«; 20.45 »L'amore dura tre anni«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Cena tra amici«. GIOTTO MULTISALA 2- 16.30,20.00 »Marilyn«; 18.15,21.50 »Detachment - II distacco«. GIOTTO MULTISALA 3- 17.45,19.50, 22.00 »Biancaneve e il cacciatore«; 16.20 »Lorax - II guardiano della foresta«. KOPER - PLANET TUŠ - 15.20, 16.10, 17.30, 18.20 »Ledena doba 4 3D (sin-hro.)«; 15.10, 17.20, 19.30, 21.40 »Ledena doba 4 (sinhro.)«; 19.40, 20.30 »Neverjetni Spider Man 3D«; 16.50, 18.50, 20.50 »Mrha«; 15.40, 21.00 »Rock za vse čase«; 18.15 »Poslednja postaja«; 16.05, 18.30, 20.40 »Ledena doba 4«. LJUDSKI VRT - 21.15 »Hysteria - L'ec-citante invenzione del vibratore«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.45, 21.00 »The Amazing Spider-Man«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »La leggenda del cacciatore di vam-piri«; Dvorana 3: 16.30, 18.45, 21.00 »Il cammino per Santiago«; Dvorana 4: 16.30, 18.00, 20.00, 22.15 »Il ditta-tore«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 19.45, 22.00 »Biancaneve e il cacciatore«; Dvorana 2: 20.00, 22.00 »Il cacciato-re di vampiri 3D (dig.)«; Dvorana 3: 18.30, 21.30 »The Amazing Spider-Man 3D (dig.)«; Dvorana 4: 19.50, 22.00 »Una cena tra amici«; Dvorana 5: 20.30 »The Amazing Spider-Man«. S Izleti DRUŠTVO PRIJATELJEV NANOS iz Sežane organizira od 14. do 19. avgusta izlet po Romuniji in Srbiji. Ogledali si bomo mnogo zanimivosti: Oradea, Cluj Napoca, rudnik soli Turda, Targu Mures, pravljično Transilvanijo s trdnjavskimi cerkvami in gradove, bivališče grofa Drakule, mesto Sighisoara, grad Bran, Brasov, grad Peleš, Bukarešto, romunski parlament, elektrarno Djerdap, narodni park Djerdap, Beograd, itd. Informacije: Dušan (+386)70407923 ali du-san.pavlica@siol.net. KRU.T obvešča člane, da se nadaljuje vpisovanje za skupinsko počitniko-vanje z vključenim prilagojenim paketom za zdravje in dobro počutje v termah Radenci od 26. avgusta do 5. septembra. Informacije in prijave: Ul. Cicerone 8/b od ponedeljka do petka, od 9. do 13. ure na tel. št.: 040360072, krut.ts@tiscali.it. IZLET V GARDALAND Socialna služba Občin Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor, v sodelovanju z zadrugo La Quercia, organizira enodnevni izlet v Gardaland, v petek, 7. septembra, za otroke in družine bivajoče na teritoriju treh občin. Informacije in vpisi do 1. avgusta: 345-7542164 (Daša, ob delavnikih do 17.00). Odhod 7.30 iz Sesljana pred Hotelom Posta, prihod približno ob 23.00. KRU.T obvešča člane, da se zaključuje vpisovanje za skupinsko letovanje na otoku Rab od 8. do 15. septembra. Informacije in prijave: Ul. Cicerone 8/b, od ponedeljka do petka, od 9. do 13. ure na tel. št.: 040-360072, krut.ts@tiscali.it. □ Obvestila SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ sporoča, da bo v mesecu juliju urad v Trstu zaprt ob ponedeljkih in petkih. AŠD MLADINA organizira v mesecu avgustu tečaje rollerblade v dopoldanskem času dvakrat tedensko za predšolske otroke. Za informacije pokličite tel. št.: 392-2303152. ZDRUŽENJE SLOVENSKI DIJAŠKI DOM sporoča, da je še nekaj prostih mest v poletnih centrih jasli, vrtec in osnovna šola ter v projektu »Šolski zvonec že zvoni«. Info urad@dijaski.it ali tel. št.: 040-573141. RAJONSKI SVET ZA VZHODNI KRAS obvešča občane, da bo danes, 24. julija, ob 20.15 v dvorani Rajonskega sveta, Doberdobska 20/3 - Opčine, odbornica Elena Marchigiani predstavila novi prometni načrt. OBČINA ZGONIK sporoča, da bo na občini v Zgoniku v četrtek, 26. julija, ob 10.30 v prvem sklicanju potekala izredna seja občinskega sveta za razpravo na javnem zasedanju o predhodnem načrtu nove železniške proge za visoke hitrosti Benetke - Trst. GLASBENA MATICA v Trstu obvešča, da bo do 27. julija tajništvo odprto od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure. ZVEZA LEVICE - TRST vabi na praznik v ljudski dom »Canciani« v Pod-lonjerju (Ul. Masaccio št. 24, avtobus št. 35 in 35/): v petek, 27. julija, ob 21. koncert skupin Myspace Invaders in Black Pope; v soboto, 28. julija, ob 19.30 pred show dj set by Alice Murder, ob 21.00 koncert skupin Shock Rocket in Gravelead. Oba dneva odprtje kioskov ob 18. uri. FC PRIMORJE vabi na Prosek na šagro z bogato ponudbo specialitet na žaro, plesi ter z glasbo v živo: v soboto, 28. julija, ansambel »Old Stars«; v nedeljo, 29. julija, ansambel »Souvenir«; v soboto, 4. avgusta, ansambel »360° Experience«; v nedeljo, 5. avgusta, otvoritev Nove Velike Roune s tekmo Stari - Mladi, sledi koncert Godbe-nega Društva Prosek na Balancu. OTROŠKE LIKOVNE DELAVNICE -Gente Adriatica FVG z umetnikom Leonardom Calvo prireja za otroke delavnico umetnosti in ustvarjalnosti v naravi v ponedeljek, 30. julija, na kmečkem turizmu v Praprotu št. 11/B (Devin-Nabrežina). Info: 3334784293 ali 040-774586. ASD CHEERDANCE MILLENIUM IN ZSSDI organizirata poletni plesni center za otroke od 3. do 10. leta od 27. do 31. avgusta ter od 3. do 7. septembra v prostorih telovadnice OŠ F. Bevk na Opčinah. Urnik: od 7.30 do 17.00. Vpisovanja in informacije: 3497597763 Nastja ali info@cheerdance-millenium.com. OTROŠKE LIKOVNE DELAVNICE -Gente Adriatica FVG z umetnikom Leonardom Calvo prireja za otroke »Trenutke razvedrila z umetnostjo«; ob sobotah v mesecu juliju in 4., 11. pa 18. avgusta na kmečkem turizmu v Praprotu št. 11/b (Devin-Nabreži-na). Info: 333-4784293 ali 040-774586. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo do 14. septembra uradi odprti od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure. Tržaški urad bo zaprt od ponedeljka, 6. do petka, 17. avgusta. KK BOR IN ZSŠDI organizirata celodnevni košarkarski kamp na stadionu 1. Maja, namenjen otrokom od 6. do 12. leta. Prva izmena: ponedeljek, 27. avgusta - petek, 31. avgusta; druga izmena: ponedeljek, 3. septembra - petek, 7. septembra. Za informacije in vpis: Karin Malalan 340-6445370, karinmalalan@gmail.com. Vpise zbiramo tudi v uradu: torek in petek 18.00-19.30. SKD IGO GRUDEN prireja »Otroške in mladinske baletno-plesne delavnice v Kulturnem domu Igo Gruden v Na-brežini, od 3. do 8. septembra. Namenjene so otrokom letnikov 2001-07 in jih bodo vodile Živa Cvar - klasični balet in baletna gimnastika, Maša Robič - plesna improvizacija in modern jazz, Marjetka Kosovac - karak-terni plesi, baletni stretching. Urnik: od 8. do 14. ure. Prijave in informacije na tel. 329-4615361, baletna.igo-gruden@yahoo.it. Prireditve KD IVAN GRBEC, Škedenjska ul. 124, vabi na ogled razstave »Mbi bara mo« do srede, 25. julija. Urnik: 10.00-12.30 in 17.00-21.00. OBČINA ZGONIK ob podpori Pokrajine Trst ter v sodelovanju s KD Rdeča zvezda iz Saleža prireja v sredo, 25. julija, ob 21.00 pri vodnjaku v Zgoni-ku - Frušovca koncert skupine »An-drejka Možina Quintet« (v primeru slabega vremena v prostorih kmetije Žigon); v ponedeljek, 30. julija, ob 21.00 v Vinoteki v Zgoniku koncert iz niza Nei suoni dei luoghi - Med zvoki krajev; nastopila bosta soprana Ste-fania Antoniazzi in Elisabetta Corde-nons, spremljava Sonia Ballarin -klavir, na sporedu W.A.Mozart (v primeru slabega vremena v prostorih Kd Rdeča zvezda v Saležu). SŠKD TIMAVA vabi člane in prijatelje na prijeten večer v družbi humoristk Rite in Helene (Tatjana Turko in Valentina Štrajn). S šaljivimi in komičnimi prizori se bosta predstavili v sredo, 25. julija, ob 20.30 na prizorišču pred cerkvijo sv. Janeza Krstnika v Štivanu. Vljudno vabljeni! SKD FRENCE PREŠEREN Boljunec bo v nedeljo, 29. julija, gostil na dvorišču društvenega bara na G'rici gledališkega umetnika Maurizia Zacchigna s predstavo »L'eredita dell'ostetrica« v italijanskem jeziku. Začetek ob 20.45. Toplo vabljeni! SKD IGO GRUDEN prireja od 11. do 16. avgusta ob vaškem prazniku sv. Roka razstavo fotografij in ročnih izdelkov industrijskega tečaja in šole - avvia-mento - v Nabrežini od leta 1946 do 1962. V ta namen naprošamo tedanje učence, ki še razpolagajo z izdelki ali fotografijami iz tistega obdobja, da nam jih posodijo oz. da se čim prej javijo v popoldanskih urah na tel. št. 3356553150; 040-200123; 040-299795. DRUŠTVO HERMADA - VOJAKI IN CIVILISTI prireja do 16. septembra, v treh velikih sobanah centra Škerk (Trnovca št. 15) razstavo »Prva svetovna vojna pri nas«. Na ogled bodo uniforme, vojaški materiali, granate ter preko 300 povečanih reprodukcij fotografij iz vojnega obdobja na območju današnje devinsko-nabrežinske občine. Urnik: ob petkih, sobotah in nedeljah 10.00-12.30 in 18.30-21.30; od 31. avgusta, do 16. septembra: 10.30-13.00 in 17.00-20.00. Prispevki V spomin na brata Marjota Briščika daruje Lojzi 50,00 evrov za VZPI-AN-PI sekcija Prosek-Kontovel. Sekcija VZPI - ANPI z Repentabra daruje 50,00 evrov za potresence v Emiliji. ^ Zapustil nas je naš dragi Anton Scuka Žalostno vest sporočajo hčerki Nataša z Aldom, Katjuša, sestra Maria in vnuka Paolo in Eva Pogreb dragega pokojnega bo v četrtek, 26. julija, ob 13.30 iz mrtvašnice v ulici Costalunga v proseško cerkev. Gabrovec, Opčine, 24. julija 2012 Pogrebno podjetje Alabarda Žalovanju svojcev se pridružujejo Edi, Ivi in Lucia 24.7.2005 24.7.2012 Marija Vidali Uršič Spomin nate v naših srcih še naprej živi. Tvoji najdražji Kolonja, Bani, 24. julija 2012 8 Torek, 24. julija 2012 KULTURA / MITTEELFEST 2012 - Zaključek in prve ocene Letošnje slovo s koncertom Mednarodnega orkestra Maribor V soboto v Vidmu baletni spektakel z Eleonoro Abbagnato in drugimi zvezdniki - Tudi predstava o odčaranosti mladih Ob slovesu že prvi obračun. Pred zaključnim koncertom, ki so ga zaupali mladim glasbenikom iz številnih držav, združenih v Mednarodnem orkestru Maribor, sta predsednik združenja Mittelfest Lorenzo Pelizzo in generalni direktor Antonio Devetag nagovorila občinstvo, ki je v nedeljo vztrajalo do poznih večernih ur. Na trgu ob stolnici sta nujnim ocenam o današnjem splošnem kriznem položaju dodala dolžnostne zahvale vsem, ki so s svojo poklicno vnemo ali z denarno podporo omogočili uresničitev letošnjega festivala. Ob tem je Devetag, ki je bil pravzaprav ideator in realizator programa festivala, ki nima umetniškega vodje, z zadovoljstvom povedal, da je letošnji izkupiček od prodaje vstopnic najvišji v zadnjih desetih letih, posamezne prireditve pa naj bi si po prvih izračunih ogledalo 11 tisoč ljudi. Prebujenje - Risvegli, kot je bil naslov celotnega festivala in tudi enega od sklopov, naj bi zvenelo spodbudno za nadaljnje delo. Eden od sklopov je bil letos namenjen Češki oziroma Magični Pragi, naslednje leto naj bi bila po istem vzorcu na vrsti neka druga država, morda Slovenija ali Hrvaška. Letos je Slovenija prišla na koncu. Mladinski mednarodni orkester sestavlja približno 80 mladih nadarjenih glasbenikov, ki so vadili in se v skupnem igranju preizkušali v poletni šoli. Projekt so začeli uresničevati pred nekaj leti in to v vidu, da bodo Maribor »okronali« z naslovom prestolnica kulture 2012. Tako so mladi glasbeniki, ki jih je na sklepnem dogodku letošnjega Mittelfesta vodil nemški dirigent Klaus Arp, na čedajski oder prinesli tudi napis Maribor prestolnica kulture 2012. Predstavili so se z enim od naštudiranih programov, orkester je namreč že nastopil Mariborski orkester je v Čedadu vodil Klaus Arp mittelfest v Beogradu, Ljubljani (julija dvakrat), For-liju in Pesaru. Zelo resno sestavljen program, ki se je v nedeljo zvečer »boril« tudi s cerkvenimi zvonovi, je obsegal Brahmsove variacije na Haydnovo temo, opus 56, Hayd-novo simfonijo št. 102 v B duru, hobI/102 in četrto simfonijo P. I. Čajkovskega v f molu, op. 36. Z nedeljskim nastopom je orkester potrdil, da se je vloženi trud obrestoval in da tovrstni projekti, ki spodbujajo mlade glasbenike k spoznavanju in skupnemu nastopanju, niso pomembni le zaradi močnega simbolnega naboja. Pravi, velik spektakel pa je bil večer prej, ne na čedajskem trgu, pač pa v vi-demskem gledališču Giovanni da Udine. Za varno »streho nad glavo« so se organizatorji odločili ob prvih napovedih slabega vremena, saj bi v zadnjem trenutku mednarodno gala plesno predstavo, eno nosilnih letošnjega programa, težko premaknili. Kot so izrecno izpostavili na predstavitvi projekta, ki ga je Mittelfest zaupal Danieleju Ciprianiju, se prebujenje v naslovu nanaša na poklon oziroma obuditev tradicije slovite skupine Ballets Russes, ki je v prvi polovici prejšnjega stoletja »zdramila umetniško ustvarjanje v splošnem«. Za nosilko projekta so izbrali izvrstno italijansko baletko, Eleonoro Abbagnato, zvezdo pariške opere. S partnerjema Benjaminom Pechem in Jean-Sébastienom Colauom je vrhunsko izvedla Petitovi koreografiji (odlomka iz baleta LArlésienne, gl. Bizet, in Proust ou les Intermittences du coeur - La prisonnière, gl. Saint-Saens) in pa Lifarjevo kreacijo iz baleta Suite en Blanc (gl. Lalo). Na tradicijo ruskega pariškega baleta se je navezal tudi odličen par Silvia Az-zoni - Oleksandr Riabko (člana hambur-škega baleta) z odlomkom iz Šeherezade po Nijinskem, (koreografija Neumeier, glasba Rimski-Korsakov). Prav tako mojstrsko sta odplesala tudi odlomek iz Tretje Mahler-jeve simfonije, tudi tokrat je bil koreograf John Neumeier. Na večeru je, prvič v Italiji, nastopil tudi mlad in že odličen španski plesalec Sergio Bernal (plesal je na glasbo de Falle in predstavil novo koreografijo Ravelovega Bolera). Predstavila se je tudi mlada italijanska skupina BTT Balletto - Teatro di Torino, ki jo vodi Matteo Levaggi, eden redkih uspešnih italijanskih koreografov mlajše generacije. Odplesali so njegovo koreografijo Petruške na glasbo Stravinske-ga. Številno občinstvo, morda je premik v Videm pritegnil več gledalcev, je lahko sledilo vrhunskemu baletnemu izvajanju, vendar pa toliko žlahtnih rož ni sestavilo skladnega šopka. Od »popolnega« plesnega izražanja k plesu, ki nagovarja mlade. V nedeljo popoldne so v Čedadu predstavili produkcijo Sanpapié, plesno-govorno predstavo Io sono figlio (Jaz sem otrok). Kot so povedali oblikovalci predstave, ki so izšli iz mi- lanske šole Grassi, se zavzemajo za odrsko sobivanje raznih oblik izraznosti. V njihovi tokratni predstavi sta najbolj prišla do izraza ples-gib in beseda. Ta je bila pravzaprav najbolj zgovorna, njej so namreč zaupali najbolj jasno vlogo pričevalca razmišljanj, želja in spoznanj današnjih italijanskih 30-letnikov. In ti sebe doživljajo kot prebivalce skrajne evropske periferije, pripadnike dekadentne zahodne civilizacije. Odčarani, včasih ironični, zrejo v bodočnost z »edino gotovostjo o trajni negotovosti«. Breda Pahor Eleonora Abbagnato v Vidmu mittelfest GLASBA - V soboto v sklopu festivala No Border Music Festival Trbiž poskočil in zapel FOLKEST - Izvrsten sobotni koncert Poet Vecchioni s kantavtorjem Paolom Nutinijem očaral tudi Koper Z uspešno mešanico melodičnih in energičnih ritmov škotskega kan-tavtorja italijanskih korenin Paola Nu-tinija je v soboto padel zastor na 17. No Border Music Festival. Ali bolje rečeno, z nastopom priljubljenega »enfant prodige« mednarodne glasbene scene se je zaključil trbiški del festivala, ki sta ga v prejšnjih dneh sooblikovala tudi nastopa italijanskega kantavtorja Vinicia Caposse-le in angleške skupine Kasabian. Pod Julijci pa se bo v prihodnjih dneh zgodil še en glasbeni dogodek: na veliki šmaren bo v koči Gilberti pod Kaninom (na Žlebeh oz. Nevejskem sedlu) nastopil mladinski orkester Wonderful Youth's Orchestra, ki ga vodi Igor Co-retti - Kuret (pričetek ob 11. uri, vstopnine ni). Paolo Nutini je na oder trbiške športne palače stopil nekaj pred 22. uro, pred njim pa je občinstvo kratkočasila tričlanska skupina Brown and the leaves iz Karnije. Pričakalo ga je starostno in jezikovno zelo raznoliko občinstvo, ki je, kot je za trbiški festival tradicija, »govorilo« italijansko, nemško in slovensko, starši in otroci pa so v telovadnici stali z ramo ob rami. Škoda le, da so zelo črnoglede vremenske napovedi in popoldanski dež organizatorjem preprečili, da bi koncert priredili na trbiškem trgu. Nutinijeve melodije bi tam izzvenele veliko bolj sugestivno. Paolo Nutini je sobotni koncert v spremstvu svoje osemčlanske moške zasedbe začel s poskočnim komadom 10/10, ki je tudi uvodna skladba njegove druge zgoščenke Sunny Side Up. Plošča, ki je izšla leta 2009, je prodala okrog dva milijona izvodov in Nutini-ja postavila ob bok najbolj priljubljenim zvezdam sodobne glasbene scene. Sicer pa je škotski sin Toskanca in Britanke prijetno presenetil svetovno glasbeno javnost že leta 2006 s ploščo The- priložen videoposnetek na www.primorski.eu 25-letnemu Škotu italijanskih korenin so na Trbižu prisluhnili tudi oboževalci iz bližnje Avstrije in Slovenije pd se Streets, ki je prav tako dočakala velik prodajni uspeh. Ter se tako pri samih dvajsetih letih znašel na odrih z velikani svetovne glasbe, na primer kot predskupina legendarnih Rolling Sto-nesov. Koncert v trbiški športni palači, s katerim je Nutini zaključil italijanski del poletne evropske turneje, je bil dobra mešanica skladb z obeh plošč. Kantav-torju (večino pesmi je spisal in uglas-bil sam) je pri izvajanju večkrat priskočilo na pomoč občinstvo in z glasnim petjem pospremilo uspešnice Jen- ny don't be hasty, Candy, Last Request, These Streets, Coming up easy ... Nutini je trbiški publiki ponudil okrog dvajset pesmi, med katerimi sta bili tudi novi Birdy in One day; v prihodnjih mesecih naj bi baje izšla nova plošča, ki jo njegovi oboževalci in oboževalke že težko pričakujejo. Na sporedu pa so bile tudi nekatere »cover« - pesmi drugih pevcev in skupin, na primer zimzelena Caruso, s katero je Nutini počastil pokojnega Lucia Dallo ...in svoje italijanske korenine. (pd) Slabo vreme, ki je prisililo na selitev pod streho; preskromna reklama, ki pa je verjetno preprečila celo pretiran naval ljudi; moteče klepetanje oseb, ki so polnile bližnje lokale. Kljub tem hibam je sobotni koncert Roberta Vecchonija na Carpacciovem trgu v Kopru povsem uspel. Lanski zmagovalec sanremskega festivala je očaral kar številno občinstvo, kljub temu, da marsikdo za koncert v sklopu letošnjega Folkesta sploh ni vedel, ki se je zbralo v Kopru. Zaradi res slabih vremenski napovedi so se organizatorji odločili, da koncert premaknejo pod Taverno, pokrito strukturo, ki je bila nekdaj skladišče soli. A Taverna ni zmogla sprejeti vseh oboževalcev milanskega profesorja, ki so želeli po dolgih letih znova v živo poslušati vse najlepše pesmi tega vrhunskega glasbenega ustvarjalca, tako da so ljudje polnili cesto in trg izven obokov, ki tvorijo Taverno. V več kot dve uri trajajočem koncertu je Vecchioni sestavil pravo mešanico umirjenih skladb, ki so segale v notranjost posameznika in vsakič prisilile k treznemu razmisleku o smislu življenja in pomembnih filozofskih vprašanjih, ter nekoliko bolj sproščenih ritmov tistih pesmi, ki so morda Vecc-hionija približali tudi širši publiki. Zlasti prvi del koncerta je bil namenjen »poezijam v glasbi«. Poet Vecchioni je pokazal vrhunsko formo, nepozaben nastop je bil najbrž tudi posledica res vročega občinstva, ki je z odobravanjem sprejelo vsako uspešnico in večkrat ploskalo tudi med samim izvajanjem. Vecchioni je bil tako iz minute v minuto bolj motiviran, celo ganjen in presenečen nad takim odzivom. Isto je veljalo za šestčlanski bend, ki ga spremlja na poletni turneji. Vecchioni je za uvodno pesem izbral Velasquez in takoj napovedal, da Roberto Vecchioni arhiv želi prisotnim posredovati pomembne misli. Sogna, ragazzo, sogna, Dentro gli occhi, A.R. (pesem o Rimbaudu), čudovita Le lettere d'amore ob izključni spremljavi kitare, Vincent (o prijateljstvu in ljubezni med Paulom Gaugui-nom in Vincentom Van Goghom). Drugi del koncerta je Vecchioni posvetil nekoliko hitrejšim ritmom in spravil na noge tudi tisti del občinstva, ki je do tedaj koncertu sledil sede. Vo-glio una donna, Milady in seveda vrhunska Chiamami ancora amore, s katero je navidezno zaključil koncert. A Vecchioni ni imel težav zadostiti zahtevam tri tisočglave množice po po-vratku na oder. Nepozabna Luci a San Siro in verjetno najbolj poznana Vecc-hionijeva uspešnica Samarcanda sta bila zastor na res vrhunski nastop pesnika, pevca in profesorja, ki tudi med samim koncertom ni zamudil priložnosti, da ne bi povedal kako pikro o sedanji družbi, politiki, ekonomiji in tudi sodobnemu načinu življenja, kjer so postale nepomembne stvari prioritetne ... Kdor je zamudil sobotni koncert se lahko danes poda do Gumina, kjer bo Vecchioni ponovno nastopi ob 21. uril; še prej (ob 19. uri) se bo v tamkajšnjem študentskem domu srečal z občani. Naslov srečanja je »Parole, musiche e pensieri«. (I.F.) / ITALIJA, SVET Torek, 24. julija 2012 9 new york/moskva - Izrazito negativni učinki odprtja tedna zlasti v Madridu in Parizu Zopet pretres na borzah, Španija in Italija v težavah Monti včeraj v Moskvi na pogovorih z ruskim predsednikom Putinom NEW YORK - Trgovanje na ne-wyorškem Wall Streetu se je začelo globoko v rdečem. Vlagatelje je močno zaskrbelo za Španijo. Potem ko je zahtevana donosnost na španske 10-letne obveznice na sekundarnem trgu presegla 7,5 odstotka, so se namreč znova pojavile špekulacije, da bo Madrid zaprosil za splošno pomoč območja evra in Mednarodnega denarnega sklada. Povprečna obrestna mera na španske državne dolžniške vrednostne papirje je tako krepko nad psihološko mejo sedmih odstotkov, ki po oceni analitikov državam ne omogoča več vzdržnega zadolževanja. Na prek 6,30 odstotka se je zaradi strahu, da bi lahko vse večje španske težave poglobile tudi italijansko krizo, okrepila tudi zahtevana donosnost na primerljive italijanske obveznice. Zamajali sta se tudi madridska in milanska borza, zaradi občutnih padcev tečajev delnic pa sta španski in italijanski regulator kapitalskega trga danes že uvedla začasno prepoved prodaj na kratko, pri katerih se vlagatelji okoristijo na račun špekulacij o padcu določenih delnic. Slabe novice so prišle tudi s Kitajske. Svetovalec tamkajšnje centralne banke je namreč napovedal, da bi se lahko kitajska gospodarska aktivnost v tretjem četrtletju še upočasnila, potem ko je bila v drugem četrtletju s 7,6 odstotka na najnižji ravni v zadnjih treh letih. Vlagatelji se bojijo, kaj bi dodatna upočasnitev pomenila za rast svetovnega gospodarstva, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Industrijski indeks Dow Jones se je doslej znižal za 1,72 odstotka in se giblje pri okoli 12.602 točkah, tehnološki indeks Nasdaq pa je zdrsnil za 2,25 odstotka in je na ravni 2859 točk. Italijanski premier Mario Monti se je včeraj na pogovorih sestal z ruskim državnim vrhom, da bi ohranil trdno zavezništvo med državama, potem ko je s položaja premiera odstopil Silvio Berlusconi, dober prijatelj ruskega predsednika Vladimirja Putina, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Monti se je v mestu Soči sestal s Pu-tinom, v Moskvi pa je nadziral podpis milijardo evrov vredno naložbo italijanskega podjetja v Severnem Kavkazu. »Zelo dobro je, da smo z Italijo tako tesno povezani. Odnosi so dobri in se ne spreminjajo ne glede na spremembe v svetu,« je Putin dejal v izjavi za rusko državno televizijo. Izrazil je zadovoljstvo glede povečanja menjave med državama, ki se je leta 2011 povečala za četrtino na slabih 46 milijard evrov. Putin je še dodal, da bo menjava kmalu dosegla raven izpred začetka gospodarske krize. Rusija, ki ima z Italijo tesnejše odnose kot z drugimi večjimi državami EU, je s sredozemsko državo povezana v vrsti skupnih projektov, med drugim pri projektu plinovoda Južni tok in pri izdelavi potniških letal tipa superjet. Montijev obisk je namenjen ohranjanju trdnega zavezništva med Moskvo in Rimom po odstopu Berlusconija, ki je Putinov osebni prijatelj. Oba politika nista nikoli skrivala svojega prijateljstva tudi izven diplomatskih voda. Tudi po odstopu novembra lani je Berlusconi redno obiskoval Rusijo, med drugim se je marca v smučarskem letovišču sestal s Putinom po njegovi zmagi na predsedniških volitvah, prav tako pa se je maja udeležil Putinove inavguracije. Kot znak dolgotrajnega zavezništva sta Rusija in italijansko gradbeno podjetje Rizzani de Eccher podpisala milijardo evrov vredno pogodbo o gradnji ustrezne infrastrukture za razvoj turizma v nemirni regiji Severnega Kavkaza. Razvoj turizma v Severnem Kavkazu za je Rusijo strateška prioriteta, saj naj bi to prineslo stabilnost regiji, ki ima velik potencial, vendar jo pestijo večletne islamistične vstaje skupaj z visoko stopnjo brezposelnosti. Podjetje Rizzani de Eccher bo tako sodelovalo v ruskem načrtu izgradnje vrhunskih smučarskih letovišč v regiji. V načrtu je izgradnja 1100 kilometrov smučarskih prog ter hotelov in nastanitev s skupno 102.500 posteljami. Skupna vrednost projekta pa je ocenjena na 11,4 milijarde evrov. Italijanski premier Mario Monti in ruski predsednik Vladimir Putin med včerajšnjo tiskovno konferenco ansa denver - James Holmes je pobil 12 ljudi in jih 58 ranil Morilec včeraj prvič pred sodniki Verjetno zahteva po smrtni kazni DENVER - Jamesa Holmesa, ki je v petek v kinodvorani kraja Aurora pri Denverju v Koloradu pobil 12 ljudi 58 pa ranil, so včeraj prvič privedli pred sodišče v kraju Centennial, kjer je od petka zaprt v samici. 24-letni Holmes doslej še ni razkril motiva pokola. Okrožna tožilka Carol Chambers je formalno obtožnico napovedala za prihodnji ponedeljek. Ameriški mediji, ki so prisostvovali postopku pred sodnikom Williamom Sylvestrom poročajo, da je bil Holmes ves čas tiho in je večinoma gledal v tla, ko ga je sodnik seznanil z njegovimi pravicami. Preiskovalci so pred postopkom pred sodiščem poročali, da Holmes, ki ga zagovarja javni odvetnik, doslej ni sodeloval z njimi in lahko traja precej časa, preden bodo izvedeli zakaj je pobijal. Oborožen z polavtomatsko puško, ki se je zataknila, ter šibrovko, dvema pištolama in dimnimi bombami, je Holmes v petek med premiero filma o Batmanu Vzpon Viteza teme v Aurori nekaj časa sejal smrt, nato pa pobegnil. Aretirali so ga brez upiranja na parkirišču pred kinodvorano. Holmes si je lase pobarval v svetlo oranžno barvo, s James Holmes z odvetnico, ki mu je bila določena ansa čimer naj bi predstavljal Jokerja, negativnega junaka iz Batmanove zgodbe. Chambersova je dejala, da bodo skoraj zagotovo zahtevali smrtno kazen, vendar se želijo o tem najprej pogovo- riti z družinami pobitih. Tožilstvo ima 72 ur časa za vložitev formalne obtožnice po prvem zaslišanju. Uradno bo prvič objavljena na sodišču prihodnji ponedeljek. (STA) atene - Septembra naj bi Grki dobili novo tranšo posojila Evropska »trojka« danes v Atenah preverja izpolnjevanje grških obvez ATENE - Predstavniki trojke - Evropske komisije, Evropske centralne banke (ECB) in Mednarodnega denarnega sklada (IMF) - se bodo danes vrnili v Atene, kjer bodo preučili potek izpolnjevanja zavez, ki jih je Grčija dala v zameno za pomoč. Od ugotovitev bo odvisno, ali bo Grčija dobila naslednji obrok posojila oz. ali se bo lahko izognila bankrotu.Trojka bo raziskala, kako namerava grška vlada spraviti v tek nepriljubljene strukturne reforme. Zanima jo predvsem, kaj je z napovedanim krčenjem javne porabe, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Grške oblasti so namreč v okviru februarja letos podpisanega dogovora obljubile, da bodo med letoma 2013 in 2014 v javne finance zarezale še za 11,5 milijarde evrov. Načrt varčevanja naj bi predstavile junija, a tega niso storile. Atene močno zamujajo tudi z izvajanjem načrta privatizacije državnega premoženja. Prav od poročila trojke bo odvisno, ali bo Grčija Grški premier Antonis Samaras ansa do septembra prejela novo tranšo posojila držav z evrom in IMF, vredno 31,5 milijarde evrov, ali ne. Če grška vlada teh sredstev ne bo prejela, ne bo uspela servisirati državnega dolga. Prav tako ne bo sposobna izplačati plač in pokojnin. »Meseca, ki sta pred nami, sta najbolj kritična,« je v nedeljo ocenil Kostis Hacidakis. »Ni več časa za odlaganje. Država je v urgentnem položaju,« je dejal za časnik Etnos. »Če sedanji vladi ne bo uspelo, bo naslednja vlada znova delala z drahmo,« je napovedal. Nova konservativna vlada Antonisa Samarasa je sicer upala, da bo lahko čas za fiskalne prilagoditve podaljšala za dve leti, saj naj bi nepričakovano huda recesija onemogočila uresničitev prej pripravljenih načrtov o proračunskih prihodkih. Proračunski prihodki so bili tako v prvih šestih mesecih od pričakovanih nižji za 1,5 milijarde evrov. »Grčija preživlja krizo, kot je v času miru še ni bilo,« je Samaras v nedeljo dejal nekdanjemu ameriškemu predsedniku Billu Clintonu. »Smo že v petem letu recesije. To je naša verzija velike depresije,« je ocenil. A grške prošnje očitno ne bodo uslišane. Evrske države in IMF so dali Atenam že vedeti, da niso v položaju, da bi lahko zahtevale več časa, saj z reformami, h katerim so se zavezale, že močno zamujajo. Do zamude je sicer deloma prišlo tudi zaradi predčasnih parlamentarnih volitev. Te so bile letos dvakrat. (STA) Krvavi atentati v Iraku BAGDAD - Irak je včeraj pretresel nov val, kot kaže, usklajenih bombnih napadov in streljanja, pri čemer je bilo v približno 14 iraških mestih ubitih najmanj 91 ljudi, 161 jih je bilo ranjenih. Gre za enega najbolj krvavih dni po maju 2010, poroča francoska tiskovna agencija AFP.Od-govornosti za napade ni prevzel še nihče. Je pa skupina Islamska država Irak, ki je povezana z mednarodno teroristično mrežo Al Kaida, pred dnevi že opozorila, da želi znova prevzeti ozemlje v državi. Eden najbolj krvavih napadov se je zgodil v mestu Tadži, kjer je odjeknilo več eksplozij. Po eksplozijah več ob cesti podstavljenih bomb so žrtvam priskočile na pomoč zdravstvene službe, nakar se je razstrelil še samomorilski napadalec. Umrlo je najmanj 18 ljudi, 29 jih je bilo ranjenih. O napadih poročajo tudi iz drugih iraških mest. V napadu na vojaško bazo v mestu Albu Slajbu je umrlo najmanj sedem iraških vojakov. Nasilje pa je pretreslo še Bagdad, Kir-kuk, Tuz Hurmatu, Dibis in Bakubo. O več žrtvah nasilja so iz Iraka poročali že v nedeljo, ko je bilo navkljub začetku svetega meseca ramadana ubitih 17 ljudi, več deset je bilo ranjenih. Najhujši napad se je zgodil v mestu Mahmudija 30 kilometrov južno od Bagdada, kjer sta v razmaku nekaj minut eksplodirala dva avtomobila bombi. Umrlo je najmanj deset ljudi, 36 jih je bilo ranjenih. Tudi Arabska liga poziva Asada k odstopu DOHA/DAMASK - Arabska liga je sirskega predsednika Bašarja al Asada pozvala k odstopu in mu v tem primeru tudi obljubila »varen odhod«, je včeraj po poročanju tujih tiskovnih agencij dejal katarski premier, šejk Ha-sam bin Jasmin al Tani. V Damasku so poziv že zavrnili. Hkrati je Arabska liga, katere predstavniki so se zbrali v katarski prestolnici Doha, pripadnike uporniške Svobodne sirske vojske pozvala, naj sestavijo prehodno vlado narodne enotnosti. Kot je še sporočil al Tani, bo liga za pomoč sirskim beguncem namenila 100 milijonov dolarjev, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Po besedah katarskega premiera bi se moral posrednik ZN in Arabske lige za Sirijo Kofi Annan v prihodnje osredotočiti predvsem na prenos oblasti v Damasku. Kot poroča francoska tiskovna agencija AFP, je Arabska liga pozvala tudi k izrednemu zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov o »varovanih območjih« in »človekoljubnih koridorjih« za Sirijo. I I I ZLATO (999,99 %%) za kg 41.763,68 € -169,43 SOD NAFTE (159 litrov) 88,16 $ +0,02 EVRO 1.2105 $ -0,80 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 23. julija 2012 valute evro (povprečni tečaj) 23.7. 20.7. ameriški dolar 1,2105 1,2200 japonski jen 94,72 95,86 bolgarski lev 1,9558 1,9558 češka krona 25,579 25,570 danska krona 7,4396 7,4394 britanski funt 0,77980 0,77835 madžarski forint 288,34 285,97 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,6962 0,6962 poljski zlot 4,4968 4,1626 romunski lev 4,6240 4,5995 švedska krona 8,4508 8,4540 švicarski frank 1,2010 1,2009 norveška krona 7,3810 7,4230 hrvaška kuna 7,5028 7,5060 ruski rubel 39,4914 39,0160 turška lira 2,2043 2,2075 avstralski dolar 1,1784 1,1739 braziljski real 2,4698 2,4636 kanadski dolar 1,2314 1,2323 kitajski juan 7,7303 7,7775 indijska rupija 67,7560 67,5330 južnoafriški rand 10,2454 10,0778 1 0 Torek, 24. julija 2012 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 356320 faks 0481 356329 gorica@primorski.eu goriška - V transfuzijskih oddelkih v Gorici in Tržiču Upad darovanj krvi kljub porastu potreb Kri potrebujejo zlasti kronični bolniki in starejše osebe - Delodajalci godrnjajo zaradi prostih dni V goriški pokrajini tudi med letošnjim poletjem beležijo upad števila darovanj krvi, čeprav povpraševanje po njej v zadnjih letih narašča zaradi splošnega staranja prebivalstva in zaradi vse številnejših bolezni, ki jih zdravijo s pomočjo transfuzij. Pojav je po besedah odgovornega za transfuzijski oddelek goriške bolnišnice Daria Francija značilen za počitniške mesece, čeprav se je v zadnjih letih nekoliko ublažil. »Poleti se količina darovane krvi zniža za okrog deset odstotkov. Zaradi upada nismo zaskrbljeni toliko za goriško in tržiško bolnišnico, saj imamo za njiju čisto dovolj krvi, pač pa smo v skrbeh za ostale bolnišnice v deželi. V goriški pokrajini namreč nimamo velikih kardiokirurgij in drugih oddelkov, kjer potrebujejo veliko krvi, zato pa se tudi bolniki iz naše pokrajine zdravijo v drugih bolnišnicah iz dežele, ki jih zalagamo s krvjo,« pravi Franchi in pojasnjuje, da v vseh zahodnih državah narašča povpraševanje po krvi zaradi staranja prebivalstva in zaradi vse večjega števila bolezni, ki jih zdravijo s pomočjo transfuzij. »Kri le v manjši meri potrebujemo za prometne nesreče, veliko več je gre za zdravljenje starejših občanov, kroničnih in rakastih bolnikov,« pravi Franchi in pojasnjuje, da v goriški pokrajini letno zberejo 7000 enot darovane krvi. »V zadnjih letih opažamo, da se dinamika darovanj krvi spreminja. Delovnih mest za nedoločen čas je vse manj, kar se odraža tudi v darovanju krvi, delavci imajo najrazličnejše urnike, tako da je zanje vse bolj težavno se odpraviti v transfuzijski oddelek in darovati krvi. Številni delavci se nam potožijo, da njihovi delodajalci godrnjajo, ker darovanje krvi zagotavlja dela prost dan. Zaradi tega smo se odločili, da odpremo transfuzijski oddelek tudi ob sobotah, saj na ta način omogočimo darovanje krvi tudi vsem krvodajalcem, ki jim to med tednom povzroča težave,« pravi Franchi in poziva vse krvodajalce, naj redno darujejo kri tudi med poletjem. Transfuzijski oddelek goriške bolnišnice je odprt do ponedeljka do soboto med 8. in 10. uro. »Za darovanje krvi ni treba biti tešči, pač pa darovalcem svetujemo, da redno zajtrkujejo. Kdor bi rad prvič daroval krvi, pa naj se pri nas zglasi ob 8. uri in bo še isti dan postal krvodajalec. Po zdravniškem pregledu bo v primeru potrebe opravil le elektrokardiogram, potem pa bo lahko daroval kri,« pravi Franchi. Krvodajalce poziva k poletnemu darovanju krvi tudi Marco Fonzar, predsednik goriške krvodajalske sekci- je Remo Uria. »V počitniških mesecih je darovanje krvi še toliko bolj pomembno zaradi prisotnosti turistov, zato pa smo svoje člane, ki jih je okrog 1200, že opozorili, naj poleti ne pozabijo na svoje človekoljubno poslanstvo,« pravi Fonzar, medtem ko predsednik doberdobskih krvodajalcev Al- do Jarc poudarja, da bodo člani do-berdobske sekcije redno darovali kri tudi poleti. »V poletnih mesecih se bo v transfuzijskih oddelkih mesečno zgla-silo 15 do 20 članov doberdobske sekcije, tako da bo naš doprinos k darovanju krvi med poletjem nespremenjen,« razlaga Aldo Jarc. (dr) tržič - Spet nesreča v Ul. Primo maggio Avto podrl žensko na prehodu za pešce Ranjeno peško so z rešilcem odpeljali na zdravljenje v tržaško bolnišnico bonaventura Enosmerna Ulica Primo maggio, ki iz Ronk vodi proti Tržiču, je bila včeraj spet prizorišče nesreče. Okrog 10.30 je 64-letni Tržičan O.M. za volanom avtomobila Citroen C3 na prehodu za pešce pred picerijo Il Giardino podrl 86-letno žensko po rodu iz kraja Rosigna-no Marittima pri Livornu, ki je padla na tla in se hudo poškodovala. Na prizorišče nesreče so kmalu zatem prihiteli reševalci iz urgence tržiške bolnišnice, ki se nahaja le nekaj sto metrov stran. Ženski so nudili prvo pomoč na kraju nesreče, nato pa so peljali na zdravlje- nje v katinarsko bolnišnico pri Trstu. Ženska je utrpela hude telesne poškodbe, po navajanju reševalcev pa naj ne bi bila v smrtni nevarnosti. Za urejanje prometa so na kraju nesreče poskrbeli tržiški prometni policisti. V Ulici Primo maggio - sicer državni cesti št. 14 - je v zadnjih letih prišlo do številnih nesreč. Zaradi tega so tamkajšnji trgovci zbrali sto podpisov in z njimi pospremili peticijo, s katero pozivajo tržiško občinsko upravo, naj poskrbi, da bo prehod za pešce varnejši in bolj vidljiv. gorica Stefania Atti bo danes spet zaslišana Stefania Atti je bila seznanjena z zaključkom preiskave na njen račun. Osumljena je izsiljevanja. Zavrnjena je bila zahteva po ustavitvi kazenskega postopka, ki jo je vložil njen odvetnik. Srefanio Atti, ki je bila nekaj časa v Gorici na čelu odbora proti globam, izdanim na podlagi posnetkov fotokamer T-Red, in nato tudi nositeljica občanske liste Gorizia democratica, je bila aretirana oktobra lani. V okviru preiskave, ki so jo vodili tržiški finančni stražniki, so ob njej prijeli še družinsko negovalko z romunskim državljanstvom in z bivališčem v Štaran-canu, ki je ravno tako preiskana. Ženski, ki sta bili zaposleni s terminsko projektno pogodbo v pokrajinskem uradu za družinske negovalke, naj bi zahtevali od romunskih priseljenk denar v zameno za zaposlitev. Za Stefanio Atti je bil 26. oktobra lani odrejen hišni pripor (z možnostjo zahajanja na delovno mesto), ki ga je nato sredi novembra lani revizijsko sodišče preklicalo. Zahteva po ustavitvi postopka, ki jo je vložil njen odvetnik Antonio Montanari, pa je bila zavrnjena, kar odpira pot predhodni obravnavi pred sodnikom. Ravno danes bo osumljenko zaslišala finančna straža; kazenski zakonik daje namreč preiskani osebi možnost, da je zaslišana po zaključku predhodne preiskave. V pričakovanju na današnje zaslišanje in na predhodno obravnavo, datum katere ni še znan, odvetnik Montanari trdi, da ne jemlje v poštev možnosti skrajšanega postopka: »Prepričan sem, da bo pred sodnikom za predhodno obravnavo dokazana nedolžnost Stefanie Atti. V dolgih mesecih preiskovalci finančne straže niso opazili ali posneli niti ene same predaje denarja med negovalkami in osumljenkama. Poleg tega o edinih treh negovalkah, ki so zatrjevale, da je Attijeva prejela denar, lahko rečemo, da je bila dokazana lažnost njihovih izjav. Trojico je Stefania Atti že tožila zaradi obrekovanja.« Kazenska preiskava se je začela, potem ko je neka družinska negovalka iz Romunije prijavila izsiljevanje. Da je lahko prišla do zaposlitve, je morala podkupiti At-tijevo in Romunko, je izjavila. Preiskovalci naj bi nato ugotovili, da naj bi izsiljevanje družinskih negovalk trajalo vsaj eno leto. Stefania Atti je vseskozi zatrjevala, da je nedolžna, njen odvetnik pa trdi, da bo takšno prepričanje osvojil tudi sodnik. univerza »Raje kot konkurenti želimo biti partnerji« »V Gorico smo bili povabljeni in vabilo smo prijazno sprejeli. Z Gorico imamo dobre izkušnje, saj tam že nekaj let izvajamo enega od programov. Tam se počutimo dobro in se iz Gorice ne mislimo umikati, razen, če nas mesto ne bi želelo. Reakcije univerz pa me kaj dosti niso prizadele,« je včeraj, ko je bil po nekajdnevni službeni odsotnosti zopet dosegljiv, rektor Univerze v Novi Gorici Danilo Zavrtanik pokomentiral izjavi rektorjev Videmske in Tržaške univerze Cristiane Compa-gno in Francesca Peronija iz prejšnjega tedna. Do novice, da je pokrajinski odbor Enrica Gherghette dal zeleno luč za preselitev programa Visoke šole za umetnost novogoriške univerze v izpraznjene prostore palače Alvarez v Gorici, sta se rektorja namreč odzvala precej odklonilno. »Reakcije so pričakovane. V regiji smo prisotni že sedemnajst let, skoraj pet let izvajamo v Gorici program Okolje in ponujamo sodelovanje vsem univerzam - tega je sicer tudi že nekaj, denimo pri Inter-reg projektih, pa tudi pri drugih raziskovalnih projektih je veliko sodelovanja, tako da me pravzaprav ta reakcija rektorjev malo čudi, saj to ni nekaj, kar se je zgodilo od danes na jutri. To je dolg proces. Po neki strani smo tudi počaščeni, da je reakcija univerz bila, to najbrž pomeni, da smo kakovostni in vsaj po njihovem mnenju predstavljamo konkurenco, čeprav bi jaz raje videl, da bi se videli kot partnerji,« dodaja Zavrtanik. Pomislek rektorjev, »da naj bi v Gorico prišla univerza, ki ne sodi med "državne in javne", torej ni podvržena vsem ministrskim kontrolam kakovosti, kakršni sta tudi naši,« je že prejšnji teden razblinilo pojasnilo Univerze v Novi Gorici, da so vsi študijski programi, ki jih izvajajo, podvrženi strogi kontroli kakovosti pri Nacionalni komisiji Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu, ki po enakih kriterijih spremlja kakovost delovanja vseh slovenskih univerz in visokošolskih zavodov. Kot je mogoče razbrati iz njune izjave, rektorja skrbi tudi konkurenca s krajevno izobraževalno ponudbo Vi-demske univerze. »Mi se prej vidimo kot partnerji in pri tem podajamo roko, če jo bodo želeli,« še enkrat poudarja Danilo Zavrtanik. (km) D. Zavrtanik tržič - Naravno komercialno središče Trgovcem iz Laškega predlaga sodelovanje Trgovcem iz Laškega predlaga sodelovanje s ciljem skupne promocije in ovrednotenja krajevnih prireditev. Predsednik tržiške sekcije zveze trgovcev ASCOM Paolo Bratina je na zadnjem zasedanju konference županov iz tržiškega mestnega okrožja predstavil projekt »Nove comuni«, s katerim naj bi pripomogli k oživitvi trgovskega sektorja, ki je že dalj časa v hudi krizi zaradi konkurence velikih trgovskih središč. Bratina je prepričan, da predstavljajo mestna in vaška središča velik naravni komercialni center, ki razpolaga z ne povsem izkoriščenim potencialom. Za ovrednotenje vaških in mestnih središč je po mnenju Bratine treba združiti moči in kupce priklicati vanje s skupnimi pobudami in prazničnimi prireditvami. Projekt zveze ASCOM podpira tudi tržiška občina. »Prepričani smo, da predstavlja projekt pomemben korak v smeri okrepitve sodelovanja med občinami,« poudarja tržiška občinska odbornica Paola Be-nes, medtem ko Davide Iannis iz tržiškega kulturnega konzorcija pojasnjuje, da bodo v projekt »Nove comuni« vključili tudi ekomuzeja, ki ga načrtujejo na območju med Sočo in Krasom. tržič - Hitra železnica pod Krasom Poziv proti Kolektiv Difesa Litorale Carsico opozarja na pomanjkljivosti načrta Kolektiv Difesa Litorale Carsico, ki je vključen v gibanje NO Tav, poziva občine iz goriške pokrajine, po katerih je začrtana trasa hitre železnice, naj se izrečejo proti njeni gradnji in naj izrazijo negativno mnenje glede dokumentacije o visokohitrostni železniški povezavi. »V načrtu je cel kup protislovij; še vedno niso pripravili študije o izvedljivosti projekta, ker gre pričakovati še nekaj sprememb načrta, pa je izražanje vsakršnega mnenja povsem nepotrebno,« pravi Alessandro Perrone v imenu kolektiva Difesa Litorale Carsico, ki bo poziv k zavrnitvi načrta za hitro železnico poslal tudi občinam Doberdob, Ronke, Tržič, Škocjan, Štarancan in Turjak. Iz kolektiva opozarjajo občine, da je preliminarni načrt iz leta 2010 v ažuriranju, zato pa po njihovem mnenju nima nikakršnega smisla izražati mnenja o dokumentaciji, ki je zaradi tega nepopolna. Člani kolektiva tudi napovedujejo, da bodo pripravile svoje ugovore k načrtu in jih vložili v pristojnih občinskih uradih. V Doberdobu bodo mnenje o dokumentaciji izrekli jutri. V ta namen se bo občinski odbor sestal v razširjeni zasedbi, saj se bodo zasedanja udeležili tudi načelniki svetniških skupin. pevma - Prijavili mladeniča V parku sta ji ukradla denarnico Med sprehodom sta se ji mladeniča približala in jo nagovorila, v trenutku nepazljivosti pa sta ji pobrala denarnico iz torbice in z avtomobilom zbežala neznano kam. Do (ne)spretne tatvine je prišlo prejšnji torek v pevmskem parku, včeraj pa so goriški karabinjerji uspešno zaključili svoje preiskovalno delo, med katerim so ugotovili identiteto tatov. Gre za 30-letnega Go-riana I.G. in 29-letnega Z.F. iz Mariana, ki sta stara znanca sil javnega reda, saj imata za sabo že dolgo vrsto kaznivih dejanj. Karabinjerji so oba mladeniča prijavila zaradi tatvine, na nadaljevanje sodnega postopka čakata na prostosti. Za njuno prijetje in prijavo je bilo odločilno pričevanje 17-letnega dekleta, ki je bilo žrtev tatvine. Takoj po njem se je dekle v spremstvu staršev odpravilo v kasarno karabinjerjev na Korzu Verdi v Gorici, ki so takoj zatem sprožili preiskavo. / GORIŠKI PROSTOR Torek, 24. julija 2012 1 1 jamlje - Diaton med vrhunci Kremenjakove sezone Z vseh koncev za praznik frajtonaric Zmagal Mitja Bukovec - Za otroke priredili likovni ex-tempore Mlada harmonikarja (zgoraj); napovedovalka Jasmin Legiša (desno) Bonaventura gorica - Legambiente o Soči »Ministra gre opozoriti tudi na izpuste« »Napovedani obisk na Goriškem ministra za okolje Corrada Cli-nija, ki mu bodo pokrajinski upravitelji predstavili načrt za gradnjo nove kanalizacijske cevi med Gorico in Šta-rancanom, naj bo priložnost za poglobljen razmislek o težavah reke Soče.« Tako v imenu okoljevarstvene organizacije Legambiente poudarja predsednik njene goriške sekcije Lu-ca Cadez, ki opozarja, da se že štirideset let vlečejo težave, vezane ne količino vode, ki so spuščajo skozi zapornice solkanskega jezu. »S tem v zvezi je senator Francesco Ferrante vložil parlamentarno vprašanje, s katerim ministra za okolje in za zunanje zadeve sprašuje, kako namerava vlada postopati glede premajhnih izpustov solkanskega jezu,« pravi Cadez, ki je prepričan, da do pozitivne rešitve lahko pride le, če se bo italijanska vlada po diplomatski poti začela pogajati s Slovenijo za spremembo nekdanjih dogovorov o najnižji količini spuščene vode. Pri združenje Legambiente v teh dneh zbirajo dokumentacijo o novi kanalizacijski cevi, o kateri se bodo izrekli v prihodnjih dneh. Minister Clini bo Goriški obiskal v prihodnjih tednih; začetno je bil obisk predviden že ta teden, vendar je odpadel zaradi drugih neodložljivih obveznosti ministra. Soča pri Gorici ob nizkem vodostaju Športno-kulturno društvo Kreme-njak je v nedeljo uspešno izpeljalo 16. srečanje harmonikarjev Diaton. V Jamlje je prišlo raztegovat mehove svojih frajtonaric šestindvajset godcev z raznih koncev Slovenije in tudi iz naših krajev, nazadnje pa je prvo mesto in pokal Alpe Adria osvojil Mitja Bukovec, ki je spadal v kategorijo od štirinajstega do osemnajstega leta starosti. Bukovec je prejel 97,33 točk in pohvalo žirije, ki so jo sestavljali glasbeni urednik na Radiu Trst A, publicist in hamornikar Aleksij Jercog, harmonikar in tajnik društva Amici del-la Fisarmonica iz dežele Furlanije-Julijske krajine Marino Squalizza ter glasbenik in polinstrumentalist Fabio Zentilin. V kategoriji do desetih let je zmagal Timotej Mikuš (94,66 točk), v kategoriji od enajstih do trinajstih let Blaž Drofenik (96 točk), v kategoriji od devetnajstih do petinštiridesetih let, v kateri sta bila le dva tekmovalca, pa Erik Šavron (95,66 točk). V kategoriji nad petinštiridesetim letom starosti je najboljši bil Ivan Šekoranja (83,66 točk). V nagradni sklad so prispevali skupina KB 1909, Minimax, podjetja Pahor Kovine, Tecnomac in Lineal, gostilna Pri Jezeru in Zadružna banka Doberdob in Sovodnje. Nastope je povezovala Jasmin Legiša, prisotne in tekmovalce sta nagovorili predsednici društva Kremenjak Bruna Visintin in pokrajinska predsednica Zveze slovenskih kulturnih društev za Goriško Vesna Tomsič. V nedeljo dopoldne so na sedežu društva Kremenjak izpeljali tudi likovni ex-tempore za otroke, saj pomeni Diaton enega izmed vrhuncev v vsakoletnem delovanju društva Kremenjak, ki je tudi ob tej priložnosti poskrbelo za večdnevno dogajanje. Med otroki iz vrtca se je najbolj izkazala Soraya Tosolini, med učenci prvega in drugega razreda osnovne šole je prvo mesto zasedel Francesco Feli-sio, med učenci tretjega, četrtega in petega razreda pa Anika Tosolini. Kolajno je prejela tudi Martina Bagon, ki bo tri leta dopolnila prihodnji teden in je torej nastopila izven kategorije. Pokale je otrokom poklonilo društvo Kremenjak, pri katerem so s potekom letošnjega Diatona zadovoljni, saj je bilo obiskovalcev res veliko. K uspehu praznika je prispevalo lepo vreme z vetričem, zaradi katerega ni bilo prevroče, tako da so imeli harmonikarji dobre pogoje za nastopanje. V prihodnjih tednih si bodo pri društvu Kremenjak privoščili nekaj tednov dopusta, že 1. in 2. septembra pa bo v jameljskem večnamenskem središču košarkarski memorial Martin Semolič. vrh - Bodeča neža na zborovskem tekmovanju v Kataloniji Dekleta ponosna na uspeh Po drugem mestu v kategoriji ženskih zborov so dosegla še četrto mesto med sedemnajstimi zbori v tekmovalni kategoriji ljudskih pesmi Dekliška vokalna skupina Bodeča neža z Vrha se je izkazala tudi v drugem tekmovalnem dnevu na mednarodnem zborovskem festivalu Cantonigros v Kataloniji. V soboto zvečer so namreč dekleta tekmovala še v kategoriji ljudskih pesmi in zasedla četrto mesto med sedemnajstimi zbori. Na Goriško se torej jutri vračajo s kar dvema odličnima uvrstitvama. Tekmovalna kategorija ljudskih pesmi je bila nekoliko posebna, ker so v njej lahko nastopali ženski, moški, mešani in otroški zbori. Kljub številni konkurenci so pevke pod vodstvom dirigentke Matje Čer-nic osvojile 128,5 točk. Od tretjega mesta jih je ločila le 1,5 točke. Uspeh je toliko pomembnejši tudi glede na kakovost ostalih tekmujočih zborov z vsega sveta. Na prvo mesto se je uvrstil zbor Univerze s Filipinov s 136,6 točkami, drugo mesto je pripadlo Magnificat Youth choir iz Budimpešte (136 točk), tretje pa ruskemu zboru Allegri Children's Choir. Nastopajoči so ljudske glasbene motive predstavljali s pesmijo in koreografijo. Vokalna skupina Bodeča neža je predstavila širok izsek iz slo- venske ljudske zakladnice, ki je tako prišla do izraza tudi v Španiji. Za tekmovalni nastop so tako izbrale skladbo »Na vrtu mi javor zeleni« Jakoba Ježa, poskočno »Dajte novici na kolač« Ambroža Čopija ter napev »Fčelica zleteila«, ki ga je za zbor priredil Lojze Lebič. Sobotna dobra uvrstitev je sledila petkovemu uspehu: Bodeča neža je v kategoriji ženskih zborov s 168,5 točkami osvojila drugo mesto in je za prvourščenim zborom Magnificat youth choir iz Budimpešte zaostala samo za pol točke. V tem delu tekmovanja so dekleta predstavila obvezno Kocsarjevo »Salve regina, Ave regina caelorum« Giovannia da Palestri-na, »Zimo« Lojzeta Lebiča in špansko »Las amarillas« Stephena Hatfielda. Žirija je nastop deklet pohvalila: predvsem je podčrtala dobro intonacijo, ulit zvok skupine ter prepričljivost in muzikalnost pri izvajanju. V nedeljo je Bodeča neža sklenila svojo pevsko turo v Kataloniji še z zaključnim nastopom, na katerem je stopila na oder skupaj z ostalimi najbolje uvrščenimi zbori s tekmovanja. (ač) Dekliška vokalna skupina se s svojo zborovodkinjo Matejo Černic jutri vrača na Goriško s kar dvema odličnima uvrstitvama nova gorica - Zagorelo okrog Trnovega Že pogašeni požar ponovno vzniknil S požarom se je spopadlo trideset mož bumbaca Včeraj zjutraj ob 4.42 je zagorelo med Podgozdom, Trnovim in Ravnico nad cesto Ravnica-Trnovo. Ognja so se lotili novogoriški poklicni gasilci in njihovi prostovoljni kolegi iz Nove Gorice, Dornberka in Čepovana, skupaj okoli trideset mož. Ko je že kazalo, da so ga lokalizirali in pogasili, je popoldan znova zazvonil alarm, ki je napovedal, da se je požar ponovi oziroma da se še nadaljuje. Na novogoriškem javnem zavodu za gasilsko in reševalno dejavnost včeraj še niso imeli točnih informacij o tem, koliko površin je pogorelo, saj je bila intervencija še vedno v teku, neuradno pa naj v jutranjem požaru pogorelo okoli 40 hektarjev podrastja in grmi- čevja. Po dosedanjih domnevah gasilcev naj bi zagorelo zaradi pretrganega dalj-novodnega kabla, iskrenje naj bi zanetilo požar. Ko so ga gasilci sprva uspeli pogasiti, so na požarišču postavili požarno stražo in aktivno namakali teren, saj so se bali ponovne razširitve zaradi močnega vetra, ki bi tleče ogorke lahko zanesel naokrog. Kot kaže, se je uresničila prav ta bojazen, saj so se popoldan morali znova spopasti z ognjenimi zublji. Dogodek so obravnavali tudi novo-goriški policisti, ki so sporočili, da je zagorelo na zelo nedostopnem mestu, močno poraslem z grmičevjem in travo. Vzrok požara preiskujejo. (km) 12 Četrtek, 26. julija 2012 GORIŠKI PROSTOR / Romoli potrjen Goriški župan Ettore Romoli je bil včeraj potrjen na čelu sveta krajevnih avtonomij (Cal) iz FJK. Zanj je glasovalo 19 članov sveta, eden se je vzdržal. Na podpredsedniškem mestu je bila potrjena predsednica tržaške pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat. V predsedniški kabinet so bili izvoljeni še župani iz Trsta Roberto Cosolini (17 glasov), Ma-niaga Andrea Carli (18), kraja Monte-reale-Valcellina Pieromano Anselmi (16), s Trbiža Renato Carlantoni (18) in iz Čedada Stefano Balloch (18). Z devetimi glasovi za, sedmimi proti in dvema vzdržanima je bila pokrajinska od-bornica Sara Vito imenovana za predstavnico sveta avtonomij v odbor za nadzor nad čezmejnim sodelovanjem za obdobje 2007-2013. Zamujajo s plačili V centrih za priseljence CIE in CARA pri Gradišču spet zamujajo z izplačilom mesečnih dohodkov za tamkajšnje zaposlene, pravijo v sindikatu CISL in pozivajo goriško prefekti-njo Mario Augusto Marrosu, naj poseže, da bodo obveznosti do zaposlenih čim prej poravnane. Drevi »Marigold Hotel« V Gorici poteka festival za nagrado za najboljši scenarij Sergio Amidei. Drevi ob 21. uri bodo v parku palače Coroni-ni predvajali film »Marigold Hotel«, ki ga je režiral John Madden. Festivalski dan se bo začel že ob 11. uri v media-teki na Travniku, kjer bo seminar Marcela Seregnija o italijanskih filmskih formalistih. Ob 14. uri bo v dvorani 2 Ki-nemaxa film »Cielo senza terra«, ob 16.30 pa film »Freakbeat«. V dvorani 3 bo ob 14. uri film »Addio giovinezza«, pred njegovim začetkom pa bodo predvajali nekaj posnetkov nezaključenega filma Ferdinanda Marie Poggiolija iz leta 1943, katerega scenarij je podpisal Sergio Amidei. Iz ideoloških razlogov je bila protagonistka filma Maria Petacci, sestra bolj znane Clarette. Ob 24. uri bo v Kinemaxu še film »Il sole anche di not-te«. V nedeljo je bila na festivalu izročena nagrada za filmski prvenec Andrei Segreju za film »Io sono Li«. Ranjen pri motokrosu Pri vožnji po urejeni motokros progi pod Dobrovim v Goriških Brdih je v nedeljo padel 25-letni voznik motornega kolesa. Odpeljali so ga na nadaljnje zdravljenje najprej v šempetr-sko bolnišnico in nato v ljubljanski klinični center, saj je utrpel predvidoma hude telesne poškodbe. (km) Zlomil si je nogo V nedeljo se je med Kostanjevico na Krasu in Opatjim selom poškodoval 47-letni italijanski voznik motornega kolesa. Policisti so ugotovili, da je motorist iz Trsta v levem nepreglednem ovinku zaradi neprimerne hitrosti zapeljal desno izven vozišča in padel. Zaradi zloma noge so ga odpeljali na zdravljenje v Gorico. (km) Verdijeva sezona Na goriškem županstvu bodo v četrtek predstavili novo sezono gledališča Verdi, za katero napovedujejo nastope več zvenečih imen. Z igro Cyrano de Bergerac bo v Verdiju nastopil Alessandro Preziosi, z recitalom ITIS Galileo pa Marco Paolini. Občinstvu bo sodobne koreografije ponudil Daniel Erzalow. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI MARZINI, Korzo Italia 89, tel. 0481531443. DEŽURNA LEKARNA V ŠLOVRENCU SORC, Trg Montesanto 1, tel. 048180023. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, Trg Republike 16, tel. 0481-410341. DEŽURNA LEKARNA V ŠTARANCANU SAN PIETRO E PAOLO, Ul. Trieste 31, tel. 0481-481252. ronke - Sindikat Fiom-CGIL manifestiral pred tovarno Detroit Nočejo ločenega omizja Nasprotujejo odločitvi zveze Federmeccanica, da se o novi kolektivni pogodbi pogaja samo s sindikatoma Fim in Uilm Delavci delijo letake z razlogi za protest pred tovarno Detroit v Ronkah bonaventura Pred tovarno Detroit v Ronkah je sindikat kovinarjev Fiom-CGIL izpeljal protestno mobilizacijo proti odločitvi zveze Federmeccanica, da se z včerajšnjim dnem na ločenem omizju pogaja o obnovi kolektivne državne delovne pogodbe s sindikatoma Fim-CISL in Uilm-UIL. »Odločitev zveze Federmeccanica, da na pogajanja o kolektivni pogodbi za obdobje 2013-2015 ne povabi sindikata Fiom, je protizakonita in predstavlja hud primer diskriminacije. Fiom je namreč največji kovinarski sindikat v Italiji, ima največ članov in predstavnikov v sindikalnih predstavništvih v posameznih tovarnah,« poudarjajo iz CGIL in pojasnjujejo, da namerava Federmeccanica skleniti dogovor z manj reprezentativnima sindikatoma in ga nato razširiti na vse ostale kovinarje. Med včerajšnjo manifestacijo so delavci delili letake voznikom, zato je bil promet nekaj časa oviran. Mt Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 18.00 - 21.00 »Biancaneve e il cacciatore«. Dvorana 2: nagrada »Sergio Amidei«. Dvorana 3: 20.30 »The Amazing Spi-der-man«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 19.45 - 22.00 »Biancaneve e il cacciatore«. Dvorana 2: 20.00 - 22.00 »Il cacciatore di vampiri« (digital 3D). Dvorana 3: 18.30 - 21.30 »The Amazing Spider-man« (digital 3D). Dvorana 4: 19.50 - 22.00 »Una cena tra amici«. Dvorana 5: 20.30 »The Amazing Spi-der-Man«. ~M Koncerti FILHARMONIČNI ORKESTER ALPE ADRIA iz Gorice bo nastopil v sredo, 25. julija, ob 20.45 v stolnici v Gorici. Na programu koncerta skladbe W.A. Mozarta; vstop prost. KONCERTI »GRADO FESTIVAL OSPI-TI D'AUTORE 2012« na nasipu Na-zario Sauro v Gradežu ob 21.30: 25. julija Damien Rice; 28. julija Simple Minds; informacije in predprodaja vstopnic na www.ticketone.it. 1. OVERJAM INTERNATIONAL REGGAE FESTIVAL bo potekal na prireditvenem prostoru ob nekdanjem mejnem prehodu v Vrtojbi med 26. in 28. julijem; nastopile bodo skupine Sizzla & Firehouse Crew, Jah Mason, Train To Roots, Zion Train, The Aut-hentics, Makako Jump, Zaa, Siti Hlapci in Resistence In Dub. Obiskovalci festivala bodo imeli na voljo brezplačno kampiranje v neposredni bližini prizorišča, tisti, ki si želijo prave postelje, pa bodo lahko prenočili v Dijaškem domu v Novi Gorici. Informacije o predprodaji vstopnic na presales@overjamfestival.com. S Izleti DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v nedeljo, 5. avgusta, vsakoletni piknik: v jutranjih urah si bodo ogledali Miramarski grad in park, popoldne bo srečanje v restavraciji Al Mulin - Norbedo pri Kopru; informacije in prijave po tel. 0481882183 (Dragica V.), 0481-884156 (Andrej F.), 0481-390697 (Marija Č.), 347-1042156 (Rozina) in 0481-21361 (Ema L.). Na račun 20 evrov. KRUT obvešča člane, da je v teku vpisovanje za skupinsko letovanje na otoku Rab od 8. do 15. septembra; informacije in prijave na društvenem sedežu, Korzo Verdi 51/int. - tel. 0481530927 ob torkih in četrtkih od 9. do 12. ure ali po tel. 040-360072. KRUT obvešča člane, da sprejema prijave za skupinsko bivanje z vključenim prilagojenim paketom za zdravje in dobro počutje v termah Radenci od 26. avgusta do 5. septembra; informacije in prijave na društvenem sedežu, Korzo Verdi 51/int. - tel. 0481530927 ob torkih in četrtkih od 9. do 12. ure ali po tel. 040-360072. KRUT obvešča, da sprejema prijave za individualna bivanja v termalnih centrih v Sloveniji, na željo tudi s prilagojenimi zdravstvenimi programi; informacije in prijave na društvenem se- dežu, Korzo Verdi 51/int. - tel. 0481530927 ob torkih in četrtkih od 9. do 12.ure ali po tel. 040-360072. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da se vpisovanje za 8-dnevni izlet na Sardinijo od 25. septembra do 2. oktobra nadaljuje nepreklicno do 15. avgusta. Zato vabi društvo člane in prijatelje, naj se čim prej prijavijo po tel. 3494042060 (Eda L.), 0481 882183 (Dragica V.), 0481 884156 (Andrej F.), 0481 532092 (Emil D.). Na račun 300 evrov. Pohitite. V primeru nezadostnega števila udeležencev bo izlet odpadel. □ Obvestila OBČINA DOBERDOB obvešča, da bodo v popoldanskih urah anagrafski, davčni urad in tajništvo julija in avgusta zaprti. OBČINSKA KNJIŽNICA SOVODNJE obvešča, da bo v juliju zaprta. PROŠNJE ZA UPORABO ŠPORTNE PALAČE PALABRUMATTI na Rojcah: rok za vložitev prošenj zapade 16. avgusta; obrazci na spletni strani www.3.comune.gorizia.it/palabru-matti in v uradu za upravljanje športnih objektov goriške občine. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ sporoča, da bo v mesecu juliju urad v Gorici zaprt ob ponedeljkih in petkih. USTANOVITEV MAŽORETSKE SKUPINE V DOBERDOBU: godba na pihala Kras v Doberdobu organizira za dekleta od 8. do 18. leta starosti ma-žoretsko skupino, ki bo s svojimi koreografijami popestrila nastope godbe same in tudi drugih prireditev; informacije in prijave po tel. 3471243400 (Magda Prinčič). Z GORIŠKE KVESTURE sporočajo, da mladoletniki lahko potujejo v tujino le z osebnim dokumentom in ne zadostuje več vpis na potne liste staršev, ki pa so kljub tej novosti še naprej veljavni. Mladoletniki lahko zapuščajo Italijo le z osebnim potnim listom (za otroke od 0 do 3 let bo veljaven tri leta, za otroke od 3 do 18 let bo veljaven pet let) ali z osebno izkaznico (zakon št. 106 iz lanskega leta določa, da lahko zaprosijo za osebno izkaznico tudi otroci pod 15. letom starosti). GORIŠKA TRGOVINSKA ZBORNICA IN ODBOR ZA SPODBUJANJE ŽENSKEGA PODJETNIŠTVA prirejata 3. nagradni natečaj »Magicamente Im-prenditrice«, namenjen ženskim podjetjem v goriški pokrajini. Informacije in obrazec za vložitev prošnje na www.go.camcom.gov.it v okencu »news« ali v uradu goriške trgovinske zbornice »Spazio Impresa« (spa-zio.impresa@go.camcom.it, tel. 0481384202/261) do 27. julija. Podelili bodo štiri nagrade: 1. nagrada 2500 evrov, 2. 2000 evrov, 3. 1500 evrov in 4. 1000 evrov. OBČINA SOVODNJE obvešča, da je bila na podlagi 17. člena ODP 086/PRES - Izvajalni pravilnik za I. del Urbanizem - DZ 05/2007 s sklepom občinskega sveta št. 26 z dne 4. julija 2012 sprejeta varianta št. 11 Splošnega občinskega prostorskega načrta. Vsi dokumenti variante so vloženi v občinskem tehničnem uradu (odprt za javnost ob ponedeljkih in ob petkih od 12.00 do 13.00, ob sredah od 16.00 do 17.30) in na voljo za 30 dni. V tem obdobju depozita, torej od 18.07.2012 do 16.08.2012, lahko kdor koli predstavi občini svoje pripombe in/ali ugovore. ZSKD obvešča, da bo goriški urad do 14. septembra odprt po poletnem urniku in sicer od 9. do 13. ure. V FRANČIŠKANSKEM SAMOSTANU na Sveti Gori bodo vsako nedeljo do 23. septembra ob 17. uri maševali v italijanskem jeziku. S3 Prireditve GRADEŠKA OBČINA prireja v Grade-žu literarna branja med krajšimi ekskurzijami v laguno z naslovom »Li-bri in barca. Parole ed emozioni sull'acqua« (Knjige na ladji. Besede in doživetja na morju): danes, 24. julija, bo Patrizio Roversi vodil literarno srečanje z naslovom »Un velista per ca-so«. Pripovedoval bo o svojih morskih dogodivščinah in se povezoval na knjige »Lo strano viaggio« Donalda Crowhursta, »Il diario di viaggio con Magellano« Antonia Pigafette in »Tai-pi« Melvilla. Ladja Nuova Cristina bo odplula iz gradeškega pristanišča pri nabrežju mandracchio ob 20. uri, vrnitev je predvidena ob 23. uri; obvezna je prijava od ponedeljka do sobote med 9. in 12. uro v občinski knjižnici Falco Marin (tel. 0431-82630 in na cultura@comunegrado.it). KINO V RONKAH v parku Excelsior (Ul. Roma), ob 21.15: danes, 24. julija, »Midnight in Paris« in v četrtek, 26. julija, »Scialla!«. VINILVEČERI 2012 na Kromberškem gradu ob 21. uri: danes, 24. julija, glasbeno predavanje Dragana Buliča »50 let Rolling Stonesov in 70 letnica Paul McCartneya«; na prodaj bodo vinilne plošče in raritete. »PERCORSI DI-VERSI« v centru Mare Pensante v parku Basaglia, Ul. Vitto-rio Veneto 174 v Gorici ob 18. uri: v sredo, 25. julija, predstavitev zaključnega dela gledališke delavnice z Donatom Acamporo; vstop prost. KULTURNO ZDRUŽENJE PAR MORAR vabi v kmečki turizem Al diaul nasproti cerkve v Moraru na večer poezije v sklopu festivala »Acque di ac-qua« v organizaciji združenja Cultu-raglobale iz Krmina. Ob glasbeni spremljavi bodo Marco Marangoni, Luisa Gastaldo, Valter Lauri, Luigina Lorenzini in Rita Usso predstavili svoje poezije v petek, 27. julija, ob 20.30. »KAPLJICE KULTURE« bodo potekale v Ljudskem vrtu v Gorici od 30. julija do 3. avgusta med 21. in 22. uro: posamezniki, skupine, društva in krožki lahko nastopijo s plesom, petjem, recitacijami, predstavitvami knjig, folkloro, filmsko umetnostjo, filozofijo, kulinariko, itd.; informacije in prijave na sedežu ZSKD na Korzu Verdi, 51 v Gorici, po tel. 0481-531495 ali 3270340677 in na gorica@zskd.org. Pogrebi DANES V DOBERDOBU: 13.00, Vanja Korošec por. Coglot (ob 12.30 iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V REDIPULJI: 11.50, Mafalda Fumis (s pokopališča v Foljanu) v cerkvi in na pokopališču v Foljanu. DANES V ZAGRAJU: 11.15, Onorina Duri vd. Tofful v cerkvi in na pokopališču v Gradišču. DANES V ZDRAVŠČINAH: 10.00, Rosaria Montini vd. Franzot (iz goriške splošne bolnišnice ob 9.35) v cerkvi in na pokopališču. t Ugasnil je poslednji plamenček na sveči življenja Vanje Korošec Coglot Nosili te bomo v sebi mož Franco, sinček Janoš, mama Milena, ata Sergij' in domači Prosimo za tiho sožalje. Pogreb bo danes, 24.07.2012 ob 12.30 uri iz bolnišnice v Gorici v cerkev v Doberdobu in na pokopališče. Ob težki izgubi drage Vanje izrekamo sinčku Janošu, možu Francu in staršema Mileni in Sergiju iskreno sožalje. Vanja bo ostala v naših srcih. Družine Blažič, Cej, Comel, Cussigh, Lakovič, Pahor, Primožič K., Primožič S. in Šuligoj Upravni sveti, nadzorni sveti, ravnateljstva in vsi uslužbenci družb bančne skupine Banca Popolare di Cividale SCpA se pridružujejo žalovanju družine ob prezgodnji smrti cenjene sodelavke Vanje Korošec Pridružujemo se žalovanju družine ob izgubi drage Vanje. Ostala nam boš vedno v prisrčnem spominu. Delovni sodelavci Federico, Lisa, Massimo, Mara, Sergio, Giovanni, Chiara, Ludovica Čedad Ob prerani smrti drage Vanje, dobre žene, skrbne mamice in preljubljene hčerke, izrekamo Francotu, Janošu in staršema iskreno sožalje. Ivan in Bojan z družinama. Dragi Franco! Mi vsi smo ti ob strani ter izrekamo tebi, Janošu in staršema iskreno sožalje. Imsovci Dragi Franco, bolečine vam ne moremo odvzeti, izrekamo vam lahko le globoko in iskreno sožalje. Kolektiv Glasmika Žalovanju družine se pridružuje Pisarna Peric & Drufovka / RADIO IN TV SPORED Torek, 24. julija 2012 13 ^ Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.20 Tv Kocka: Videonatečaj 2012 - Gremo mi na morje 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno V^ Rai Due Rai Tre 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, vremenska napoved, prometne informacije in gospodarstvo 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Aktualno: Unomattina Caffe 6.30 Dnevnik in prometne vesti 6.45 Aktualno: Unomattina estate 11.00 Aktualno: Unomattina storie vere 12.00 Variete: E state con noi in tv (v. P. Limiti) 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktualno: Verdetto finale (pon.) 15.15 Film: Un'altra occasione (rom., Nem., '09, r. A. Zeller) 16.50 Rubrika: Rai Parlamento Telegiornale 17.00 Dnevnik in vreme 17.15 Nan.: Heartland 18.00 Nan.: Il commissario Rex 18.50 Kviz: Reazione a catena 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: Tec-hetechete 21.20 Nan.: Last Cop - L'ultimo sbirro 23.05 Dnevnik - kratke vesti 23.10 Rubrika: Passaggio a Nord Ovest (v. A. Angela) 0.15 Nočni dnevnik in vremenska napoved 6.25 Nan.: Top Secret 7.10 Nan.: Vite sull'onda 7.30 Risanke: Cartoon Flakes 10.15 Nan.: La complicata vita di Christine 10.35 Aktualno: Tg2 Insieme Estate 11.20 Nan.: Il nostro amico Charly 12.10 Nan.: La nostra amica Robbie 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Nan.: Senza traccia 15.30 Nan.: Guardia costiera 16.15 Nan.: The Good Wife 17.00 Nan.: One Tree Hill 17.55 Dnevnik in športne vesti 8.35 Film: Una tata a quattro zampe (dram., Finska, '08, r. K. Rastimo i. Laura Malmi-vaara) 10.55 Rubrika: Giffoni Film Festival 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Film: Inga Lindstrom, la festa di Hanna (rom., Nem., '08, r. P. Weissflog) 16.30 Film: Cooper - un angelo inaspettato (dram., ZDA, '11, r. R. Nations, i. J. M. Davis) 18.30 Igra: La ruota della fortuna 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Talent show: Veline 21.20 Aktualno: Quinta colonna 0.00 Nan.: Rubicon O Italia 1 6.25 Nan.: Il mondo di Patty 7.20 Nan.: Hannah Montana 8.10 Risanke 10.30 Nan.: Dawson's Creek 12.15 Rubrika: Giffoni - Il sogno continua 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Futurama 14.10 Risanka: Simpsonovi 14.35 Risanka: Dragon Ball Z 15.00 Nan.: Gossip Girl 15.55 Nan.: Glee 16.45 Nan.: Giovani campionesse 17.35 Igra: Mercante in fiera 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Nan.: CSI - New York 18.45 Nan.: Cold Case - Delitti irrisolti (i. Kathryn Morris) 19.35 Nan.: Ghost Whisperer 20.25 Žrebanje Lota 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: La spada della verita 22.40 Nan.: Supernatural 23.25 Dnevnik 23.40 Premio letterario La Giara 6.00 Aktualno: Rai News Morning 8.00 Film: I figli del leopardo (kom., It., '55, r. S. Corbucci) 9.35 Dok.: La Storia siamo noi 10.35 Aktualno: Cominciamo bene 11.10 Dnevnik - kratke vesti 12.00 Dnevnik in športne vesti 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik, Dnevnik in vremenska napoved 14.45 Tgr Piazza Affari, sledi Dnevnik L.I.S. 14.55 Nan.: La casa nel-la prateria 15.40 Film: Una su 13 (kom., It., '69, r. N. Gessner in L. Lucignani) 17.15 Dok.: GeoMagazine 2012 19.00 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.15 Nan.: Cotti e mangiati 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Show: Circo estate 23.15 Nočni in deželni dnevnik 23.55 Dok.: Correva l'anno u Rete 4 6.50 Nan.: Magnum P.I. 7.45 Nan.: Piu forte ragazzi 8.40 Nan.: The Sentinel 9.50 Nan.: Monk 10.50 Aktualno: Ricette di fa-miglia 11.30 Dnevnik 12.00 Nan.: Pacific Blue 12.55 Nan.: Distretto di polizia 3 12.50 Nan.: Renegade 13.50 Aktualno: Il tribunale di Forum 15.10 Nan.: Wolff, un poliziotto a Berlino 16.05 Nad.: My Life - Segreti e passioni 16.30 Film: Riccardo Cuor di Leone (pust., ZDA, '54, r. D. Butler, i. R. Harrison) 18.55 Dnevnik 19.35 Nan.: Renegade 20.35 Nad.: Tempesta d'amore 21.10 Film: Il Padrino - parte III (dram., ZDA, '74, r. F. F. Coppola, i. A. Pacino, R. De Niro) 21.10 Film: Duplex - un appartamento per tre (kom., ZDA, '03, r. D. DeVito, i. B. Stiller, Drew Barrymore) 23.00 Talk show: Il Bivio (v. E. Ruggeri) La 7 LA 7.00 Aktualno: Omnibus Estate 2012 7.30 Dnevnik 9.45 Aktualno: Coffee Break 11.10 Aktualno: In Onda (pon.) 11.40 Nan.: Agente speciale Sue Thomas 12.30 18.00 Rubrika: I menu di Benedetta (pon.) 13.30 Dnevnik 14.10 Film: Hollywood party (kom., ZDA, '68, r. B. Edwards) 16.10 Nan.: Il commissario Cordier 18.55 Igra: Cuoc-hi e fiamme 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: In Onda 21.10 Reportaža: Il Lecito 22.35 Nan.: Carlos 0.25 Dnevnik in športne vesti ^ Tele 4 Slovenija 1 A Kanal A 6.45 22.50 Poletna scena (pon.) 7.15 Odmevi (pon.) 8.0015.40, 18.25 Risanke 9.15 Nan.: Ribič Pepe 9.30 Studio Kriškraš (pon.) 10.15 Poučna nan.: Ali me poznaš (pon.) 10.25 Zgodbe iz školjke 10.40 Film: Ciack Junior - Konec 10.55 Lutk. predstava: Rdeča kapica 11.25 Nan.: Taborniki in skavti 11.45 16.30 Dok. serija: Nenavadne in prismuknjene živali 11.50 Nan.: Pustolovščine (pon.) 12.20 Pisave: Amos Oz (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.30 Studio City (pon.) 14.20 Obzorja duha (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak (pon.) 16.05 Igr.-lutk. nan.: Bine (pon.) 16.35 Dok. film: Bojana išče brata (pon.) 17.00 Novice, športne vesti in vremenska napoved 17.20 Ugriznimo znanost (pon.) 17.40 Dok. serija: Village Folk - Ljudje podeželja (pon.) 17.50 Nan.: Mi se imamo radi 18.15 Nan.: Minute za jezik (pon.) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.30 Slovenska kronika 19.45 Vremenska napoved in športne vesti 20.00 Dok. serija: Zahodna civilizacija - se ji bliža konec? 20.50 Energija prihodnosti (pon.) 22.00 Odmevi, šport in vremenska napoved 23.25 Globus 23.55 Dok. odd.: Sence Casablance (pon.) Jr Slovenija 2 7.45 Otroški infokanal 8.30 0.35 Zabavni infokanal 12.25 Peklenski izbor (pon.) 13.40 Poletna noč - 50 let Slovenske popevke, 2. del (pon.) 14.55 Nikaragva, dežela velikih priložnosti (potopis) 15.25 Dok. serija: Na vrtičku (pon.) 15.55 EP v nogometu: Španija - Francija, četrtfinale (pon.) 17.50 Mostovi - Hidak (pon.) 18.20 Posebna ponudba (pon.) 18.45 Koroška poje 2012 - 40 let (pon.) 19.50 Žrebanje Astra 20.00 Muzikajeto 20.30 Kotlovina (hrvaški film) 22.35 Brane Rončel - Izza odra (t* Slovenija 3 6.0010.00 Sporočamo 7.35 20.00, 23.05 Aktualno 8.20 Beseda volivcev 11.15 20.40 Na tretjem... 12.15 Tedenski napovednik 12.35 22.00 Studio city (pon.) 15.00 Svet v besedi in sliki 15.30 Poročila Tvs1 17.50 Kronika 19.00 Tv dnevnik - z znakovnim jezikom 19.55 Sporočamo 21.30 Žarišče 23.20 Odmevi (pon.) Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Zoom - vsestranska ustvarjalnost 15.00 Dokumentarec 15.30 Nautilus 16.00 Sredozemlje 16.30 Dok. odd.: Sergio Endrigo 17.00 Artevisione magazin - pripravila Laura Vianello 17.30 Mlad. odd.: Ciak Junior 18.00 Mikser 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00, 0.05 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vsedanes - vzgoja in izobraževanje 20.15 Avtomobilizem 20.30 Srečanje z... 21.10 »Q« - trendovska oddaja, vodi Lorella Flego 22.15 Biker Explorer 22.45 Mednarodni festival v plesih 23.35 Dok. odd.: K2 Tv Primorka 8.00 Dnevnik, vremenska napoved in Kultura 8.35 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.00 Novice 9.05 Naš čas 10.00-16.00 Novice in Videostrani 17.00 Tv prodajno okno 17.30 Pogovor in pika 18.00 Ljubezen je le ena - L'amore e uno solo 18.30 Naš čas 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in Kultura 20.00 Pod drobnogledom 21.00 Kmetijski razgledi z Dolenjske 21.30 Dnevnik, vremenska napoved in Kultura 22.00 Glasbena oddaja, sledi Tv prodajno okno in Videostrani pop Pop TV 7.00 Deželni dnevnik 7.25 Rubrika: Salus Tv 7.3514.05, 19.00 Dok.: Luoghi magici 8.00 16.00 Dok.: Piccola grande Italia 8.30 Deželni dnevnik 8.55 Today we eat Sicilian 11.30 Koncert: Voci dal Ghetto „Da Carpi a Milano" 12.35 14.00, 20.25 Tg Agenparl 12.40 Dok.: Il Museo storico navale di Ve-nezia, 1. del 13.05 Lezioni di pittura 13.30 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.30 Dnevnik 20.00 Aktualno: 20 minuti... 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Film: Una donna chi-mata moglie (dram., ZDA, '74, r. J. Troell, i. G. Hackman, L. Ullmann) 22.30 Rubrika: Epoca... che storia 23.02 Deželni dnevnik 6.25 8.40, 10.10, 11.35 Tv prodaja 6.55 16.40, 17.45 Nad.: Zmagoslavje ljubezni 7.45 15.40 Nad.: Zakon brez ljubezni 8.55 Risane in otr. serije 10.40 14.45 Nad.: Brezno ljubezni 12.05 16.40, 17.10 Nad.: Moč usode 13.00 24UR ob enih 13.30 Nan.: Beverly Hills 90210 14.20 Nan.: Dobra mačka 15.40 Nad.: Zakon brez ljubezni 17.00 24UR popoldne 18.45 Ljubezen skozi želodec - recepti 18.50 23.00 Misli zdravo 18.55 24UR - vreme 19.00 24UR - novice 20.00 Preverjeno 20.50 Nan.: Castle 21.45 24UR zvečer 22.05 Nan.: Lov na osumljenca 23.05 Nan.: Zvit in prebrisan 23.55 Nan.: Enajsta ura 7.00 18.00 Svet 7.45 Risane in otr. serije 9.30 13.05 Nan.: Pa me ustreli! 9.55 16.10 Top Gear 10.55 Astro TV 12.15 Nan.: Na-vihanci iz Benidorma 12.35 TV prodaja 13.35 17.10 Nan.: Na kraju zločina - Mia- 14.25 Film: Matilda (kom., ZDA, '96, r. in i. D. DeVito) 18.45 Volan 19.10 Nan.: Šerifo-va pravica 20.00 Film: Kickboksar 4 (akc., ZDA) 21.45 Film: Pod ključem (akc., ZDA, '89, i. S. Stallone) 23.40 Film: Posebne sile (akc., ZDA) RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena: V studiu Patricija Jurinčič in Romeo Grebenšek; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena; 11.00 Poletni studio D; 11.15 Izbolj-šajmo naše medsebojne odnose: pripravlja pedagoginja Nataša Rijavec Klobučar; 12.15 V deželi sambe (pripr. Zaira Vidali); 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.15 Morski val: V studiu Tjaša Dornik in Danjel Malalan; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica; 17.30 Odprta knjiga: Ivo Andric - Most na Drini, 29. nad.; 18.00 Iz tekmovalnih odrov, Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 10.30, 14.30 Poročila; 5.00 Jutro na radiu Koper; 6.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Pregled prireditev; 10.00 Poletne Olimpijade v Londonu; 11.00 Poletna pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Eppur si muove; 14.00 Aktualno; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik in kronika; 20.00 Utrip kulture; 20.30 Gremo plesat; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Poletna promenada. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.58 Viaggiando (vsako uro do 19.58); 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.40 Ballando con Se-condo Casadei; 9.00 Včeraj in danes; 9.35 Ap-puntamenti d'estate; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.25 Televizijski programi - zaključek; 10.33 So-noricamente Puglia; 12.15 Pesem tedna; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 22.30 Summerbeach; 14.00, 21.00 Baluardi di cultura e tradizioni; 14.35, 22.00 My radio; 15.00, 18.00-19.00, 20.30 Glasbena lestvica; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 E ...state freschi; 19.00 La Via Fran-cigena del Sud; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 Tempo scuola; Luoghi e tradizioni; La rosa dei venti; Detto tra noi... in musica (pon.); 21.30 Proza; 23.00 Radio Indie music like (pon.); 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 6.50 Kviz; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Turistov glas seže v deveto vas; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan. Ena ljudska; 9.30 Dobra dela; 10.10 In-telekta; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 22.40 Big Band RTV Slo; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45 Vreme; 7.00 Kronika; 7.30 Vreme po Sloveniji, podatki; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Prireditve; 8.55 Sporedi; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.00 Podjetje za poletje; 10.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Novice; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.ih; 13.30 Napoved - pregled sporeda; 14.00 Kulturnice; 15.03 Radio Slovenija napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.45 Val 202 in 40 ponovitev, tokrat o slovenskem osvajanju in osvojitvi vrhov Himalaje; 17.10 18. vzporednik: Aleš Smrekar - London; 18.00 To je moja »muska«; 18.30 Knjižni namig; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Na sceni; 21.00 Nogomet: Željezničar-Maribor; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 ŠTOS - Še v torek obujamo spomine. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 5.05 Arsove spominčice (pon.); 6.00 Glasbena jutranjica; 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Menuet za besedo; 13.35 Glasbeni rondo; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Big Band RTV Slo; 15.30 DIO; 16.05 Spored; 16.15 Svet kulture; 16.30 Koncerti na tujem; 18.00 Jezikovni pogovori; 18.20 Slovenska in svetovna zborovska glasba; 19.00 Allegro ma non trop-po; 19.25 Spored; 19.30 S solističnih in komornih koncertov; 21.00 Literarni večer; 22.05 Glasba našega časa; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 1 4 Torek, 24. julija 2012 APrimorski r dnevnik w —3 dni do odprtja olimpijskih iger v Londonu BREZ ENOMINUTNEGA MOLKA ZA MÜNCHEN '72 LONDON - Mednarodni olimpijski komite (Mok) bo počastil spomin na izraelske žrtve terorističnega napada pred 40 leti na igrah v Münchnu, a ne z minuto molka na petkovem slavnostnem odprtju londonskih iger. PredsednikMoka Jacques Rog-ge je znova trdno zavrnil zahteve nekaterih držav, da bi na prireditev ob začetku OI uvrstili tudi minuto molka.Minuto molka kot primeren spomin na 11 ubitih izraelskih športnikov med igrami v Nemčiji leta 1972 so zahtevali Izrael, ZDA in Nemčija, a Rogge meni, da bo Mok to naredil na ustrezen način, vendar ne med slavnostnim odprtjem prihajajočih iger. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 sport@primorski.eu JUTRI ŽE PRVI NOGOMETNI DVOBOJI LONDON - Olimpijske igre se bodo uradno začele v petek s slavnostnim odprtjem. Tekmovalni del se bo začel že jutri, ko bo na sporedu šest tekem ženskega nogometnega turnirja. Ob 17.00 (po našem času) se bosta pomerili reprezentanci Velike Britanije in Nove Zelandije. Nato pa še:Ka- merun - Brazilija, ZDA - Francija, Kolumbija - Severna Koreja, Japonska -Kanada in Švedska - Južna Afrika. V četrtek bodo na vrsti še moške kvalifikacijske tekme: Španija - Japonska, Honduras - Maroko, Mehika - Južna Koreja, Gabon - Švica, ZAR - Urugvaj, VB - Senegal, Belorusija - Nova Zelandija in Brazilija - Egipt. olimpijske igre 2012 - Strelec Rajmond Debevec Svojevrsten rekorder Slovenec osmič na OI - Devetkrat je nastopil le Litovec Afanasijs Kuzmins - Slovenski strelec pa že razmišlja o Riu 2016 LONDON - Športnikov, ki so nastopili na osmih olimpijskih igrah, je le peščica, eden od teh je Slovenec. A strelec Rajmond Debevec ni bil zgolj udeleženec velikih spektaklov: v športu, kjer ni dekadence in dobrin, je dosegel številne odmevne uvrstitve ter osvojil odličja zlatega in bronastega leska, po londonskih igrah pa se že spogleduje z Riom. Litovec Afanasijs Kuzmins je absolutni rekorder po številu nastopov na olimpijskih igrah, Mednarodni olimpijski komite pa je baltskemu strelcu s posebnim povabilom omogočil deveti nastop v nizu. Drugi na večni lestvici je Debevec, po sedem nastopov pa so zbrali Belgijec Francois La-fortune, Šved Ragnar Skanaeker in Peru-jec Francisco Boza. A legendarni slovenski strelec se ne obremenjuje s temi statističnimi podatki, londonski nastop zanj ne bo drsenje navzgor po vsega spoštovanja vredni lestvici. V Londonu bo v obeh svojih disciplinah, predvsem z malokalibrsko puško leže, nekoliko manj v trojnem položaju, medtem ko z zračno puško sploh ne bo nastopil, vnovič naskakoval vrh in po olimpijskih igrah v Los Angelesu, Seulu, Barceloni, At- lanti, Sydneyju, Atenah in Pekingu skušal poseči po zvezdah. »Občutek pred odhodom v London ni nič drugačen od dosedanjih sedmih olimpijskih iger. Glede na to, da sem malce starejši, sem morda malo bolj umirjen. Glede na to, da imam že dve odličji, pa se z Londonom posebej niti ne obremenjujem. Po drugi strani so moje ambicije še vedno visoke, še vedno hrepenim po vrhunskih uvrstitvah,« je dejal 49-letni Debevec in dodal: »To bodo moje prve igre, na katerih ne bom nastopil z zračno puško. To odločitev sem sprejel takoj po olimpijskih igrah pred štirimi leti v Pekingu. Enostavno čutim, da tudi v primeru temeljitih priprav ne bi bil sposoben doseči visokih rezul- tatov in imel možnosti za uvrstitev v finale. Zaradi tega sem se odločil, da zračno puško začasno postavim na 'stranski tir', kar pa ne pomeni, da po Londonu ne bom več streljal z njo. V tem trenutku vse sile usmerjam v malokalibrsko puško.« Je njegova odločitev posledica težav z vidom? »Tudi, kot kaže, pa zaradi svojih let puške v stoječem položaju ne morem več tako umiriti, kot sem jo pred leti. Čutim, da tu nekoliko nazadujem. Ne bi želel vseh svojih težav pripisati slabšemu vidu oziroma starostni daljnovidnosti. Ko je puška v položaju stoje, kjer je tudi najbolj nemirna, je ta težava tudi najbolj izrazita in močno vpliva pri kakovostni tehnični izvedbi,« je v zvezi s tem dejal Debevec. Najboljši slovenski strelec vseh časov in zmagovalec 27 tekem za svetovni pokal ter še vedno svetovni rekorder v kraljevski strelski disciplini - malokalibrska puška trojni položaj (1287,9 kroga), je letos doživel pravi pretres, ki je celo ogrozil njegov nastop v Londonu. Nepridipravi so konec aprila vlomili v njegovo trgovino in odtujili njegovo strelsko orožje z unikatnimi dodatki. «Najprej sem bil teden dni povsem brez treninga, potem pa sem veliko časa izgubil s konfiguriranjem nove puške. Navkljub temu, da sem imel v rezervi dokaj kakovostno cev, so mi vsi drugi dodatki manjkali. Dober mesec pred začetkom OI sem dobil vse dele in nova puška je identična stari, s katero sem nastopal do konca aprila,» je neprijetno izkušnjo opisal Debevec. Debevec je razgrnil tudi svoje načrte po olimpijskih igrah v Londonu. «Zagotovo ne bom končal kariere. Nadaljeval bom tudi po Londonu, če bodo to moje zadnje olimpijske igre, pa bo odvisno od moje pripravljenosti in kakovosti nastopov v času osvajanja kvot za OI 2016. Vsekakor si želim nastopiti tudi na olimpijskih igrah v Rio de Janeiru,» je na koncu dejal Debevec. Dež na odprtju? LONDON - Po večtedenskem dežju je London štiri dni pred odprtjem olimpijskih iger obsijalo sonce. A «olimpijsko» vreme ne bo trajalo, saj vremenarji napovedujejo, da se bo vnovič poslabšalo do petkovega odprtja iger, ki ga je zrežiral Danny Boyle. Pozitiven vzorec MARAKEŠ - Maročanka Mariem Alaoui Selsouli, ki je na nedavnem atletskem mitingu diamantne lige v Parizu postavila najboljši izid na svetu v teku na 1500 metrov (3:56,15), morda ne bo mogla nastopiti na bližnjih OI v Londonu. V njenem vzorcu naj bi našli sledi prepovedanih sredstev. Klemenčičeva prvakinja IDRIJA - Slovenska gorska kolesarka in potnica na olimpijske igre v Londonu, Blaža Klemenčič, je na državnem prvenstvu v parku Javornik v Lomah pri Črnem Vrhu nad Idrijo osvojila svoj sedmi naslov najboljše v Sloveniji. Za njo se je uvrstila druga slovenska olimpijska predstavnica Tanja Žakelj. Na OI tudi otok Nauru LONDON - Sled Dowabobo bo na OI postal prvi judoist, ki bo zastopal majhno pacifiško državo Nauru iz Mikronezije. Nauru je majhen otok v južnem delu Pacifika, na 21 kvadratnih kilometrih pa živi slabih 10 tisoč prebivalcev. kolesarstvo - Po koncu 99. dirke Po Franciji Kritični Brajkovič »Pomoči ekipnih kolegov ne bi komentiral« - Odhaja na olimpijske igre v London LJUBLJANA - Jani Brajkovič, deve-touvrščeni kolesar letošnje dirke po Franciji, se je dobre volje vrnil v domovino. Zadovoljen, da je tritedenskega pekla konec, zadovoljen s svojo predstavo in rezultatom, je strnil vtise s Toura, po njegovih besedah pa se je dalo videti, da na največji kolesarski prireditvi ni bilo vse, kot bi si sam želel. »Mislim, da imam še kar nekaj rezerve. Za boljši rezultat bi predvsem moral imeti več sreče, padci so v veliki meri krivi, da moja uvrstitev ni še lepša. Treba se je zavedati, da vsako napako drago plačaš. Po padcih je treba loviti, vsaka nepotrebna poraba energije se ti pozna. Druga stvar pa je, da bi z boljšo ekipo prav tako lahko dosegel več,« je dejal Brajkovič. Kot se je sam izrazil, je svojo nezadovoljstvo z delom ekipe izrazil s tišino, pomoči ni hotel komentirati tudi tokrat, je pa športno priznal, da se v kolesarstvu take stvari, kot so se tokrat z njim, dogajajo. »Ob strani mi je ves čas stal le Borut Božič. A po svoje to razumem. Moji sotekmovalci so dirkali na etapno zmago, ki je za medije in sponzorje mnogo bolj zanimiva kot boj za osmo mesto v skupnem seštevku,« je vendarle izrazil razumevanje za odločitve vodstva ekipe Astana. Je pa pohvalil tudi Hrvata Roberta Kišerlovskega in izrazil obžalovanje zaradi načina, kako je v kontroverzni etapi z žebljički na cesti prišlo do zamenjave njunih koles: »On je poškodovan sedel na cesti, jaz pa sem od njega želel kolo, se mi pa je zelo mudilo. Bolj kot za njega, me je takrat skrbelo, da bi izgubil preveč časa. A to je kolesarstvo.« Belokranjec se jasno zaveda, da je v zadnji etapi izgubil lepo priložnost, da se v skupni razvrstitvi prebije še kakšno mesto naprej, toda zaustavile so ga bolečine: »Čeprav me je bolelo koleno, čeprav me je že od druge etape grabilo v vratu, je bil glavna težava komolec. Nisem se mogel upreti, kot bi si želel, zato nisem imel pravega položaja in rezultat ni bil najboljši. Za to so edini krivec bolečine v komolcu. Če gledamo s svetlejše plati, pa lahko rečem, da je sploh dobro, da sem prišel do cilja. Po predzadnji etapi, v kateri sem padel, ni dosti manjkalo, da dirko predčasno končam. Odstopiti pa bi si najmanj želel. Vse leto sem se pripravljal na to dirko in zelo bi bil razočaran, če bi moral predčasno končati dirko, pri tem ni važno, ali bi bilo to v drugi ali predzadnji etapi.« Po olimpijskih igrah bo Brajkovič odšel na «polnjenje» baterij v Kolorado, nato pa ga čakajo le še enodnevne preizkušnje v Quebecu, Montrealu in dirki po Lombar-diji. Na Vuelti in na svetovnem prvenstvu na Nizozemskem ne namerava nastopiti. KUMP - Kolesar Adrie Mobila Marko Kump nadaljuje z izvrstnimi dosežki. Na VN nagradi Budimpešte je v sprintu zabeležil že peto letošnjo zmago. BALOH - Preko vikenda je slovenski ultramaratonski kolesar Marko Baloh nastopil na eni izmed najtežjih kvalifikacijskih dirk za dirko čez Ameriko (Raam), Race across Oregon - RAO 2012, dirki dolgi 840 kilometrov z več kot 12.000 metri višinske razlike. Baloh je na koncu slavil in popravil rekord proge za dobre štiri ure. ®C. Chiappucci: »Jaz bi poskusil« »Letošnji Tour de France ni bil najlepši. Bil je dolgočasen,« je izjavil nekdanji kolesar Claudio Chiappucci, ki je bil dvakrat drugi na fraconski pentlji (1990 in 92), pred nekaj leti pa je tekmoval tudi v veteranski ekipi tržaškega Teama Eppinger predsednika Iva Doglie. »Z Bugnom sva stalno napadala Induraina in ga nisva pustila dihati. Pogrešal sem bojevitost, čeprav se je Nibali trudil do zadnjega.« Belinelli k Bullsom CHICAGO - Italijanski košarkar je dosegel dogovor z novim delodajalcem v ameriški ligi NBA. V prihodnjih dveh sezonah bo pri ekipi Chicago Bulls zaslužil 3,8 milijona dolarjev. 100 tisoč evrov kazni LONDON - Angleški nogometni prvoligaš Tottenham je kaznoval hrvaškega reprezentanta Luko Modrica, ker s soigralci ni odpotoval na pripravljalno turnejo v ZDA. Evropski prvak gluhih BERLIN - V Koblenzu je Marino Kegl dosegel velik uspeh. Postal je mladinski evropski prvak gluhih in naglušnih teniških igralcev. Želja boljši od Bedene PEKING - Slovenska teniška igralca Grega Žemlja in Aljaž Bede-ne sta se pomerila v finalu turnirja serije challenger v kitajskem An Nin-gu z nagradnim skladom 50.000 dolarjev. Uspešnejši je bil drugi nosilec Žemlja, ki je v prvem slovenskem finalu na turnirjih te ravni prvopo-stvaljenega rojaka ugnal z 1:6, 7:5, 6:3. VUGRINEC - Slovenski roko-metaš Renato Vugrinec bo kariero nadaljeval v Mariboru. NOGOMET - V Sloveniji, 2. krog: Gorica - Mura 3:1, Triglav -Aluminij 1:0, Rudar - Olimpija 0:5, Domžale - Celje 0:1. tenis - Po zmagi na Švedskem P. Hercog: »Mislila sem, da ne bom mogla več igrati tenisa« Postala je prva Slovenka, ki je ubranila naslov na turnirjih WTA BASTAD - Trenutno najboljša slovenska igralka Polona Hercog se je ta konec tedna na Švedskem zapisala v teniško zgodovino. Postala je prva Slovenka, ki je ubranila naslov na turnirjih WTA, hkrati pa se je z drugo turnirsko zmago v karieri na večni lestvici slovenskih igralk prebila na tretje mesto. Pred Mariborčanko sta zdaj le Mima Jaušovec, ki ima ob grand slam naslovu na odprtem prvenstvu Francije (1978) še štiri zmage na turnirjih WTA med posameznicami (Rim, Toronto, Hamburg, Los Angeles), ter Katarina Sre-botnik s štirimi naslovi (Stockholm, Auckland, Acapulco, Estoril). Her-cogova je za seboj pustila tako Majo Matevžič (Bratislava) kot Tino Pisnik (Bol). Glede na to, da ima Hercogo-va šele enaindvajset let, se pravi, da sploh še ni v najboljših teniških letih, je pred njo še sijajna kariera. A le malokdo ve, da je bila Polona Hercog še manj kot dva meseca nazaj v skrbeh, ali bo sploh lahko nadaljevala igranje tenisa. Bolečine v spodnjem delu hrbta so jo začele ovirati zgodaj spomladi. Nekaj časa jih je še uspešno prenašala, se vmes uvrstila tudi v polfinale turnirja v Charlestonu, nato pa so postale vedno hujše. Po zdravniških pregledih in slikanju so ji zdravniki pred Rolandom Garro-som priporočili tri tedne počitka, vendar se je bolečina v Parizu znova pojavila. »Zdravniki so me zaradi bolečin vnovič napotili na pregled z magnetno resonanco, ki je pokazal blago stres-frakturo na križnici. Odločili smo se, da moramo ukrepati in poskušati čim prej sanirati poškod- bo. Zato sem odšla k priznanemu fi-zioterapevtu na Kanarske otoke, kjer sem dvanajst dni hodila na različne terapije,« se spominja Hercogova. »V določenem trenutku me je postalo strah, da ne bom mogla več igrati tenisa, saj so morali že mnogi športniki zaradi tovrstnih poškodb prekiniti kariero. Zdaj bolečin ne čutim več in zdravniki pravijo, da se običajno te poškodbe ne ponavljajo. Na turnirjih me odslej spremlja tudi osebni fizioterapevt,« je dejala Her-cogova. Zasluge za zmago v Bastadu zato pripisuje tudi tej poškodbi. »Ko se enkrat znajdeš v položaju, ko je ogrožena tvoja kariera, začneš razmišljati nekoliko drugače. Vrnitev na teniška igrišča mi pomeni ogromno, saj tu počnem to, kar najbolj ljubim. Če pa ob tem še zmagujem, je občutek res fenomenalen,« dodaja Her-cogova, ki se danes odpravlja v London na olimpijske igre. (STA) ŠPORT Torek, 24. julija 2012 15 »POKER« CAVENDISHA PARIZ - Britanec Bradley Wiggins je zmagovalec 99. kolesarske dirke po Franciji. Za kolesarja ekipe Skyje zadnja, ravninska etapa s ciljem na Elizejskih poljanah v Parizu, pomenila le formalnost, tako da je na koncu še zadnjič oblekel rumeno majico in postal prvi Britanec z zmago na največji večdnevni preizkušnji. Za popolno britansko zmagoslavje v Parizu je poskrbel Mark Cavendish, ki je še četrto leto zapored zmagal v zadnji etapi. V sprintu je Cavendish premagal Sagana in Avstralca Matthewa Gossa, zelo dober sedmi je bil Borut Božič. EP U20: LITVA PRVAK LJUBLJANA - Košarkarji Litve so v finalu evropskega prvenstva mlajših članov premagali Francijo s 50:49. Bronasto medaljo je osvojila Španija po zmagi nad Srbijo s 67:66 (18:18, 32:33, 52:49). Slovenija je zasedla sedmo mesto, Klemen Prepelič pa je bil izbran v najboljšo peterko prvenstva. Poleg Prepeliča idealno peterko EP do 20 let sestavljajo še Leo Westermann (Francija, MVP prvenstva, na sliki RTVSLO.SI), ki je hkrati postal tudi najboljši igralec tekmovanja (MVP), Daniel Diez (Španija), Rudy Gobert (Francija) in Edgaras Ulanovas (Litva). 9 x flflpCE V- ALONSO (FERRARI) DO TRETJE ZMAGE HOCKENHEIM - Španec Fernando Alonso je zmagovalec desete dirke svetovnega prvenstva formule 1. Ferrarijev dirkač se je z zmago v nemškem Hockenheimu še utrdil v vodstvu skupnega seštevka, zdaj ima 154 točk. Drugi je bil Nemec Sebastian Vettel (Red Bull), ki pa so ga po tekmi zaradi nepravilnega prehitevanja premestili na 5. mesto. Na tretje mesto se je uvrstil Britanec Jenson Button (McLaren-Mercedes). Med konstruktorji je Ferrari nekoliko zmanjšal razliko do vodilnega Red Bulla (177238). V nedeljo bo dirka v madžarskem Hungaroringu. umetnostno kotalkanje - Državno prvenstvo mladink Martina Pecchiar za vrh Tržaška kotalkarica bo danes nastopila v kratkem programu, jutri pa še v dolgem □ Obvestila košarka - Deželna C-liga Krilni center za Bor Pri Bregu nič novega Umetnostno kotalkarico, tržaško Slovenko Martino Pecchiar čakata danes in jutri zelo pomembna nastopa na državnem prvenstvu v starostni kategoriji mladink. V Roccarasu bo Martina nocoj nastopila na prvi preizkušnji prostega programa, v njenem kratkem delu. »Malce sem živčna, ampak to je povsem normalno, saj so cilji visoki, konkurenca pa huda,« nam je povedala še 19-let-na Pecchiarjeva, ki je pred nekaj tedni uspešno diplomirala na znanstvenem li-ceju Fraceta Prešerna v Trstu. »Zaradi mature sem letos manj trenirala kot ponavadi, pa tudi z glavo sem bila bolj koncentrirana na šolske zadeve,« nam je priznala Martina, ki vsekakor ni zanemarjala kotalkanja: »To pa ne, saj sem dobro vedela, da me po maturi čaka nastop na zahtevnem državnem prvenstvu,« je še dodala. Martina cilja na vrh lestvice, čeprav o tem ne rada govori. »Vse nasprotnice so zelo solidne. Želim si le, da bi tako v kratkem kot v dolgem programu nastopila čim bolj sproščeno in naredila čim manj napak,« je dejala Pecchiarjeva, ki bo v dolgem programu prvič nastopila z novo koreografijo. Uspešen nastop na državnem prvenstvu je namreč bistven za nadaljevanje sezone: prvi dve na lestvici bosta namreč jeseni nastopili na svetovnem prvenstvu, medtem ko se bosta morali tretja in četrta zadovoljiti z nastopom na evropskem prvenstvu. NOGOMET Juventina na dveh turnirjih Štandreška Juventina bo v času priprav nastopila na dveh predprvenstvih turnirjih. 18. avgusta bodo belo-rdeči gostovali na turnirju v Červinjanu, 20. pa še na Memorialu Brienza v Tržiču. Martina Pecchiar AS D CHEERDANCE MILLENIUM IN ZSSDI organizirata poletni plesni center za otroke od 3. do 10. leta starosti od 27. do 31. avgusta ter od 3. do 7. septembra v prostorih telovadnice OŠ F. Bevk na Opčinah. Urnik: od 7.30 do 17.00. Vpisovanja in informacije: 349-7597763 Nastja ali info@cheerdancemillenium.com. KK BOR in ZSŠDI organizirata celodnevni Kosarkarski Kamp na stadionu 1. Maja, namenjen otrokom od 6. do 12. leta. Prva izmena: ponedeljek 27. 8. - petek 31. 8. Druga izmena: ponedeljek 3. 9. - petek 7. 9. Za informacije in vpis: Karin Malalan 3406445370, karinmalalan@gmail.com ali v uradu: torek in petek 18-19.30. ZSŠDI sporoča, da urada v Trstu in Gorici delujeta po poletnem urniku od 8.00 do 14.00. Košarkarska borza ekip naših društev doslej ni ponudila zvenečih prihodov. Nekaj pa se le premika. Prvi korak so naredili pri svetoi-vanskem Boru, ki bo tudi v novi sezoni igral v deželni C-ligi. Športni vodja tržaškega slovenskega kluba Lucio Martini se je včeraj dogovoril s krilnim centrom Alessiom Contentom. 31-letni Tržačan je košarkarsko zrasel pri svetoivan-skem Libertasu ter nato v glavnem igral v deželni C-ligi. Doslej je branil barve Aclija, Muggie, Servolane in nazadnje je več sezon igral pri Santosu. Izkušeni visoki igralec (195 centimetrov) je v minuli sezoni mladi tržaški ekipi odločno pripomogel za obstanek v ligi. Fizično dobro postavljeni Conteto, ki tudi dobro skače, je v lanski deželni C-ligi dosegel okrog 10 točk na tekmo. Tržačan bo kot kaže v veliko pomoč trenerju Bobanu Popovicu, ki je tako pridobil izkušenega in zanesljivega moža za boj pod košema. Pri Bregu še nič novega. V taboru dolinskega društva pa so aktivni in do konca tedna naj bi prišlo do nekaterih odločitev. Breg bo priprave na novo sezono začel 20. avgusta. Na stadionu 1. maja pri Svetem Ivanu v Trstu se je v nedeljo končal košarkarski turnir Basket Street Battle, ki ga je organiziralo društvo All In Sport, s pomočjo ŠZ in KK Bor. Med veterani se je na drugo mesto uvrstila ekipa, v kateri je igral tudi Jadranov športni vodja Sandi Rauber kroma odbojka - Moška deželna C-liga Štandreški Val najel štiri igralce Pri odbojkarskem klubu Val iz Štandreža so za novo sezono angažirali štiri nove igralce. K ekipi štandreškega društva, ki bo tudi letos igrala v moški deželni C-ligi, se po nekaj sezonah vrača korektor Andrea Loiacono, doma iz Vidma. Ker sta krilo Michele Ombrato in podajalec Simone Ferfoglia obesila čevlje na klin, so odborniki Vala poiskali ustrezne zamenjave na obeh igralnih mestih. V novi sezoni bo podajal Tržačan Giacomo Stera (letnik 1990), ki je v zadnji sezoni igral pri tržaškem Cusu. Na krilu bo igral Igor Valentinčič, ki je lansko sezono začel pri sovodenj-ski Soči. »Na razpolago novemu-stare-mu trenerju Robertu Makucu, ki je bil v lanski sezoni pomožni trener in športni vodja, bo tudi trener naših mladinskih ekip Rok Magajne, ki sicer ne igra že štiri sezone,« je še povedal predsednik štandreškega Vala Sandro Corva. Pri Valu bodo priprave na novo sezono začeli 20. avgusta. Deželna prvenstva C in D-lige se bodo letos začela že 6. oktobra. Prvi del prvenstva se bo končal 20. januarja 2013, drugi del pa se bo nadaljeval 2. februarja. odbojka - Moška B2-liga, skupina C Sloga Tabor: začetek prvenstva 13. oktobra Državna odbojkarska zveza je objavila skupine državne B1 in B2-li-ge, v kateri bo v skupini C tudi letos igrala Sloga Tabor. Poleg slovenske tržaške ekipe bodo v skupini C igrale še štiri ekipe iz naše dežele, medtem ko so ostala moštva iz Veneta. Moška B2-liga se bo začela 13. oktobra, končala pa 4. maja 2013. Tekme državnega pokala pa bodo na sporedu že 15. septembra. V skupino so vključili tudi ekipo Under 20 Volley Ball Gemona UD, v kateri bodo najboljši mladi do 20. leta starosti iz naše dežele. Ekipa U20 bo priprave na novo sezono začela že jutri. Na prvi trening v Gumin sta povabljena tudi odbojkarja Olympie Sandi Persoglia (letnik 1995) in Dragan Pav-lovic (1992). B2-liga, skupina C: Metalsider ar-gentario TN, Trentino Volley TN, SIl-volley trebaseleghe PD, Valsugana Volley PD, Casalserugo volley PD, Volley Treviso PD, Jungheinrich Loreggia PD, Volley Montebelluna TV, Itas Ital-project TV, Ferro alluminio TS, Sloga Tabor Televita TS, Under 20 Volley Ball Gemona UD, Viteria 2000 Prata PN, PiermartellozzoFutura Cordenons PN. www.primorski.eu1 JADRANJE - SP optimist »Azzurri« do finala, zmagali so Singapurci V soboto in v nedeljo je bilo na svetovnem prvenstvu v jadralnem razredu optimist na Dominikanski republiki na programu ekipno tekmovanje. Skupine so porazdelili na osnovi lestvice oziroma točk, ki so jih zbrali najboljši štirje člani vsake državne reprezentance. Slovenija je bila peta (za Singapurjem, ZDA, Španijo in Brazilijo) in je jadrala šele v drugem dvoboju. Slovenski jadralci so izgubili prvi dvoboj proti Tajski, nato so premagali Belgijce ter izgubili proti Brazilcem. Niso se uspeli prebiti med najboljših šestnajst. »Azzurri«, ki so zmagali tri dvoboje (Dominikanska republika, Avstralija in Nemčija (po vloženem protestu) in izgubili enega (proti Perujcem), so se uvrstili v finale, v katerem pa so izpadli. Premagali sp Turčijo, izgubili pa proti Španiji in Švedski. V enem dvoboju je nastopil tudi slovenski član italijanske reprezentance Nicolas Starc, ki je zamenjal Pietra Selvadega. Ekipno tekmovanje so zmagali Singapurci, drugi so bili člani reprezentance ZDA, tretji pa Nizozemci. Zmagovalci moškega turnirja ŠZ Gaja, ekipa Živ Texas. Spodaj zmagovalke »čezmejne« ekipe Gorjansko kroma/slosport.org Na Padričah najboljši Živ Texas in nogometašice Gorjanskega Na Padričah se je v nedeljo, v okviru vaškega praznika ŠZ Gaja, končal turnir v malem nogometu 5:5, na katerem je nastopilo šest moških in tri ženske ekipe. V moškem delu turnirja je zasluženo zmagala ekipa Živ Texas, ki je v finalu s 5:2 premagala Calzone&Co. V tekmi za 3. mesto sta se ekipi Ugo Drugo Nautinox in Gropadrič razšli pri neodločenem izidu 4:4. Po izvajanju kazenskih strelov so zmagali člani ekipe Ugo Drugo. Pri ženskah je slavila zmago ekipa iz Gorjanskega, ki je bila boljša od ekip Živ Texas Lady in Gropadrič. Organizatorji so podelili tudi nagrade najboljšim posameznicam in posameznikom: najboljša vratarka: Alenka Goruppi (Živ Texas), najboljša igralka: Neli Lah (Gorjansko), najboljša strelka: (Erika Pahor (Gorjansko); najboljši vratar: Sandi Slavec (Gropadrič), najboljši igralec: Alberto Antoni (Calzone&Co), najboljši strelec: Mattia Bronzato (Živ Texas), najboljši igralec finala: Ivo Križmančič (Živ Texas). 16 Torek, 24. julija 2012 VREME, ZANIMIVOSTI jasno rN zmerno oblačno oblačno a rahel ° dež a A zmeren ÜÜ dež óVr nevihte veter megla vremenska slika 1010 A / DUBLIN 0' 18/21 , K0BENHAVN ,15/2« O _ - .. . - A AMSTERDAM LONDON O O 13/21 13/23 BERLIN 11/22 O MOSKVA O KIJEV 16/21 O PARIZ 12/24 OBRUSELJ 12/21 LIZBONA O 17/30 MADRID O 16/3, Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. ŽENEVA 14/22 O MILAN 5 18/27 C -SKOPJE O 14/36 O SOFIJA 15/36 s 1010 .V ATENE v , .23/37 ^ <1 Hladnejši zrak, ki je dosegel Italijo je na polotoku povzročil močno nestanovitnost, ki pa je v naši deželi manj očitna. Od četrtka do sobote bo spet prisoten topli anticiklon. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.40 in zatone ob 20.43 Dolžina dneva 15.03 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 11.39 in zatone ob 22.57 A Med Francijo in Rusijo je obsežno območje visokega zračnega tlaka, mi smo na njegovem južnem robu. Hkrati se nad zahodnim Sredozemljem in Italijo zadržuje višinsko jedro hladnega zraka, ki se bo počasi pomikalo nad zahodni Balkan in Jadran. BIOPROGNOZA Večini ljudi vreme ne bo povzročalo težav, le pri vremensko najbolj občutljivih so bodo pojavljale manjše vremensko pogojene težave. MORJE Morje je močno razgibano, temperatura morja 21,7 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 1.24 najvišje 6 cm, ob 7.48 najnižje -31 cm, ob 15.10 najvišje 42 cm, ob 22.01 najnižje -19 cm. Jutri: ob 2.57 najvišje -5 cm, ob 8.19 najnižje -19 cm, ob 16.01 najvišje 40 cm, ob 23.37 najnižje -27 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........23 2000 m ..........12 1000 m ..........20 2500 m............9 1500 m ..........15 2864 m............7 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 8 in v visokogorju 9. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg fjlAJUUi. močan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona lantiaklona ¿3 TOLMEČ O 11/25 ¿31 TRBIŽ O 10/24 CELOVEC O 11/24 O 11/22 KRANJSKA G. O GRADEC 15/26 o 13/23 S. GRADEC 15/24 5T VIDEM O '¿-i 16/32 O PORDENON 17/31 ČEDAD O TRZIC 24 KRANJ CELJE 16/26 O , MARIBOR 016/26 PTUJ O M. SOBOTA O 18/28 ZAGREB 19/29 O 19/32 mna o LJUBLJANA GORICA C ° N. GORICA 17/26 N. MESTO 17/26 995LCA O -mno POSTOJNA O ( K, O 15/24 . -tV _ , KOČEVJE / t S ^ TRST C b K, O 21/30 PORTOROŽ ( ^ v 22/31 UMAG ^ „„..,■.... REKA 21/28 UMAG OPATIJA , 7/26 ČRNOMELJ PAZIN O (^NAPOVED ZA DANES Po vsej deželi bo zmerno do spremenljivo oblačno, ob morju bo pihala zmerna burja, ki pa bo veliko šibkejša kot v ponedeljek; popoldan in proti večeru odo možne lokalne nevihte v gorah in v nižini. V ponedeljek bodo najvišje temperature še narasle. Spremenljivo bo do pretežno oblačno. Pojavljale se bodo krajevne padavine, deloma plohe in nevihte, pogostejše bodo popoldne. Burja na Primorskem bo oslabela. Najnižje jutranje temperature bodo od 11 do 17, na Primorskem do okoli 20, najvišje dnevne od 22 do 27, na Primorskem do 30 stopinj C. O GRADEC 16/24 CELOVEC O 15/22 TOLMEČ O 13/25 _sr"~l VIDEM O C_S 17/28 O PORDENON 18/27 TRBIŽ O 12/24 ¿Slo o 13/20 KRANJSKA G. ČEDAD O 18/27 él O TRŽIČ 16/22 o KRANJ o LJUBLJANA 16/23 POSTOJNA O 16/22 KOČEVJE 66* REKA 19/26 15/21 S. GRADEC CELJE 16/22 O MARIBOR 017/23 PTUJ O M. SOBOTA O 18/23 N. MESTO 17/23 O ZAGREB 19/24 O (NAPOVED ZAJUTRI Po vsej deželi bo spremenljivo oblačno, ob morju bolj sončno, v gorah pa bolj oblačno, predvsem popoldan, ko bodo možne posamezne plohe in nevihte, ki se bodo razširile tudi na nekatera območja v nižini in ob morju. V sredo bo spremenljivo do pretežno oblačno s krajevnimi padavinami, deloma plohami in nevihtami. Burja bo ponehala. V četrtek bo že več sončnega vremena, vendar bodo popoldne še krajevne plohe ali nevihte. dalmacija - P,ožar na območju Crikvenice ogrozil hiše in ljudi Ognjena stihija pustoši Pri Moščeniški Dragi zaradi kapi umrl gasilec - Gašenje ovira izredno močna burja ZAGREB - Dele Hrvaške so zajeli požari, ki se na območju Crikvenice vse bolj širijo. V kraju Selce je ogenj zajel prve hiše ob jadranski magistrali, evakuirali so tamkajšnji kamp, požar na območju Mošceni-ške Drage pa je že terjal tudi smrtno žrtev. Slovensko veleposlaništvo v Zagrebu za zdaj nima podatkov o morebitnih žrtvah ali poškodovanih Slovencih. Kot so za STA pojasnili na slovenskem veleposlaništvu v Zagrebu, nihče od slovenskih turistov na območju Crikvenice za zdaj ni zaprosil za pomoč. Slovenski diplomati so v stalnem stiku s hrvaško in slovensko policijo. Dogovorjen je tudi olajšan prehod meje za tiste slovenske turiste, ki bi utegnili v požaru izgubiti dokumente. Hrvaški Kvarner se že več ur bori z ognjenimi zublji. Okoli 9. ure je v Bribirju pri Novem Vinodol-skem izbruhnil velik požar, ki se je hitro razširil proti Selcu in zajel prve hiše. Kraj je povsem v dimu, vidljivost pa je komaj 20 metrov. Po neu- radnih informacijah naj bi se sicer požar razširil z dvorišča neke družinske hiše v Bribirju. Oblasti so že dopoldne evakuirale tamkajšnji kamp. Hrvaški upravi za zaščito in reševanje je sicer uspelo preprečiti, da bi ogenj zajel kamp, tako da so se nekateri turisti vanj že vrnili. Gasilci so uspeli rešiti tudi hišo ob magistrali, ki so jo zajeli ognjeni zublji. Gasilci in prebivalci so tako vse moči usmerili v obrambo hiš in preprečevanje, da bi požar prečkal jadransko magistralo. Vendar pa več kot 200 gasilcem z različnih koncev države ognja verjetno ne bo uspelo spraviti pod nadzor, dokler se burja ne bo umirila. Burja namreč spreminja smer in je premočna, da bi lahko gasilcem pri boju z ognjem na pomoč priskočile tudi letalske enote. Težavo predstavlja tudi dejstvo, da burja požar od Bribirja nese proti Crikvenici. Na tem območju pa vlada prometni kaos. Zaradi gostega dima so zato mora- li zapreti jadransko magistralo pri Selcu in lokalno cesto pri Bribirju. Po napovedih hrvaškega hidrometeorološkega zavoda naj bi se burja proti koncu dneva postopoma umirila, medtem ko bo na severnem delu Jadrana še zmeraj močna s sunki med 70 in 100 kilometrov na uro. Ogenj je medtem izbruhnil tudi na območju Šišana pri Pulju, kjer gasilcem pomagajo tudi z letali, medtem ko je bil požar, ki je nekaj po 4. uri izbruhnil v Mošcenicki Dragi, usoden za 45-letnega gasilca iz Opatije. Gasilec se je na terenu nenadoma zgrudil in nato za posledicami srčne kapi umrl v bolnišnici na Reki. Na območju Mošcenic-ke Drage je zagorel predvsem gozd in nizko rastlinje, vendar prizadevanja domačih gasilcev ter njihovih kolegov iz Lovrana, Opatije in Reke v boju z ognjem otežuje močan veter. Požar se je širil proti kraju Su-čici in proti hribu Učka, a so ga gasilci zgodaj popoldne uspeli lokali-zirati. (STA) tokio - Po navedbah japonske vlade Za katastrofo v Fukušimi kriv tudi mit o varnosti jedrske energije TOKIO - Za jedrsko katastrofo v Fukušimi je po navedbah japonske vlade kriv tudi mit o varnosti jedrske energije. Tako japonski funkcionarji kot upravljavec Tepco so zaradi tega mita ignorirali nevarnost jedrske nesreče, je v zaključnem poročilu zapisal japonski odbor za preiskovanje nesreče v Fukušimi.Komisija neodvisnih strokovnjakov je predložila za industrijo jedrske energije in japonsko vlado uničujoče poročilo o nesreči v jedrski elektrarni Fukušima Daiči. »Osnovni problem leži v tem, da tako Tepco kot vlada nista bila zmožna videti nevarnosti nesreče kot realno možnost, saj sta bila prepričana v mit o varnosti jedrske energije in v to, da se nesreče v jedrskih elektrarnah ne dogajajo na Japonskem,« so pri komisiji zapisali v poročilu. Komisija je prav tako zapisala, da zaposleni v elektrarni Fukušima Daiči niso bili dovolj dobro izurjeni, da bi se lahko spopadli s krizo po uničujočem potresu in cu-namiju 11. marca lani, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Zaradi jedrske nesreče je prišlo do sevanja radioaktivnih snovi, zaradi česar je moralo več deset tisoč ljudi zapustiti domove in nekateri se verjetno nikoli ne bodo mogli vrniti domov. Glede na poročilo Tepco in japonska agencija za jedrsko in industrijsko varnost Nisa nista bila pripravljena na morebitne cunamije in velike nesreče. »Pripravljenost na kompleksno nesrečo velikih razsežnosti ni bila zadostna. Prav tako niso bili pripravljeni na izpust ogromnih količin radioaktivnih snovi v okolje,« so še zapisali v poročilu. Poročilo WWF glede zaščite številnih ogroženih živalskih vrst kritično do mnogih držav ŽENEVA - Z ogroženimi živalskimi vrstami je možno zaslužiti veliko denarja. V Afriki v vse širši obliki prirejajo lov na slone in nosoroge, številne države pa se pri zaščiti ogroženih vrst enostavno ne trudijo dovolj, so kritični pri okoljevarstveni organizaciji Svetovni sklad za divjino (WWF). Pri zaščiti slonov, tigrov in nosorogov so odpovedale odločilne države, so pri v WWF zapisali v novem poročilu. Razmere naj bi bile še posebej kritične v Vietnamu, saj naj bi tam dobesedno cvetela prodaja nosorogovih rogov. V Južnoafriški republiki so aretirali številne Vietnamce, ki so rogove poskušali kupiti, v nelegalni trgovino pa so sodelovali tudi diplomati. »Vietnam naj preveri svoje kazenske ukrepe in nemudoma omeji nadaljnjo prodajo ter oglaševanje rogov na spletu,« je zapisala Elisabeth McLel-lan iz WWF. V Vietnamu pa so razmere slabe tudi za tigre, podobno je v sosednjem Laosu, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Pri WWF so v poročilu zaobjeli razmere za ogrožene živalske vrste v 23 afriških in azijskih državah, v katerih sta divji lov ali prepovedano trgovanje s slonovino, rogovi nosorogov in deli tigrov precej razširjena. V raziskavo je bila vključena tudi Kitajska, ki prepovedanega trgovanja s slonovino nima pod nadzorom. »Nenehen transport velikih količin prepovedane slonovine na Kitajsko lahko pomeni, da slonovina preide tudi v legalne trgovske kanale,« so zapisali v poročilu WWF, ki poziva k zaostritvi nadzora. Zaradi oklov lovci v Afriki vsako leto ubijejo več deset tisoč slonov, odjemalci pa prihajajo predvsem iz Kitajske in Tajske, kjer zakonska luknja trgovcem omogoča, da prepovedano slonovino prodajajo tudi turistom. Edini izhod za državi je, da v celoti prepovesta trgovanje z okli, so prepričani pri WWF. (STA)