Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abb. post. II. gruppo
UREDNIŠTVO IN UPRAVA : Videm, Via G. Mazzini št. 10/1. Tel. 33-46 — Poštni predal (Casella postale) Videm 186. — Poštni čekovni račun (Conto corr. post.): Videm, št. 24/7418.
SLOVENCEV
NAROČNINA:
Za Italijo: polletna 300 lir — letna 500 lir — Za inozemstvo:
polletna 600 lir — letna 1000 lir — Oglasi po dogovoru.
Posamezna številka 25 lir
Leto VII. — Štev. 6 (128)
UDINE, 16. - 31. MARCA 1956
Izhaja vsakih 15 dni
Beseda o naši samobitnosti
Odkar je naš list razvil svoj prapor in zapisal nanj pogumna načela o obrambi narodnih in socialnih pravic, so navalili na njega in na Beneške Slovence kot stekli vsi naši nasprotniki, že leta in leta smo priča žalostni gonji, ki neti brez potrebno sovraštvo in mržnjo proti vsem, ki se zavedajo, da so pripadniki slovenskega rodu ali ki to zavest vzbujajo.
Ti nasprotniki nam odrekajo našo narodno samobitnost. Eni iz gole nacionalne ošabnosti in iz te izvirajoče mržnje do vsega, kar je drugega rodu ali jezika; drugi pa iz nevednosti, ker se nočejo dati poučiti, da so na svetu že od pravekov razne narodnosti in jeziki. Ošabnežem in onim revnim na duhu smo že večkrat v obrambo človečanstva, v obrambo njihovih poštenih sonarodnjakov samih in v obrambo naših pravic odgovorili in jim dokazali, da so na krivi poti. Toda njim je več kot želja po objektivni resnici namen udrihati po brezbrambni manjšini in vztrajati v sovraštvu ali slepoti.
Njih nasprotovanje se je v prejšnjem režimu izživljalo v surovem nasilju, s koli in oljem, požigi in zapori, dokler ni tudi naše ljudstvo v borbi seglo po samoobrambi. Zdaj, v prikriti demokraciji, pa skušajo ubrati drugo pot, da bi se ne osovra-žili pred evropsko in svetovno javnostjo in slabo prikrili našo samobitnost kot naroda in narodne manjšine.
„Jih ni!“
Ta pot je otročje lahka in smešna. Taki učenjaki vzamejo pero v roke in zapišejo kratkomalo: »Slovencev ob Nadiži, Teru, Beli sploh ni! Obstajajo le v domišljiji nekaterih agitatorjev in časopisov!« Potem si pomencajo veselo roke, češ, kako smo te nadležne gorjane z eno potezo peresa spravili s poti. Jih ni več!
Tak znanstvenik se je pred enim tednom oglasil v znanem in nam silno objektivno naklonjenem dnevniku — tako namreč sam misli. Učena glava piše, da v dolinah ob Nadiži ni nobenega vpraša-
nja manjšin. Vprašanje pouka slovenščine v šolah, krščanskega nauka in pridig v slovenskem jeziku, da obstaja le v glavah par ljudi. Potem pove še, da bi morali tudi Sardinci in Bolonjci zahtevati, da se uradno poučuje v njih narečju, če namreč zahtevajo to tudi Slovenci. Učenjak kar zamenjuje jezik in narečje, ne loči kaj pomeni narodna ali državljanska pripadnost. V glavnem pa se opre na trditev: Slovencev tukaj ni, konec in amen! — Tako piše ta in pred njim so že drugi in v prihodnje bo še kdo tako »znanstveno« dokazoval.
Smo že zdavna!
Tako dokazovanje, da ni Slovencev ali slovenske manjšine v Beneški Sloveniji, ni samo neumno in neduhovito, ampak tudi neznanstveno. Saj taki ljudje niti lastnih zgodovinarjev ne poznajo. Stokrat bi že lahko brali od Pavla Dijakona dalje pa do Manzana, Musonija, Leichta, Paschinija in do sedanjih, da že pol tisočletja živi najbolj zapadna veja slovanstva prav tu, kjer oni trdijo, da je ni. Nobeden znanstvenikov in italijanskih zgodovinarjev si ni še upal do danes trditi, kaj šele dokazovati, da Beneški Slovenci ne obstojajo; da v jeziku, navadah, izročilu in po svoji preteklosti ne dokazujejo svoje narodne samobitnosti že stoletja !
Naj vzamejo v roke različne slavistične revije, ki izhajajo na italijanskih univerzah, in razne članke, ki razpravljajo o naših ljudeh in njih jeziku. Če bi ga ne bilo, bi pač ne mogli o njem pisati. 3 takimi razpravami jasno dokazujejo, da obstojamo in živimo in nam ni treba tukaj njih članke ponatiskavati. Sklicevati se pa že smemo na nje.
Kljub brezpravnosti smo
Taki naši zlonamerni ali nepoučni narodni nasprotniki sklepajo tudi tako-le: kjer se gotove pravice ne izvajajo, tam
m i .i'im n 11 n itiiiim m 11 mn iin i n n i mn muiniiiniimii mn i m i unni mimi ■ 11 u mm m m i n min n mi
Tvoj je vstajen
a
Kje so še tista leta, ko sem se za veliko noč odzval prijaznemu vabilu rajnega vašega budnika mons. Trinka! V svoji sobi tam na koncu hodnika med skladovnicami knjig me je sprejel tisti praznični ponedeljek popoldne. Sedla sva h mizi in si voščila, nato je prerezal poprtnjak po stari slovenski navadi in nazdravil s tisto kapljico »od mejen. Hipoma se zamisli in postavi na mizo kozarec s šopkom prvih Pomladnih cvetic.
.Te so pa z bregov Matajurja. Prvi pomladni pozdrav naše zemlje, ki vstaja in sluti novo življenje! Dvignil je šopek visoko pod strop in je vzkliknil: »Pozdrav Vstajenja vsem, ki hočejo vstati in živeti«. In z ginjenim glasom je deklamiral znane verze svojega pobratima pevca Si-mena :
»Le vstani, uborni narod moj...«
Prijetna zavest se zbudi v duši, ko se Opomnim na tiste ure ob možu, ki je s svojo zemljo rastel in vstajal; ko poleti misel nazaj v čase, ko so naši velmožje znali ubrati pravo struno ob vsaki priložnosti, godu in praznovanju.
Misel, da klije vse okrog novo življenje, da se porajajo novi sokovi za rast in bla-Bovest zemlje in src, vzbuja tudi sporni-ne in opomine vsem nam, ki nam je od vekov odmerjen delež na tej zemlji, od Matajurja do videmskih ravni. Koliko Velikih nedelj je že šlo mimo nas, ne da se zamislili in vprašali, kako je pa v nas? Je-u v srcih zorenje in novo živi je-nje; ali pa je sama podrast in goščava iz katere se ne prerije niti za boren šopek Pomladnih cvetk?
Ljudje, ki je vaša svetla dolžnost čuvaji in hraniti dediščino očetov in mater Vaših, ste jo sveto čuvali skozi vsa stoletja? Marsikateri izmed nas se bo moral Skesano potrkati na prsi: »Ne, nisem sledil klicu krvi in roda svojega. Zatajeval *em mater in sebe, ker me je bilo sram
ali strah sosedov in tujcev.«
O, da bi ta dan ko vse vstaja, iznikriila tudi v vseh naših hišah in domovih krepka narodna zavest. Tisti pogum, ki naredi vsakogar za popolnega človeka. Kolikokrat smo o tem narodnem grehu in pomanjkanju že čuli zvoniti zvonove, a njih budnica je zamrla v vetru še predno je prišla do ušes prenekaterega od nas. Celo taki so še med nami, ki tistim, kateri delajo v pravem smislu za svoje ljudi, mečejo polena pod noge in se jim nasmihajo, da niso v toku razvoja ali da so izven ne vem katere linije. Bratijo se s prekupčevalci naših ljudi in naše zemlje v Beneški Sloveniji! Takim bi radi voščili, naj se zavejo, da je naša prva dolžnost skrbeti, da se naš rod na tej zemlji: ohrani!
Poleg čustva domačije in rodu naj nam vzklije še druga zavest. Ta je skrb, kako ohraniti naš rod, kako mu pomagati do vstajenja. Samo »hejslovanstvo« ne pomaga še. Treba je nekaj več. To je napredni socialni čut! živa zavest, da mora vsaka naša kmetija, vsako naše gospodarstvo pognati korenike do pekla in zrasti visoko do neba, naj prešine vse, ki jim je obstanka mar. Ostati zvesti svoji čeprav revni zemlji in v naprednem duhu socialno pomagati drug drugemu, da ne bo več izkoriščevalcev in izkoriščanih, to bodi naša druga poslanica v tem času vstajenja, vsem ki so doma in vsem, ki iz tujine pošiljajo tihe in tople pozdrave domovini in svojim.
Narodno zavedni in socialno čuteči ljudje so kvas za narod, ki se prebuja in vstaja. Le taki občutijo klic novega življenja. Le takim šopek prvih cvetk z naših poljan in bregov ob praznikih velike noči in rasti kliče in vošči:
»pepelni dam ni dan več tvoj, tvoj je vstajenja dan!«
tudi nosilca pravic ni! Torej, če ni v Beneški Sloveniji slovenskih šol, slovenskih pridig, slovenskih gospodarskih organizacij, tam tudi slovenskega rodu ni.
Vprašamo ali tudi Italijanov ni bilo, ko niso imeli pod kruto špansko nadvlado v 15. in 16. stoletju političnih in narodnih pravic; ali jih tudi ni bilo v 17. in 18. stoletju, ko so avstrijski bajoneti pred »risorgimentom« zabranili vživanje slehernih narodnih in človečanskih svoboščin?
Vsak šolar bo znal odgovoriti, da tudi če so oblastniki in režimi zatirali narodnost in odvzemali neoddatne pravice ljudstvu; tudi če se italijansko ljudstvo kot narod ni moglo ižživljati, je italijanski narod kljub temu obstajal kot samobitno narodno občestvo. Smešen bi bil, kdor bi razlagal, da če narod kjerkoli na svetu nima pravic, da preneha biti narod.
Kar je veljalo za italijanski narod, ali naj bo drugačna pravica za Beneške Slovence? Ce jim prejšnje vladavine niso dovoljevale pravic, ki jim po naravi in postavi pritičejo, so mar zato prenehali biti Slovenci?
Zatorej je odgovor lahek: kljub temu, da se ne vživamo polnih narodnostnih pravic, Beneški Slovenci obstojamo kot del slovenske kulturne in jezikovne skupnosti, kot delec narodne samobitnosti.
Poslušajte njega!
Ker se zavedajo vsi pošteni Italijani in mi sami najbolj, da hočemo obstati kot pripadniki svoje naro ir.< kult urne in jezikovne skupnosti in da to dejstvo se niti po naravnih zakonih ne more spremeniti, zato imamo pravico nenehno terjati kar nam gre po večni in človeški postavi.
Veliki apostol italijanskega Risorgimen-ta, Mazzini sam, nas uči in opominja, da ne sme ne posameznik, ne nobeden narod zatajiti svoje narodnosti in da jih mora zahtevati, tudi če se oblast upira.
Poslušajte ga!
(Istruzioni generali per gli affratellati nella Giovine Italia 1831, II, 50).
V navodilih »Mladi Italiji« uči, da je narod družba ljudi istega jezika, ki imajo iste zemljepisne predpogoje in od zgodovine določeno posebno usodo. Ali je narod številen ali majhen nima pomena; uči Mazzini: »intendo non la superiorità brutale di una cifra numerica«. Dalje pravi, da ima vsak narod svojo posebnost in poslanstvo (missione speciale) v družbi narodov. To posebnost in poslanstvo ni mogoče zbrisati: »Cancellarla non è possibile: bisogna far si che possa svolgersi liberamente«.
Poslanstvo, kam večje kot je imamo mi Beneški Slovenci: saj če se nad nami izpolni kar učijo italijanski možje, posta-
Vsem beneškim Slovencem doma in daleč po svetu želimo veselo Velikonoč z vročo željo in trdnim upanjem, da bo tudi za naš trpeči rod kaj kmalu prišel praznik vstajenja k novemu, boljšemu življenju.
nemo prav mi zapadna veja slovenstva most med dvema svetovoma in kulturama, v občestvu narodov sploh.
V Mazzinijevih spisih »Sulla nazionali tà« berite vsi, ki nas preganjate: »L’Umanità è l’associazione delle Patrie: l’Umanità è l’Alleanza delle Nazioni per compire in pace e amore, la loro missione sulla terra« in nadaljuje, da bi morali narodi pomagati drug drugemu h pokol-nemu razvoju. Le tako ne bo več sovraštva in osvojevanj, ker ne bo več človeka-kralja ali naroda-kralja (»non esisteva uomo-re o popolo-re«), ampak le družba bratskih narodov.
Gli Sloveni nel Friuli ci sono o non ci sono?
Il Consiglio provinciale, nella sua seduta del 10 c. m., come è stato già reso noto dalla stampa locale, ha svolto un lungo dibattito sui problemi che assillano la Slavia Friulana e le sue popolazioni. Infine, dopo aver sentito una lunga relazione del consigliere eletto nel collegio di San Pietro al Natisone, Olivieri, ha approvato all’unanimità il seguente ordine del giorno, che riportiamo integralmente :
»II Consiglio Provinciale davanti a certe voci apparse recentemente rivendica al Friuli la sua piena italianità e solidarietà nazioale perchè la Nazione nella Vallata di costumi e di parlate è fortemente una; ed è lieto di constatare che anche le popolazioni di dialetto slavo che risiedono in qualche nostra Valle, sono fiere della loro secolare civiltà latina e della loro antica fedeltà alla Nazione italiana, nella quale vivono in piena fusione e unità fraterna.«
Senza entrare dettagliatamente nel merito degli argomenti esposti nella sua relazione dal consigliere Olivieri, vogliono qui rilevare, che non è la prima volta che ci accade di imbattersi in grossolani equivoci circa l’assistenza o meno di un gruppo etnico sloveno nel Friuli propriamente detto: non è la prima volta, infatti, che si sente dire che »popolazioni di dialetto sloveno che risiedono in qualche nostra Valle«, esistono in pratica, e l’ordine del giorno surriportato parla aba-stanza chiaro, ma che le popolazioni stesse, »sono italiane e italiane vogliono rimanere, hanno dimostrato, con il sacrificio e cori il sangue di essere tali« (tanto per citare alcune frasi rilevate da quella relazione, così attentamente seguita da tutti i consiglieri provinciali).
Siamo rimasti molto stupiti che anche i consiglieri di parte socialista e democratica siano caduti, e la loro approvazione data, all’ordine del giorno Olivieri lo comprova, nei luoghi comuni cari ai nazionalisti, i quali prendono ombra ogni qualvolta che si accenna all’esistenaa di minoranze etniche o linguistiche, e si danno da fare per minimizzare, o addi-ritura, per seppellire il problema sotto una spessa coltre di frasi retoriche e tronfie.
Ora, è tempo di dire che il regionamen-to che si è soliti fare è profondamente errato e non resiste ad un esame critico e serio.
Altro è riconoscere il carattere etnico di una popolazione, altro è valutarne l’atteggiamento e il sentimento nei confronti dello Stato: sono queste due cose essenzialmente diverse, come ogni buon pensante potrà vedere; e come può darsi che un italiano di Roma desideri passare sotto la sovranità di altro Stato, ben può darsi che un tedesco dell’Alto Adige o di Lusema, o uno sloveno di San Pietro al Natisone o di Trieste e Gorizia desideri conservare la cittadinanza italiana.
Il carattere etnico è un dato storico immutabile, il sentimento di fedeltà e di lealtà verso lo Stato è un dato politico che può coincidere col carattere nazionale dello Stato ed anche no.
Fare un ragionamento diverso, e cioè fare il ragionamento di età si è detto prima, si può solo alla condizione di stabilire come vera l’equazione: diversità etnica è uguale di tendenza separatistica; o l’altra: omogeneità etnica è uguale a lealismo statale.
Tutti sanno che l’Ottocento è stato il secolo delle nazionalità, il secolo in cui lo Stato venne assumendo carattere nazionale, cioè con tendenza a coincidere con una popolazione etnicamente omogenea. Se facciamo astrazione da alcuni stati plurinazionali, come l’Austria, il Belgio e la Svizzera, gli altri e, in ispecie i maggiori, divennero stati prevalentemente nazionali. E’ noto che la Francia fu la prima a riconoscere la »sovranità della nazione« nelle sue varie costituzioni, a cominciare da quella
del 1893; nel resto dell’Europa i movimenti per l’unificazione nazionale furono la premessa per la formazione di nuovi stati su base etnica omogenea, così in Germania e in Italia; ma i concetti di Nazione e Stato rimasero, nonostante tutto, distinti. Il primo fu ed è nozione sociologica, il secondo è concetto giuridico; nel primo prese radice l’aspirazione di far coincidere Nazione e Stato, il secondo fu l’espressione della realtà storica che, pur tendendo a quella forza ideale dello stato moderno, mai con essa coincise.
Da questi termini storici del problema i nazionalisti presero le mosse, non già per riconoscere i limiti umani e politici, ma per affermare una sedicente superiorità di nazioni più forti, più compatte, più »civili«, sopra altre meno forti, meno compatte o ad uno stadio culturale più basso: una superiorità che, se poteva essere nel »fatto« »e di fatto«, non aveva titoli per essere anche nel »diritto« e »di diritto«. Tutti sanno quali furono le ultime abberrazioni a cui portò la logica interna di questo sofismo : il razzismo come dottrina della superrazza, del popolo eletto, padrone del destino altrui.
Ci possono essere delle diversità anche notevoli tra nazionalismo e nazionalismo; l’uno più bruttalmente tirannico, l’altro più »educato«, più raffinato. Ma la base effettiva dei singoli paesi spiegano certe differenze di sviluppo.
La base è una concezione di potenza, in un sogno megalomane che la storia incessantemente si incarica di ridurre in termini elementari di convivenza umana; e qui è opportuno soffermarci sugli aspetti tragici di questo processo di »riduzione«. Fatta questa digressione, vogliamo attomare all’argomento, per dire che, stando ad un ragionamento di cui in principio si è detto, chi non è italiano di lingua, tradizioni e costumi, sarebbe per definizione separatista, cioè sarebbe e si sentirebbe estraneo allo Stato, mentre chi è di »sentimenti italiani« (come si dice inesattamente, per dire invece: chi è leale verso lo Stato o la Nazione) cesserebbe perciò solo di essere un allogeno. Conclusione paradossale: solo le popolazioni decisamente ostili allo Stato avrebbero diritto alla tutela giuridica cui mirano gli statuti delle minoranze etniche; altre, no, perchè non c’è ne sarebbe bisogno.
Certo, questa conclusione non pretendiamo attribuirla a quei signori che interpretano la lelatà verso lo Stato delle popolazioni slovene del Friuli per una implicita rinuncia alle loro caratteristiche etniche; l’abbiamo derivata noi come ultima conseguenza di un ragionamento sbagliato in partenza, per mostrare a quali assurdi si possa arrivare quando si concede anche un poco ai luoghi comuni del nazionalismo.
E concludiamo noi, su una base più obiettiva e più seria: se nel Friuli ci sono degli sloveni, si abbia il coraggio civile e democratico di prendere atto lealmente e di provvedere in conseguenza, e non si pretenda di negare il loro carattere etnico ed i loro diritti sulla base del loro lealismo — il che è davvero un modo curioso di essere loro grati. — Se non ci sono, si teme forse che saremmo noi a crearli dal nulla?
Dopo di ciò, noi non possiamo che confermare il nostro proposito di batterci per l’integrale e pieno rispetto dei diritti della nostra minoranza linguistica e di richiamare instancabilmente gli immemori al principio costituzionale sancito dall’art. 6 della Costituzione repubblicana, che non si trova 11 (non possiamo recare offesa ai Costituenti italiani) solo per offrire un argomento di più alla facile retorica di coloro, a corto di ragione, che vorrebbero importunare la storia onesta di eventi di due millenni!
FOJDA
DIZOKUPANE DJELUCE JE GAJU-FALA
Pred dnevi sta djelauca Enrico Lazzari an Gino Di Giusto iz Fojde prijavila oblastem Žaro Kos, ker jima je obljub-jaia, de jima bo poskarbjela djelo u Vidmu an zahtevala za to uslugo denar an živež. Do tle še nič slabega, saj je donàs u Italiji navada, de kor tajšne usluge plačati, a' ta nepoštena žena objub ni držala an se je par tjem posluževala še ga-jufij. Kosova je enkrat služila v Vidmu par njekšnem trgoucu an zatuó je ljudem guarila, de ima velike parjateljstva an de jim bo zatuó lahko poskarbjela djelo. De bi ji buj verjeli, de jim je ušafala djelo, je šla ’dnegà dne u Videm an dala štampat nekaj naslovljenih par pirjeu, na katjere je potlé 'dna. datilogra-ia napisala vabilo za se predstavit gospodarju. Djelauca sta bla usa kontenta, kar sta ušafala pismo u roke an sta hitro šla- u Videm, de se predstavita gospodarju. Grenkuó je bluó razočaranje, kar sta izvjedala, de tisti trgovec ni pošju nobed-nemu pisma, ker ne nuca djelauceu. Taj-šna. pisma je poslala še drugim svojim vaščanom. Zavoj tjeh sleparij se bo muo-rala zagovarjati pred sodiščem.
SMRTNA KOSA
Dne 16. marca smo pokopali u čene-boli Topatič Alojzija, starega 64 ljet. K zadnjemu počitku ga je spremilo zlo dosti ljudi, ki so njegou grob pokrili z rožami.
TIPANA
Smrt našega emigranta v Švici
Grobovi naših emigrantu po svjetu naraščajo usaki dan. Njesmo jih zledali, a ve vjemó, ke to jih je dosti an ke to če jih beti še ejele file. Deštin u ešteru u je krudel buj kuj kjerkuoli drugje, iz-bjera si vitime med najbuojšimi našimi miadimi djelouci, zak’ e rauno tele po-hnóu deštin po svjetu za koščičem kruha.
Pred dnevi smo zvjedali, ke e se smart-no ponešreču u šviceri 23 ljetni Zussino
SI
T
~'XZ
A
Guido (Bjelič) iz Brezij, kar e djelu skupno s svojimi vaščani visoko med gorami par gradnji 'dne velike električne centrale pod dito Prader.
Mladi Guido e bi zlo djelaven sin an u nje čaku ure, de je finišou soudajščino, de je muoru iti na djelo. Te bó pred kakim mjescem dni, kar e zapustu domačo hišo an se med potjo ustavu še u Vidmu par nas, de nas je saludóu an se abo-nóu na naš giornal, ki ga je simpri rad
bal u vjedu, de nas zapušča za simpri.
Ranek Guido e šou po svjetu za morje-ti pomagati očetu an materi, bratru an sestri, ki so reštali ta duomah na tjem malem koščku zemje, ke na nje rat, de bi preživjela uso famejo ejelo ljeto. Težko te bó povjedati fameji o tragični smar-ti njih sina an bratra, zak’ ve vjemó, ke u tjem momentu e samo on pomagu famejo.
Guido, naj Ti bo lahna švicarska zemja!
prebjeru. žalost ne mu sjala iz oči, tej iiiiiii'1'MTH iiimiii i m 11 ii m 111111111 ■ 11 m 11111 • un m runnimi 11 n 1111 ■ 111 ■ 111 > 111111111111111111111 ■ 111111
REZIJA
Sklepi občinske uprave
Dne 30. marca se bo vršila na občini v Ravenci licitacija za prodajo sečnje občinskega gozda (IV. lot) v črnem potoku. Kdor se namerava pogajati naj tekom 29. marca pošlje ponudbo na kolkova-nem papirju za 200 lir. Tekmeci bodo morali položiti tudi kavcijo 1.600.000 lir občinski blagajni ali na »Banca del Friuli«, podružnica v Možnici. Poleg tega bodo morali predložiti potrdilo o vpisu v trgovsko zbornico (Camera di Commercio) in dovoljenje od gozdarske uprave, ki ga izdaja krajevni inšpektorat iz Vidma.
Če se bo pogajala na dražbi kaka družba je potrebno, da je ponudba podpisana od vseh članov.
Količina lesa in cene baze bodo tele:
Smrekov les za gradnjo po 9.330 lir kubični meter, količina 884 kubičnih m; smrekov les za celulozo po 1460 lir presežni meter, količina 460 presežnih m;
smrekov les za kurjavo po 430 lir presežni meter, količina 200 presežnih m; bukov les za gradnjo po 15.330 kubični meter, količina 20 kubičnih m; bukov les za kurjavo po 1670 lir presežni meter, količina 900 presežnih m.
Za ves lot bo torej cena baza 10.814.920 lir.
Kdor bo kupil na dražbi omenjeno seč-
PRAPOTNO
SMRTNA PROMETNA NESREČA
žrtu prometne nesreče je postu 53 ljetni Cotič Natale iz Prapotnega. Ni dou-go od tega, de je paršu damù iz inozemstva, kjer je djelu, an si je kupu motor, ki ga je peju u smrt. Kar se je pretekli tjedan peju pruot Čedadu se je zaletu u Šenčurju u rob njekšne hiše an se močno udaru u glavo. Z njim se je peju tud njegou vaščan Velesič Gino an tud ta se je zlo potouku. Oba ponesrečena so šobit pejali u čedadski špitau, a Cotiču njeso mogli nič več pomagat an je drugo jutro umrù, ker je imeu prebito lobanjo.
POROKA. Poročiu se je impjegat Ma-gnan Lucijan s Prapotnega z impjegati-njo Ghendar Ano iz Čedada.
ČEDAD
NOV URNIK TRGOVIN
S 1. aprilom bo stopu u Čedadu u veljavo tale ornik trgovin:
Trgovine jestvin ob djelaunikih: od 8 do 12 an od 15 do 19 ure; ob sejmih an ob sobotah od 8 do 13 an od 15 do 19 ure; ob nedejah zaprto.
Pekarije ob djelaunikih : od 7 do 12,30 an od 15 do 19 ure; ob sejmih an ob sobotah od 7 do 19 ure; ob nedejah od 7 do 12 ure.
Mesarije ob djelaunikih:	od 6 do 12
ure; ob sejmih an sobotah od 6 do 13 an od 17 do 19 ure; ob nedejah od 6 do 11 ure.
Trgovine z železnino ob djelaunikih (aprila, maja an septembra): od 8 do 12 an od 14,30 do 18,30	ure; ob	sejmih	an
sobotah od 8 do	13	an od	15	do 18,30;
mjesca junija, julija an avešta ob djelaunikih : od 8 do 12 an od 15 do 19 ure ; ob sejmih an sobotah od 8 do 13 an od 15 do 18 ure; ob nedejah zaprto.
Trgovine z oblačili, čevlji, električnim materjalem, urarne ob djelaunikih:	od
8 do 12 an od 15	do	19 ure;	ob	sejmih	an
sobotah od 8 do	19	ure.
Novi urnik velja do 30. septembra tega ljeta.
11 « 11 M mn iiimiitimmui' timi u i iillii i mili lit milil 11*
BRDO
Še mi smo kle
III lili 11 lil H 11 III I II 11 II II II II 11 II II III 111 III II 11111 llilll II II lillUIIIIIMIMinilMiUil I II III I II III IHilllll lil 11111 umilili
Premjani kmetje iz Beneške Slovenile
Tud ljetos je »Cassa di Risparmio« iz Vidma premjala tiste kmete u gorskih krajih, ki so lansko ljeto postrojih, ali na novo n ardili živinske hljeve. Parporočar mo zatuó našim živinorejcem, de se od sada naprej še buj potrudijo, posebno tisti, ki do donàs njeso prù nič nardili za izbuojšanje gospodarskih hramou, ker djelo, ki ga bojo nardili, ne bo zastonj : živina se bo ljeuš redila an zatuó bo par-našala več profita an »Cassa di Risparmio« vas bo premjala, de boste imjeli part kritih stroškou. Drugo ljeto naj bi bluó zatuó še več premjanih. Iz naših krajeu so bli premjani tile:
Kamun Tipana: drugi premjo za 80.000 lir je ušafu Sedola Albert iz Platišč; tretji premjo 60.000 lir je ušafu Pascolo Jožef iz Viskorše an Filipič Albinai iz Pro-snida; četrti premjo 50.000 lir je ušafu Černetič Anton iz Prosnida; peti premjo
40.000 lir Filipič Jožef - Zet - iz Prosni-da; šesti premjo 30.000 lir Kos Henrik iz Tipane an Baloh Peter iz iste vasi; sedmi premjo 20.000 lir: Moder jan Angel iz Platišč; osmi premjo 15.000 lir Sturma Angel iz Brezej; deveti premjo 10.000 lir Sturma Valentin iz Brezij an Miscoria Avgust iz Krnahte.
Kamun Grmek: tretji premjo 60.000 lir Jurman Anton iz Lombaja, an Filipič Jožef iz Topolovega; četrti premjo 50.000 lir Pavletič Anton iz Sevcà, Garjup Jožef an Rukli Evgen iz Topolovega ; šesti premjo 30.000 Ur Vogrič Aldo an Vogrič Ciril iz Platea an Feletič Gino iz Kosce; osmi premjo 15.000 lir Klodič Jožef iz Hlodiča.
Kamun Sovodnje: Tretji premjo 60.000 Ur Kromac Vincenc iz Sovodenj; peti premjo 40.000 lir Blazutič Marcello iz Brc an Loščak Anton iz Sovodenj ; šesti premjo 30.000 lir Kromac Ciril iz Brc; deveti premjo 10.000 Ur Feletič Karla iz Ceplatišč.
Kamun Podbonesec:	drugi	premjo
80.000 lir Maršeu Mario iz Dolenjega Marsina an Cenčič Ario iz črnega vrha; peti premjo 40.000 lir Juretič Gildo iz Dolenjega Marsina; sedmi premjo 20.000 lir Pokovac Ivan iz Pokovca an Zorza Aleksander iz Dolenjega Marsina.
Kamun Dreka: peti premjo 40.000 lir Tomazetič Anton iz Obenij; šesti premjo
30.000 Ur lufferli Ivan iz Dolenje Dreke an Prapotnik Ivan iz Prapotnice; osmi premjo Cicigoj Jožef iz Laz; deveti premjo 10.000 lir Krajnik Franc iz Dolenje Dreke.
Kamun Srednje: šesti premjo 30.000 lir Hvalica Alojz iz Gnidovce; osmi premjo
15.000 lir Kovačevščak Anita iz Dolenjega Trbijà; deveti premjo 10.000 lir Kuos
Ivan an Rutar Ivan iz Gorenjega Trbijà an Hvalica Alojz iz Černetičev.
Kamun Sv. Lenart: šesti premjo 30.000 lir Lavretič Alojz an Gošnjak Ivan iz Utane.
Kamun Tavorjana: peti premjo 40.000 lir Zamparutti Ettore iz Preštinta.
Kamun Prapotno: četrti premjo 50.000 lir Makorič Ivan iz Krasa; deveti premjo 1C.0Ò0 lir Venica Domenik iz Kraoreta.
Kamun Ahten: četrti premjo 50.000 lir Segura Gentile poročena Baloh iz Subi-da ; šesti premjo 30.000 lir Rocco Oreste iz Rekluža.
Kamun Fojda: tretji premjo 60.000 lir Michelizza Peter iz čenebole; četrti premjo 50.000 lir Cenčič Ivo an Saffigna Raf-fael iz čenebole; peti premjo 40.000 lir Trakonja Ivan, Succo Ivana, Kont Pierina an Compagnon Aldo iz čenebole; sedmi premjo 20.000 lir Topatič Matilda iz Strmice; osmi premjo 15.000 lir Krači-na Jožef iz Raščaha, Topatič Evgen iz čenebole, Topatič Alojz iz Porčinja an
njo gozda se bo moral obvezati, da bo dal občini 120 presežnih m bukovega lesa za kurjavo brezplačno. Ta količina drv se bo morala izročiti občini, v skladišču v Ravenci, tekom 31. avgusta 1956.
OB ZAKLJUČKU GOSPODINJSKEGA TEČAJA
Letošnjo zimo se je vršil v Ravenci gospodinjski tečaj, v katerem so se dekleta učila šivati, krojiti an dobro gospodinjiti. Tečaja, ki je trajal tri mesece, se ie udeležilo nad 30 deklet iz raznih vasi Rezijanske doline. Ob zaključku je bila preteklo nedeljo tudi razstava ročnih del in drugih izdelkov ter mala proslava, na katero so prišle tudi lokalne občinske oblasti.
Znanje, ki so si ga rezijanska dekleta pridobile na tem tečaju, jim bo prav gotovo koristilo v življenju in zato bi bilo prav, da bi se drugo leto, če bodo zopet priredili gospodinjski tečaj, priglasilo še več deklet.
To je 'dan par mjescu, ke ve čujemo kako no se lamentajo u Nadiški dolini zavoj mizerje, ke na e tačje. Interpelance na parlamentu, pisanje po giornaljah an statistike no kažejo, ke to e tuo rjes. O Terski dolini, kjer na e mizerje še venča, pa to se nič ne čuje an majedan u nič ne piše od nas. To e tuo muortej zavoj taà, ker spimo an majedan od naših u ne gre indavant, de bi povjedu o naši mi-zerji. A usedno to nje jušto, ke no nas pustita u taki pozabljenosti, zak’ resnica na e ta, ke par nas to e mizerja kot malo kje. Tuo to nam dokazuje statistika od emigracije, ke na kaže, ke naš kumun u e móu ljeta 1951, kar so nardili te zadnji censiment, 2226 judi, od tikerih te bó zavoj djela po svjetu 840 judi. Tuo to se pravi, ke no se muorejo boriti za živjen-sko ezistenco škuažej 40% judi.
Pa pohledejmo za moment še kako te bó demografsko stanje prej. Ljeta 1921 e móu barski kumun 2923 judi, 30 ljet buj pozno pa te jih bo že 700 manj. To se vidi, ke to se registrua usako ljeto kakih 60 judi manj an zatuó kumun Brdo u njema donàs nančej 2000 judi. Kuó to če točati, če emigracija na re indavant takole? čez par desetin ljet na se če nar ša dolina izprazniti, ostale bojo le gore.
To se vje, ke naša zemja na e kameni-ta an ke na ne daje tekaj, ke no bi se mogli usi preži viti na njej, a usednó na e parcentual emigrantu preveč visokà. U drugih krajih ItaUje štat u pensà za iz-buojšati ekonomsko uprašanje an zatuó U tjeh krajih u djela nove fabrike an daj a še druge pošibilitadi zak’ no morita judje se pomati. Uprašamo se kako to e
ošžifi
n ii m ki» m min 1111111 u m 11 h ni itili ii 11 im milini m i mi vin im nun im iirmiin ninnili n
SV. LENART
Slaba pomlad
Bortolutti Albert iz Ravnega; deveti premjo 10.000 lir Debellis Pietro iz Fojde an Gujon Mario iz Podrat.
Kamun Sv. Peter: sedmi premjo 20.000 lir Venturini Zaccaria iz Ažle.
Kamun Brdo: šesti premjo 30.000 lir Marchiol Pio iz Muzca an Krapic Ivan.
Kamun Neme: tretji premjo 60.000 lir Sturma Anton iz Nem Cuffolo Anton iz Gorenje črneje; četrti premjo 50.000 lir Debellis Jakob iz Krnic an Vizzutti Franc iz Kanaliča; peti premjo Zuccolo Ivan iz Gorenje črneje, Vizzutti Pietro iz Ramandolja an Sturma Bazilij iz Vi-zonta; šesti premjo 30.000 lir Kučič Bruno iz Nem - zaselek Cekin ; sedmi premjo 20.000 lir Piccogna Anton iz Gorenje Črneje; osmi premjo 15.000 lir Treppo Luigi iz Krnic an Piccogna Alojz iz Gorenje črneje.
Ljetošnji parvi pomladni dan ni biu nič kaj ljep. Ponoči je zapadu sneg an ta-kuó smo sprejeli pomlad s snežno odejo. Tudi vjetar, ki je biu zlo leden, je pihu ta dan močnuo an zatuó so ble use eje-ste ledene. Avtobus, ki vozi iz Hlodiča u Čedad, je imeu veliko zamudo.
Velika nagobarnost je za kostanje an drugo sadno drevje, ker so ble veje zmarznjene an jih je vjetar močno maju. Sreča, de se je te dni vargló u dež an zatuó se troštamo, de bo paršlo buoj-še ureme. Oljka je bla mokrà an če vjer-jemo pregovoru, ki pravi »mokra oljka — suha jajca«, se lahko troštamo, de bomo imjeli ljepo Veliko nuoč.
SINDIKALNI SESTANEK Dne 16. marca so imjeli u dvorani Garjup u Ošnjem predstauniki sindikalnih organizacij C.G.I.L. an C.S.I.L. sestanek, kjer so se razgovarjali z domačimi djelu-ci o slabem ekonomskem stanju, ki je nastalo zavoj podrtja tovarne cementa u čemur ju.
NESREČA NE POČIVA Preteklo nedejo so muorali pejati u če-darski špitau Durjavič Alojza - Regin, ker je blizu Hrastovja takuó nasrečno padu z biciklete, de si ie prebiu čelč an udaru po obrazu. U špitalu so mu rano zašiU z osmimi šivi an bo ozdravu u adnim mjescu.
DOBRA JAGA U okuolici Pikona so pobili dva velika
tuo, ke za nas no se tekaj malo interesa-jo. Naj povjemo še tuo, ke no so pošibilitadi u naši dolini za' postaviti kako industrijo, zak ve marnò tle električno energijo. Zatuó to bi tjelo beti jušto, ke u governo spusti še nam kako kapjico pomoči. Djelouni centri za rimboškiment an kantjerji no malo pomagajo, zak’ s 500 lirami na dan, ke no plačujejo djelaucem, to ne more preživiti fameje. To koventà zatuó obrjesti druge poti.
ZA GRADNJO NOVE ŠKUOLE
Zvjedali smo, ke e governo dau našemu kumunu 7,000.000 lir za narditi novo škuolo tu Brde. Djelo to bi se muorlo začeti še ljetos.
PODBONESEC
VELIKO POUPRAŠEVANJE SENU
PO
Zavoj hude zime, ki je bla ljetos po-sjerode, je pomlad zakasnela najmanj za mjesac dni. Tuo občutijo posebno živinorejci u Furlaniji, ki imajo dosti živine an malo sena. Pretekli tjedan je bluó zatuó
divja prašiča, ki sta djelala škodo na njivah. Ljudje pravijo, de muora biti u tisti okuolici še dosti te divjačine, ker so nijve use razrite an poteptane. Jagri naj hodijo zatuó več ku morejo na jago u te kraje, de uničijo to divjačino, ker potlé, kar bo puoje u rasti, bo buj težkuo jo zasledit.
SMRTNA KOSA. Dne 1. marca je umrla u čedadskem špitalu Marija Podreka (Njecakova) u starosti 56 ljet. Njen mož TerUker Jožef (Mihov) an sinouje, ki stojijo u Podutani, so daU prepejat truplo ranke na britof u Sv. Lenart. Par odr prtem grobu so pjeli peuci cerkvenega pevskega zbora iz Dolenjega Barnasa.
Zakoncema Matelič EmiUju an Terli-ker Bernardi (Lurinovi) iz Jagnjeda je umrù 2. marca prvorojenček, star komaj par ur.
TUJINA GA JE UZELA. Zvjedali smo žalostno novico, de je po kratki boljezni umrù u Stuttgartu Bledič Jožef - Blažu iz Utane, star komaj 48 ljet. Renki je šd lansko ljeto tja na djelo, de bi si nekaj ošparu, ker je imeu namjen ljetos se oženiti. Naj mu bo lahka tuja zemlja!
ZIBELKA. Brigadirju karabinerjeu De Montis, ki stoji u Hrastovju, se je rodiu lušten puobič, ki so mu dali ime Eduardo. Ta je četrti ntročič, ki ga Marija Ošnjak (Jakopičeva) poklanja svojemu možu.
dosti poupraševanja po senu u naših vaseh. Kaduor je imeu za prodat seno, ga je lahko dobrv prodau, ker je šla cena senu gor Plačevali so ga tudi po 1500 lir kuintal, djeteljo pa več kot 2000 lir.
SV. PETER SLOVENOV
SKALA SE JE UTRGALA
Dosti strahu so prestali pred dnevi ljudje iz Gorenjega Barnasa, ker se je utrgala iz gore, ki stoji nad vasjo, kaj-šnih deset ton težka skala. Skala se je prikotalila glih nad faruž, podrla zid an udrla u kambre, kjer je zlomila nekaj pohištva. Na srečo ni bluó u tistim momentu nobednega človjeka tam blizu, ker drugače bi ga sigurno skala zmečkala. Faruž je zlo poškodovan an so ga morali ljudje preča podpret s koli, de se ni ves podrù.
AŽLA. Na ljetnem konseju zadružne mlekarne so imenovali dva nova konse-jerja: Angela Venuti iz Klenjà an Zuf-ferii Antona iz Dolenje Mjerse.
TARPEC. Kmetu Korediču Batistu je zmečkalo roko kar je vozu gnoj na njivo s konjem. Ker so se konji na hitroma pogonih naprej an ker je voz stau čisto blizu hiše, mu je paršla desna roka glih med voz in zid hiše. Zdraviti se bo muoru več časa.
Štev. 6---------------------------------------------  »MATAJUR«-------
ZVEZDE IN ZVEZDICE NA NEBU SLOVENSKEGA SLOVSTVA
Odmspi Qom&	us&omKslcL
Slovansko slovstvo je prebogato rimskih motivov. Naj omenim le Sienkiewiczev roman »Quo Vadiš«, pesmi poljske pesnice Konopnicke, velikega poljskega epika Mickiewieza, hrvaškega poeta Arnolda »Zvoke iz katakomb«, poganski Rim pa opeva češki pesnik in pisatelj Macher; prevladajo pa pri Slovanih kristjanski motivi.
Prvi slovenski klasik, ki se je dotaknil poganske Rome, je naš največji poet balad in romanc Anton Aškerc v Novih poezijah. Tam je napisal veličastno odo antičnemu Rimu »Roma«. V antičnem Rimu je iskal leka od svetovnih nazorov in filozofij razboleli, že itak problema,tič-nin duši mejaša, v Romi je našel svobodno misel, katero je vse življenje iskal in jo je pozneje še izpopolnil z helensko in staro egiptovsko kulturo v, pesniški zbirki Akropolis in Piramide. Anton Aškerc je naš največji svobodne — misli — iskatelj medtem ko so drugi pesniki bo-guvdanski ali bogoiskatelji.
Z vso dušo pozdravlja Aškerc antično Romo, njene tribune in slavne genije, na katere se spominja iz knjig, prijateljic njegove mladosti.
In pa ljudskim tribunom bil tovariš sem zvest.
Ciceronov sem tvojih in Horacev, Ovidov in pa Tacitov modrih,
Juvenalov, Salustov bil učenec jaz nekdaj?
In še danes jih čislam te junake duševne, tvoje genije slavne.
Roma je kot svetlo sonce, ki razliva žarke po vsem svetu in tudi v pesnikovo dušo je padel tak žarek:
In razsvetil mi dušo in razgrel mi je srce za svobodo, človečnost, za vse lepo in dobro.
Tako je Aškerc v antični Romi se navzel svobode in vseh vrednot in oplemenitil dušo poeta in človeka.
Težko mu je, da je propadla rimska antika,
Zapuščena stojijo zdaj svetišča tam stara, umotvori nesmrtni.
Žrtveniki so hladni; od nikoder ni žrecev, ki bi Jupitru tam-le,
Afroditi, Junoni darovali darove.
Ideja rimske svobode pa je ostala ve-kovita in Roma je ostala svetà zrcalo in Večno mlada :	.
Ti sveta si zrcalo ti si slika njegova Ti ne staraš se, Roma, j ti prerajaš, pomlajaš neprestano se sama.
In zato si ti večna, večno mlada in lepa!
Drugačne strune, na kristjanske, brenka sotrudnik Doma in Sveta Mihael Opeka. Pesmi v Domu in Svetu je naslovil »Roma La Santa« in jih je povil v zbirko Rimski verzi; formalist sicer a krasni so njegovi heksametri in pentametri, nje-
»Koga?« je vprašal Lovrenc, čeprav je Vedel, koga Ana pričakuje že izza osvoboditve.
»živo se spominjam, kdaj je Simon žadnjič oral to njivo,« se je oglasila Ana ^ez čas. »Navsezgodaj se je na dvorišču Nepričakovano razlegel njegov glas. Pla-Nili smo iz hiše. Sredi dvorišča je stal Simon v partizanski uniformi in z brzostrelko čez ramena. »Prišel šem orat, saj Vem da je težko za orača!« je zaklical. ''Pripravite zrnje! Hitro! Hitro!« Odložil i® orožje, slekel bluzo in snel titovko ter ^el naprezat. Z babico sva pripravili aj-^°. Janko, vesel in srečen, da je po dolbem času oče spet doma, pa je z očetovo titovko na glavi tekal po dvorišču in po-Navijai: »Danes je veseli dan, ko nam °rje partizan !« Kakor danes smo tudi tedaj do južine zorali polovico njive. Po Nižini je vzel Janko bič v roke. Stopical t® °b konjih, švrkal z bičem in ponavljal Na ves glas: »Danes je veseli dan, ko nam
gove rimske elegije. Segel je globoko v misterij Cerkve v katakombah a v božični elegiji zazveni domotožje kot slovenski poetje ne opevajo nikoli Rome ne da bi se spomnili na domovino. Največji pesnik Rome pa je Silvin Sardenko. On je največji predstavitelj slovenske katoliške Moderne, najbolj boguvdanski-religiozni slovenski pesnik po čarobnem izrazu in glasbi verzov. V knjigi poezij Roma, ki je izšla leta 1906. pozdravlja kot Horac jasno Romo, zlato mesto:
Ko Mozes po izvoljeni deželi, po tebi dnevi moji hrepeneli, noči o tebi sanjale so često.
V večernih gloriolah se spominja Fra Angelica in opeva njegovo blaženo smrt ob angelski godbi, ki so ubirale harfe nebeške :
))In on je vneto poslušal, poslušal, tiho zasnival.a
Aškerc je proslavljal poganske, Sardenko slavi katoliške genije v pesmih Tor guato Tasso, Fra Angelico, ob Rafaelovim kipu in katoliške bazilike »Oltarje ljubezni«. Podobe svetnic priplavajo pred naše začudene oči »Santa Cecilija«, »Santa Agneze«, »Na grobu sv. Alojzija«.
V ciklusu Kameni govore prikaže tudi pogansko Romo a od senčne strani, mučiteljico prvih kristjanov, tako Kolosej, Palatin in v pesmi Forum Romanum vzklikne :
Drugega nisem mogel prebrati kot elegijo :
Tempi passati!
In kako globoko seže v dušo via Appia: In kakor ti kraljica cest, življenja našega je pot:
Vsa polna zakopanih zmag, vsa polna plenov in prevar, vsa polna vzdihov in pokopov.
Na koncu praša smrt:
Quo vadiš?
Razume pa Sardenka le oni, ki v srcu sorodna ljubezen mu sveti kot je ona ki izvira iz bazilik.
Ciklus »Stopil sem na tihe njive« je najlepša slovenska pesem katakombam. Čudovito se zna ta pesnik vmisliti in vču-stvovati v kristjansko dušo. Izidorju Cankarju je zaupal:
Mislim pa, da ne bi pel drugače, čeprav ne bi bil postal duhovnik, samo da bi zvest ostal svojemu ljudstvu (Obiski).
Sardenko ve svetonočnice so le prvi del njegove svetotajstvene pesmi, dopolnjujejo jih velikonočnice. »Zvonovi več ne pridejo« in »Veliki petek« so kot preludij zmagoslavnega izhoda iz katakomb in po križanju Kristusa in Cerkve, uvodni spev v Veliko noč ko Njega
na križu krvavečem pozablja šumni svet.
V ciklusu »Oltarji ljubezni« se spominja Silvin Sardenko tudi v Rimu na veliko noč, ki jo je praznoval in opeval v domovini, proslavljal v ciklih pesmi za odrasle in za mladino. Velikonočna pesem v Romi se imenuje Velikonočno jutro in duhti po zmagovitih palmah!
V drugi izdaji Rome so še novi soneti in pomnoženi ciklus veličastnih od ka-
orje partizan!« Ponoči se je Simon odpravil. »Ko potolčemo Nemce, pridem. Najpozneje na pomlad!« Tako je rekel!« Ana se je ozrla gor v planine in končala tiše, kot sama zase. »Vojna se je pomladi res končala-, Simon pa ni prišel.«
»Prekleti Brglez!« je vzkliknil Lovrenc. »Nemci nas ne bi bili obkolili, da ni bilo njega, izdajalca! Simon ga je polal dol v dolino na poizvedovanje, on pa je pripeljal Nemce. Tolkli smo se tri dni. Brgleza sem jaz počil in podrl nekaj esesovcev. Z razbitimi bučami so se umaknili v Steniče.«
»S seboj pa z drugimi odvlekli tudi Simona,« je dejala Ana z bridkostjo.
»Da ni bil ranjen v koleno, ga ne bi bili dobili.«
»Tri dni pozneje so jih v Steničah ustrelili, zverine!« je kriknila babica.
»Drugi dan pa pridrveli sem gor na Sleme in ...«
Ani je ob spominu na moža in na to,
toliški cerkvi »Magnifikat« ; vsa Sar-denkova umetnost je namreč ciklična, cele cikluse vsesvetaric, svetonočnic in velikonočnic je spesnil pesnik Kristusove in Petrove Rome. Silvin Sardenko je Fra Angelico slovenske besedne umetnosti. V njegovi pesmi ni razglasja kot ga ni bilo v slikah Fra Angelica:
Nikoli disharmonije ni bilo v duši meniški, nikoli v angelskih slikah ... (Roma: Fra Angelico).
Bogoiskatelja Bršljanskega, ciklus »Roma in Kras« v Domu in Svetu povezuje Kras s Kristusovo in Petrovo Romo. Novi ciklusi naj bi prikazovali Kristusovo Romo v sodobnosti, milostne Kristusove in njegove Cerkve, bleskote pa tudi v vsej slovenski zgodovini do knezov Koclja, Rastislava, Sventopolka v zarjah svetega Cirila in Metoda v duhu bogu-danske, bogoiskateljske in mesijanske ideje.
Najmodernejši poet Rome pa je Rafko Vodeb, v knjigi, ki ie izšla tudi v Rimu »Kam potujejo oblaki«. To so mehke impresije, vzdihi popotnika in romarja iz naših dni. Betlehemski in velikonočni Kristus in Njegova Cerkev je vedno središče in žarišče vseh slovenskih poetov, ki izžareva v Romi, ki jo imenuje Silvin Sardenko »Roma alma — večna palma«.
kar se je zgodilo tiste dni na Slemenu, obtičala beseda v grlu. Vstala je in odšla h konjema, da ne bi vpričo Lovrenca in babice naglas zajokala..
»Malo je naših ljudi, ki bi jim bila vojna prizanesla, a najhuje je udarila vašo hišo,« je spregovoril Lovrenc čez čas. »Simona so ubili, hišo zažgali, Ano odpeljali v taborišče, Janka pa spravili kdo ve kam.« Ozrl se je k Ani, ki je tam v senci gladila rjavca po vratu in pridušeno ihtela. »Ce bi se Janko vrnil, bi bilo kar laže.«
»Vrnil?!« je vzkliknila babica nejeverno. »Nikoli ne bomo izvedeli, kje živi in kako se mu godi. Nikoli več ga ne bomo videli.«
»Zakaj se ne bi mogel vrniti?« je Lovrenc zavrnil babico. »Se vedno se vračajo ljudje, ki so jih Nemci odvlekli od tod, vračajo se celo takšni, ki smo jih imeli za mrtve. Pa se ne bi mogel vrniti Janko?« Dvignil se je. »Vrnil so bo, prepričan sem, da se bo vrnil!« je dejal tako glasno, da bi ga mogla slišati tudi Ana. »Bomo nadaljevali, kaj?« je vprašal čez čas.
Babica je pokimala in se dvignila, kot da ji je trideset in ne sedemdeset let.
»Vzdihovanje nič ne pomaga. Zemlja hoče svoje.«
Lovrenc je stopil k Ani.
Ali že veste, da...
... je injekcijsko iglo izumil Francoz Charles Gabriel Pravaz, ki je živel od leta 1791 do 1853?
... človeško srce pretoči v enem letu okoli 3,5 milijona litrov krvi?
... poznajo danes zdravniki okoli 2000 vrst kožnih bolezni? Bolezni kože obravnava posebna vrsta medicine, tako imenovana dermatologija.
... je sedaj največja živeča žival neke vrste kit, ki je do 30 metrov dolg in doseže tudi 120 ton težine?
... ima največja žarnica na svetu ogromno svetilnost 1,000.000 sveč. Izdelali so jo Angleži za znanstvene namene. Imenovana žarnica daje več svetlobe kot sonce, seveda pa samo delček sekunde.
... so bili oklepi vitezov v srednjem veku težki tudi do 25 kilogramov, kar brez-dvoma ni malo, če pomislimo, da so se morali v tej bojni opremi bojevati in braniti ali napadati. Vsekakor je bil vitez v takih oklepih silno neokreten, poleg vsega pa so se bojevali na konjih. Oklep ga je sicer ščitil, seveda, samo ta čas, dokler niso začeli uporabljati strelnega orožja, v 15. stoletju.
... ima Jugoslavija v Evropi najboljša ležišča kroma?
... so po vojni v Jugoslaviji zgradili 1300 modernih mostov? Jugoslavija, ki je bila od vseh evropskih dežel najbolj opu-stošena, je takoj po vojni začela z obnovo in izgradnjo nove industrije in podobnih objektov.
»Ana, Ana!« jo je poklical, ko se je ustavil za hrbtom.
Ana si je obrisala oči in se obrnila k njemu.
»Hudo je, hudo.«
»Rekel sem ti že, da bi prišel k vam,« je rekel Lovrenc obotavljajoče. »Jurij se je oženil, s Francko bi rada začela sama gospodariti. Res, denarja nimam, imam pa roke in ...« pomolčal je malo, nato pa le povedal, »in srce za tebe, Laže ti bo.«
Ana ga je toplo pogledala.
»Saj, saj,« je rekla, »Brez tebe ne bi tako hitro popravila hiše, brez tebe mi-dve z babico sploh ne bi mogli gospodariti. Vendar...« Ozrla se je k hiši in povedala hitro. »Nekaj mi pravi, da bodo Janka našli, da se bo Janko vrnil. Ne vem, kako se bosta razumela.«
Lovrenc je položil Ani roko na ramo.
»Ne boj se, Ana! Kot oče mu bom, kot drugi oče.«
»Verjamem ... Vendar, Lovrenc, počakajva, dokler se ne vrne!«
Lovrenc je vzel roko z Anine rame.
»Upam, da ne bom več dolgo čakal.«
»Prvo leto po osvoboditvi sem ga pričakovala vsak dan, vsako uro,« je dejala Ana zamišljeno. »Ker ga ni bilo, sem počasi izgubila vsako upanje. Kar so me letos spomladi poklicali v Ljubljano,« je
 ------------------------- Stran 3
VoStčČ1
ŠJŠM8SII
Miscoria Valentin - BELFORT (Francija). - Prejeli 2.000 lir za naročnino, ki ste jo izročili Tinu Kajzelu, najlepša hvala.
Hvalica Antonia - BELOIT (Visconsin
- USA). - Prejeli denar za naročnino, najlepša hvala. Poslali smo vam Jadranski koledar in druge knjige, katere ste zaprosili.
John Mattelig - BELOIT (Visconsin -USA). - Skupina Vaših starih znancev iz rodne vasi Vas potom nas prav lepo pozdravlja in Vam želi vesele velikonočne praznike.
Močnik Peter - KLAGENFURT (Avstrija) - Kos Valentin nam je izročil Vaše prisrčne pozdrave in denar za zaostalo naročnino. Za vse se Vam najtopleje zahvaljujemo.
Novak Anton - PAS DE CALAIS (Francija. - Naročnino za list, ki ga prejemate, je poravnal vas brat Alojz. Pišite nam še kaj novic iz življenja tamkajšnjih naših emigrantov, ki jih bomo rade volje objavili.
Fabbrino Gino - MILANO-CORSICO. -Prejeli smo pismo, 1000 lir za naročnino in 1000 lir za Dijaško matico. Hvala lepa. Sporočamo Vam tudi, da smo se zanimali pri tozadevnih organih glede Vaše prošnje. Povedali so nam, da morate Vi osebno napraviti prošnjo in predložiti načrt za delo, ki ga nameravatei zvesti na Vašem zemljišču.
Medveš Anton - TOULOUSE (Francija). - Sporočamo, da smo Vam s 1. marcem začeli redno pošiljati naš list. Za naročilo Primorskega dnevnika pa se morate obrniti na tale naslov: Uprava Primorskega dnevnika, Via Montecchi, 6-III
- TRST.
Kudrič Ivan - METZ (Francija). - Fotografija, ki ste nam jo poslali, je zares lepa. Hvala. Objavili jo bomo pozneje, ob priliki ko bomo posvetili dve strani našega lista emigrantom. Radi bi izvedeli tudi za imena tistih rojakov, ki so z Vami na fotografiji, ker tako jih bodo tudi njihovi svojci bolj lahko prepoznali.
Filipič Anton - KONEMAUGH (USA).
- Hvala lepa za naročnino, ki ste nam jo dostavili. Pred dnevi smo Vam poslali tudi zaostale številke Matajurja, katere ste prosili. Vaši domači so vsi zdravi in tudi vnukinja Marija je zelo pridna v šoli.
Tomasino Alojz, Sturma Hektor, Toma-sino VirgUij. - BOTHENBRUMM (Švica). - Vsi Vaši prijatelji Vam želijo dosti sreče pri delu in Vas prisrčno pozdravljajo. Sporočite nam, če prejemate redno Matajur.
Jusič Carlos - BUENOS AYRES (Argentina). - Stari prijatelj iz Vidma je na našem uredništvu pustil za Vas prav prisrčen pozdrav in bi rad vedel, če ste zdrav in če se kdaj nanj spomnite - Ora-cius.
Felettig Albert - BUENOS AYRES (Argentina). - čudno se nam zdi, da že eno leto ne prejemate našega lista, ko naše uredništvo vendar skrbi za točno odpošiljanje. Skušali bomo raziskati kje tiči vzrok te poštne nerednosti.
nadaljevala živahneje, »in zvesto zapisali vse, kar sem jim povedala, na koncu pa obljubili, da ga bodo iskali, dokler ga ne najdejo, se mi je upanje začelo spet vračati. Obrnili se niso samo na Mednarodni Rdeči križ, ampak tudi na Mednarodno organizacijo beguncev.«
Lovrenc se je izpodbudno smehljal.
»Pet let je bil star, ko so ga ugrabili,« je nadaljevala Ana, »zdaj jih ima enajst. Gotovo je že velik in krepak deček, kakor je bil Simon. Najbrž tudi tako bister in živahen, če bi bil doma, bi zdajle on vodil konje.«
»Jeseni jih bo vodil!« je zaklical Lovrenc s prepričanjem.
»Misliš, da res?« je oživela Ana.
»Da!« Sklonil se je k njenemu ušesu. »In tedaj se bova dogovorila. Kajne?«
»Da, šele tedaj,« je Ana tiho pritrdila.
Lovrenc je prijel za vajeti.
»Gremo, gremo!«
Zavriskal je, kakor da mu je dvajset let, čeprav jih je imel že čez trideset in je zaradi prestreljenega desnega kolena stepal nekoliko trdo, zaradi strela skozi levo ramo pa mu tudi levica ni bila tako gibčna in močna kot nekoč.
6. Prvo sporočilo.
Naslednjo nedeljo se je Ana že zgodaj odpravila dol v trg. Kakor zadnje mesece vsako nedeljo je tudi tokrat odšla naj-
7.
ANTON
INGOLIČ
DEČEK
Z »VE M A
IMENOMA
Otrokova Velika noč
-s•'.vv v.-.
-h,.:
l
Vsa ocvetličena priroda, rmeno sonce sije, glase se ptičic melodije, v proces’ji nosijo Gospoda.
Na Matajurju zadnji sneg se taja, encijana se budijo korenike, če daleč so planike slike, vejo že vetrčki od maja.
Vijolice duhtijo v dolini, cvetč na vrtu rožmarini in lovor že poetom plete vence, bežč ob soncu zimske sence.
Pozdravljene sestrice lastovice, priplule ste kot zrakoplovi, zdaj gnezdite, kjer stari so domovi, otroci ljubijo vas, barvane cvetice.
že cerkvice duhtè po virhu, otrok pomladi se najbolj raduje; v vijoličastem in rdečem pirhu Velike noči, z krilatci aleluje.
Najlepše lubi dečica igrače zelene travnike in gozdnate palače, vzplul rmeni je citronček proti nebu, podobna duša je metuljčku in galebu.
ITD
E
E
L
Precepljanje venjik
Operite drevje z zimskim škropivom
Dosti sad j ar j eu še nimar darži roke križem an čaka, de kapar zgine sam od sebe, kakor je paršii. Kar je odpadlo listje iz dreves, je bil dobar čas za čiščenje, pomlajanje an škropljenje sadnega drevja. Kulku sadjarjeu je tuo napravilo? Sadjarji, ki djelajo zimsko škropljenje pa dostikrat zanemarjajo poljetno uničevanje škodliuceu. Dosti jih je pa tud, de škropijo z zimskim škropivom enako kot s poljetnim, tuo se pravi, de ga samo razpršijo po drevesu u formi kapljic. Taj-šno zimsko škropljenje ne pomaga dost. Sadno drevje muorate par zimskem škropljenju oprati, umiti, de ne ostane niti kuadratni centimeter suh. Nič za tuó, če odteče z drevesa nekaj škropiva. Takrat ste usaj sigurni, de ste dobro udarili škodliuca an poškropili tud vrhove, kjer se kapar narbuojš počuti. Na vrhovih dreves se rad zadaržuje tudi na-gobaren škodljivec zimski pedic. Tud zavoj njega muorate dobro poškropit drevje, ker ta lahko spomladi ogloda listje an cvetje.
Deblo an stare veje škropite od spuo-daj nauzgor. Takuó spravite škropivo u usak kot an jamo, kjer se skrivajo škod-liuci. Drevo muorate takuó poškropit z
U tjelem ljetnem času kokoši največ neso, jajca so za dobar kup an zatuó naj bi usaka gospodinja sada poskarbjela za uložit jajca, ki jih bo nucala kar jih kokoši ne bojo nesle an bojo draga.
Jajca, ki jih mislite konzervirat, muo-rajo biti zdrava, frišna, čista an cjela. Kar pobjerate jajca iz gnjezd, napišite z lapišem na usako jajce datum, kedaj ga je kokoš znesla. Razpokana odberite an jih preča ponucajte, umazana pa dobro umijte u čisti vodi. Usak dan spruot zbrana an odbrana jajca daržite na hladnem an temnem prastoru. Položite jih takuó, de jih boste lahko usak dan obračale an de bo ostò rumenjak u narauni legi.
Jajca provajte, če so frišna, takuó, de jih namočite za eno uro u 10% solni raztopini (1 kg soli na 10 litru vode). Frišna jajca padejo u raztopini na dno, buj stara jajca se postavijo pokonci, zlo stara pa plavajo na vrh. U vodi se tud vidijo hitro razopke na jajčni lupini, ker na razpokanem kraju izhajajo mehurčki.
Jajca lahko konzervirate na tele viže:
1. zložite jih na polico u hladnem zračnem prastoru ; usak dan jih muorate obarnit;
2. vložite jih u pleve, otrobe ali u žaganje. Trpežnost jajc se poveča, če jajca pred vlaganjem u žito ali u kaj drugega namažete s Špehom ali z raztopljenim voskom (cera) — lahko tudi s svečo;
3. sedem do osem mjescu se ohranijo jajca, če jih daržite eno uro u raztopini hipermangana (1 malo žličko na 5-6 litru prekuhane vode), jih osušite an vložite u drobno žito ali žaganje.
prej v pisarno ljudskega odbora. Na poti skozi trg so ga tržani ljubeznivo pozdravljali in izpraševali po zdravju, letini in drugem; le po Janku je iz obzirnosti niso izpraševali, čeprav so vedeli, kam hiti.
A ko je odšla mimo, si je marsikdo mislil ali celo rekel sosedu :	»Uboga Ana !
žena brez moža, mati brez sina.«
Ta in oni pa jo je povabil v hišo.
»Pridi, da boš povedala, kako je pri vas na Slemenu!«
»Najprej pogledam na odbor, potem se oglasim,« je obljubila, ne da bi se ustavljala.
»Oglasi se, oglasi!«
S stisnjenim srcem se je bližala veliki, novi dvonadstropni hiši sredi trga. Vso pot je mislila samo eno: je že prišlo sporočilo? So ga že našli? V mislih je videla tajnika Ivana Brdnika, že priletnega človeka, kako se mu ob njenem vstopu nenadoma zjasni lice, kako seže v predal in ji smehljaje izroči zapečateno pismo. »Ana, to je prišlo zate,« ji reče.
Ni mogla verjeti očem, ko je osiveli tajnik ob njenem vstopu res vstal, segel v predal in ji smehljaje ponudil veliko belo pismo, rekoč: »Tole je prišlo z današnjo pošto. Iz Ljubljane je, od Rdečega križa.«
Kot vkopana je obstala pred pisalno mizo.
Ali sanja ali je resnica?
zimskim škropivom, kakor bi ga oprali u vodi.
še na nekaj ne smijete pozabit. Razpr-šilnik naj ima par zimskem škropljenju venčo odprtino, kar pa je odvisno od pritiska škropilnice. Ce vas moti vjetar par djelu, rajši ustavite djelo, ker bi ponu-cali preveč škropiva.
Prej ku začnete s tjem djelom pa muorate parpraviti sadno drevje. Drevje očistite an pomladite, preveč visok vrh znižajte, ker drugače ga ne morete dobro poškropit. Z zniženjem vrha drevo rodi več an tud sadje je bui lahko obirati. Skarbite za tuó, de se nastale rane hitro zacelijo. Veje pravilno odžagajte, rane obrježite an jih namažite s cepilno smolo. Rane poljete še enkrat pregledejte an če kor, jih še enkrat namažite.
če boste takuó naredili usa djela u sa-dounjaku, boste u jeseni im jeli bogat pardjelek, ki bo tudi zdru.
Par tjeh vižah konzerviranja vlagajte jajca u kištice takuó, de je usako jajce dobro pokrito an de se ne dotika drugih jajc. Gledejte, de je zguomja vrsta jajc dobro pokrita. Poune kištice daržite- na hladnem prastoru.
Buj dougo se ohranijo jajca, če jih uložite u japneno mljeko, u vodotopno steklo ali u garantol, a o tjem bomo drugikrat povjedal.
»Na, vzemi in odpri ga!«
Ne, saj ne sanja, resnica je!
Segla je po pismu, s tresočimi prsti pretrgala ovitek in vzela iz njega bel list.
»Nate, berite/« je zašepetala.
Ze ob prvih besedah ji je zagorelo lice.
Se Brdnikov suhljati obraz je zažarel. »So ga našli?«
Ponudila je pismo tajniku.
U naših krajih je dosti venjik, ki rodijo malo ali nič. U tajšnih primerih je edina pomuoč, de se venjike precepi. Precepljanje ni težkuo, trjeba je le malo dobre voje an znanja. Potrjebno orodje za cepljenje je ročna žagica, oster cepil-ni nuož an lesena ali željezna zagozda (klin). Za vezat se lahko nuca rafija ali pa vrbove (benkove) šibe. Potrjeban je tud tanek karton, še buojši pa je vrbov lub — mah an droban pjesak.
Cepiče za precepljanje narježite zguo-daj spomladi, dokler venjika popounoma spi. Shranijo naj se u glih pni suhem pjesku an hladni kljeti. če so se do uporabe osušili, jih pred cepljenjem en dan daržite u marzli vodi.
Precepljanje naj se djela takrat, ku začne venjika dobro odganjat. Ponavad če je vreme gorko, se kalus šobit naredi, drugače pa zlo počasi. U venjikinem soku, ki ga venjika u tjem ljetnem času daje dosti od sebe, se začno razvijati glivice, ki prerastejo u celoti spojni kraj an cepič začne gniti.
če precepljate stare venjike, jih odžagajte takuó, de je pod odrjezom usaj 6 do 8 cm raunega an gladkega lesa. Rano z nuožem gladkuó obrježite, 5 do 6 cm pod rjezom venjiko tesno ovijte an zavežite z benko ali močno rafijo. Potle razkol j ite venjiko z nuožem an rjez razširite z zagozdo. Potle odrježite cepič na eno oko an ga pod očesom prirježite u formi J do 6 cm dougega klina, ki ga ustavite u razkol takuó, de pride kambij cepiča glih na kambij venjike. Če je podlaga debela, vstavite dva cepiča an cepljeno mjesto dobro povežite. Kar je use tuó na-
»Nate, berite!« je zašepetala in si pritisnila roko na prsi, da bi umirila srce.
Brdnik je razgrnil list in bral počasi, poudarjajoč vsako besedo posebej.
Spoštovanna tovarišica!
Pred nekaj dnevi nam je Mednarodna organizacija beguncev iz Nemčije poslala naslednje sporočilo:
— Janko Slapnik, ki je bil poleti 1944 odpeljan iz Jugoslavije, živi pri Fritzu in Friedi Groth v Heimdorfu pri Hannovru pod imenom Kurt Groth. Kolikor smo mogli ugotoviti, je deček zdrav in krušni starši lepo skrbijo zanj. Tožbo za vrnitev otroka Vam, njegovi pravi materi, smo že vložili.
Postopek za vrnitev je torej v teku. Upamo, da Vas bomo lahko v kratkem obvestili o prihodu Vašega sina v domovino.
Smrt fašizmu — svobodo narodu!
»Jej, jej !« je zaklical Brdnik, »pa si le dočakala!«
»Sem, resnično sem,« je vzkliknila Ana in še enkrat preletela pismo, ga spravila v ovitek in odhitela iz pisarne.
Pred občinsko hišo so jo skušali ustar viti možje, ki so se zbirali tam, da pretresejo zadnje dogodke doma in po svetu.
»Kaj se je zgodilo, Ana?«
»Našli so ga, našli!«
»Koga?« je vprašal starec, ki mu ni bil
reto, ovijte pod cepljenim krajem karton u formi pledre an ga z rafijo ali benko parvežite. U kratkon nasujte pjesak takuó visoko, de je cepič popounoma zasut. Buojše kot karton je vrbov lub, ki se gai u tjem ljetnem času z lahkoto slječe z vrbovih vej. U tjem primeru obdajte pod cepilnim krajem venjiko z mahom, potle parvežite nanj lub, ki naj bo za nekaj cm buj širok, kot je debelina cepljenega kraja an nasujte notar droban pjesak.
Prijeti cepiči poženejo po 14. dneh an zlo lepuó rastejo. Večkrat se ušafa na cepiču že parvo leto grozd. U drugem lje-tu je pardjelek že normalen. Julija ali avošta muorate ovoje trkaj zrahljati, de se pjesak iztrese, cepljeni kraj pa buj utardi an oleseni, če ste nucali za vezanje benko, jo je trjeba odvezati, de ne pretisne kalusa, rafija pa itak sama zgnije. Poganjke, ki poženejo iz debla, muorate nimar proč rjezat, tiste iz cepiča pa privezat na oporo, jih redno škropit, de jih ne napade peronospera ali oidij.
m m i n n m m n i i i n i u u m m mn iiiiiiiiiiiii.i:!.!,i.ii
Če koni spodrsne
Dostikrat se dogodi, de konju spodrsne na gladki cjesti, posebno, če je ledena. Konj pade an ne more sam ustati. Zgodi se tudi de zavoj švohosti ali boljezni konj obleži an ga je trjeba uzdignit. Kakuó bomo konju narbuojš pomagali? Kaduor ne zna, se po navad u tajšnih primerih ne zna pomagati. Runa nepremišljeno ali glih naruobe, kakor bi muoru.
Par uzdigovanju konja muorate vjedet, na kajšno vižo konji sami ustajajo. Naj-parvo stegnejo an zraunajo prednje noge, potle se uprejo z zadnjem koncem, takuó de sprednjo part telesa uzdignejo, roedtjem ku zadnja ostane na mjestu, dokler se končno ne požene na noge.
če je trjeba ležečemu konju par usta-janju pomagati, napravite pred njim najprej zadost prastora .Ce je uprežen, ga rješite usjeh vezi. Gladka tla potresite pred sprednjimi nogami z mokro žagovi-no, nametajte zemje ali varzite predenj kajšno kucno ali žakej.
če leži konj po strani, mu naj eden najparvo uzdigne glavo an vrat, drugi pa naj mu iztegne an zrunà sprednje noge. Konj je takuó naraunan, de leži na spuodnji parti prsi. Potle naj ga še eden ali dva primeta za rep. Sprednji pomar gač mu par tjem pardaržuje glavo, po-tlé ga malo šuarknite, potle ga pa na glas naženite, de ustane. Pomagači naj mu pomagajo par repu, de se uzdigne na zadnje noge.
Par bounih konjih je učasih trjeba pr-
v mislih samo in edino Anin Janko.
»Janka, mojega Janka!« je zaklicala Ana,
»Kje? Kako?« so se razživeli možje.
Toda Ana je bila že na cesti in je že hitela proti domu, med može pa je stopil Brdnik in jim razložil kako in kaj.
Ko je prišla iz vasi, je zagledala tam na prvi rebri svojo domačijo. Obsevajo jo je blago jutranje sonce. Pod sadovnjakom, iz katerega se je bliskala hiša, je ležala velika njiva, katere zgornja polovica je bila sveže zorana; nad sadovnjakom pa se je do temnega smrekovega gozda širil pašnik. To je bil njen svet. Ni bil velik, a bil je lep. Nad njim se je z gozdovi obrasla planina vzpenjala visoko v sinje, brezoblačno nebo.
Zdaj je na Slemenu še tiho in samotno, čez teden, dva, je razmišljala vsa srečna, pa bo živo in glasno. Janko bo ves dan vriskal in pel, da ga bo slišati sem dol v trg in visoko gor v planine, žalostnih večerov, ko je po ure in visoko gor v planine, žalostnih večerov, ko je po ure in ure stala na pgagu in zrla sem dol v Steniče, ne bo več. Sedeli bodo pred hišo in se pogovarjali. Janko bo pripovedoval, kako se mu je godilo v tuji deželi pri tujih ljudeh, kako si je želel domov, pa ni vedel, kam naj gre, kako je klical svojo mater, pa ga ni slišala. Ona mu bo pri-
 —  —  —- Štev. 6
CENE NA DEBELO
ŽIVINA ZA ZAKOL .
po kg
Krave	L.	215	do	260
Voli	»	240	»	290
Jenice	»	240	»	310
Teleta	»	435	»	500
Jagnjeta	»	450	»	470
Kozliči	»	450	»	470
Ovce	»	150	«	170
Prašiči (100 kg)	»	310	»	330
ŽIVINA ZA REJO
po glavi
Krave mlekarice	L.	150000	do	200000
Jenice breje	»	140000	»	180000
Prašiči (12-20 kg)	»	5500	»	8000
PERUTNINA — ZAJCI — JAJCA
po kg
Piščeta	L.	550	do	575
Kokoši	»	550	»	600
Purani	»	525	»	575
Gosi	»	400	»	450
Zajci	»	300	»	330
Jajca (100)	»	2865	»	3100
ŽITARICE
			po	q
Pšenica	L.	7100	do	7200
Sjerak	»	4750	»	4800
Oves	»	5600	»	5800
Rž	»	5400	»	5500
Ječmen	»	5500	»	5700
SADJE IN ZELENJAVA
PO kg
Krompir	L.	32	do	45
Radič	»	220	»	370
Sedano	»	70	»	120
Jabuka	»	45	»	80
Hruške	»	45	»	80
SIR IN MASLO
po kg
Sir do 2 meseca star	L.	410	do	460
Sir čez 2 meseca star	»	650	»	700
Mlekarniško maslo	»	930	»	960
Domače maslo	»	750	»	800
GRADBENI LES	V	HLODIH		
		kubični		m
Bukev	L.	16000	do	18000
Smreka	»	20500	»	23000
Oreh	»	28000	»	30000
Jesen (jasen)	»	16000	»	19000
Češnja (čerješnja)	»	15000	»	16000
Bor (buor)	»	12500	»	15000
Mecesen	»	20500	»	25000
Javor	»	22000	»	23000
Topol (tapu)	»	11000	»	12000
Dob	»	22000	»	24000
Hrast	»	25000	»	27000
DRVA IN OGLJE				
			po	q
Bukova suhe	L.	700 do		850
Bukova surove	»	600	»	650
Oglje	»	2900	»	3000
si podložit s širokim jermenom, pasom ali žakjem, de konju par ustajanju pomagate tudi ob krajih.
Ce je ušafu konj rano na koljenu, kar je padu, mu šobit ostrižite dlake an rano izperite s prekuhano vodo. Potle rano potresite s polvarjem sulfanilamit. Ce ne krvavi hudó, rane ni trjeba zavezat.
Odgovorni urednik: Tedoldi Vojmir Tiska: Tiskarna L. Lucchesi - Goric»
povedovala, kako hudo je bilo v taborišču, kako so se trudili, da bi jo ugonobili, pa se jim ni dala, ker je vedela, da bo potrebna svojemu Janku in svojemu posestvu, povedala mu bo tudi, kako hudo jo je prizadelo, ko je po vrnitvi našla v na pol porušeni hiši babico samo. Tudi babica bo imela mnogo pripovedovati: povedala bo, kako se je nekaj dni po najhujši nesreči, ki je kdajkoli zadela Sleme, vrnila na pogorišče in začela gospodariti brez živine, brez orodja, brez prgi' šča moke. Toda Ani je pisala v taborišče, da so Janka vrnili, sporočala ji je, kako raste, in ji izročila njegove pozdrave, samo da ne bi obupala. O, mnogo, zelo mnogo si bomo imeli povedati!
Na cesto je iz Jurijevega sadovnjaka skočil Lovrenc.
»Ana, že domov?«
Zdrznila se je.
»Si se prestrašila, kaj?« se je zasmejal.
Tudi Ana se je zasmejala.
»Na, beri, Lovrenc!« je vzkliknila i"1 pomolila Lovrencu pismo, ki ga je še vedno držala v desnici.
Lovrenc je že po sreči, ki ji je sijala i* oči, uganil vsebino pisma.
»Torej so ga našli?«
»Našli !«
»Saj sem rekel!« Naglo je preletel spO" ročilo. »še ta mesec bo doma!« je ugotovil.	(Nadaljevanje sledi)
I I I lili II II I IIM1II.I I II lllllllllllilll l.lllll II llllllil III tll.ll III 11 I I I lili  ......   i.l	ll	lll.l.l	l.l.l	l|	I	|	|	1:1	|	II	|	lllll	|
Konserviranje jajc
i:iilil!lil lil;i;iiiiiiiiiiiiiii:iii i!lilii:i iililiiilililiiiiiiil!lililililii!iiiiiiiiiiiu l l l i l i I I I I I I i l I I lil lilil lillil l l ! !! ! !!,, |!| |;|!| ||| |1|||1
Dva pardlGlka krompirja na	Ijeto
Na isti njivi iste rastline rodijo dvakrat krompir — sredi ljeta, junija, an septembra ! O tjem smo brali u njekšni švicarski reviji. Če je kajšen, ki ima veliko veseje do kmetijstva, lahko tuó poskus.
Zguodnji krompir, ki se ga sadi že marca, se izkoplje junija, cime je trjeba pa spet posadit. Rastline rastejo naprej an gomolji (krompirji) se razvijajo drugič, takuó, de se koplje septembra drugi pardjelek.
Poskuse so djelali u pješčeno ilounati zemji. Obdjelava je bla ’dnaka, kakor par drugem krompirju. Okopavali so dvakrat an glih takuó dvakrat osuvali. Diferenca je bla u tjem, de so zlo dobro gnojili s hljeuskim gnojem ali gnojnico an z umetnimi gnojili (concimi chimici). Na hektar so ponucali 200 do 300 q gnoja. Umetna gnojila so trosili med rastjo krompirja, parvič ob koncu maja, prej ku so se začeli razvijati gomolji; ponucali so 100 kg amonijevega sulfata, 100 kg
superfosfata an 100 kg 40 parstuotne kalijeve soli na hektar. Drugič so gnojili preča potle, kar so parvikrat izkopali krompir, z gnojnico an po 100 kg superfosfata an kalijeve soli na hektar.
Par parvi saditvi so nucali srednje debele gomolje. Ob koncu junija so izkopavali po cjele krompirjeve grme an potrgali gomolje do cime, cimo so pa na istem kraju spet posadili. Pred drugo saditvijo pa so zemjo parpravili, de je bla dobro pognojena. Tuó je bluó trjeba zlo hitro nardit, de krompirjevi grmiči niso zveneli. U ta namjen jih je bluó trjeba varovat (zakopali so jih u zemjo). Rastline so sadili z roko kakor se sadi pomodoro.
Par parvem kopanju so ušafali od usakega grma 8 do 12 krompirjeu, ki so vagali 2 do 3 kil. Drugi pardjelek je biu še večji: po 20 do 40 krompirjeu, ki so vagali do 10 kg.