254
Glasba.
tli
Koncert „Glasbene Matice" v Ljubljani. Dne 14. marca je priredila „Glas-bena Matica" pod vodstvom koncertnega vodje g. M. Hubada v veliki dvorani hotela „Union" koncert, ki je uspel v enem kot drugem pogledu sijajno in se je vredno pridružil svojim prednikom. Sodelovali so pri koncertu: g. O. vitez Cam-marota, operni pevec iz Zagreba; gdč. Vida Prelesnikova, pianistinja v konservatoriju v Pragi; gdč. Pavla Boletova, članica pevskega zbora »Glasbene Matice"; g. Josip Križaj, operni pevec slov. gledišča v Ljubljani; ženski in moški pevski zbor „Glasbene Matice", popolnjen po oddelku njenega šolskega zbora in pa orkester »Slovenske Filharmonije"   pod  vodstvom  kapelnika  g. V. Talicha.
Kot prva točka je bila na sporedu koncertna suita „lveria" M. Hipolitova-Ivanova, odlično glasbeno delo, polno iskrenosti in prisrčnosti v prvih dveh delih in veličastva ter žarečnosti v tretjem in četrtem delu. Orkester je izvedel svojo ne baš lahko nalogo z imponujočo dovršenostjo ter iznova dokazal, kaj more pod umetniškim vodstvom svojega kapelnika.
Viktor Parmova pesem za tenor: »Poslednja noč" se odlikuje po svoji ljubki melodijoznosti. Skladba je tudi glasbeno manj izobraženemu dostopna in umljiva. Težja, a vseskozi umetniška in modernim glasbenim načelom odgovarjajoča je Anton Lajovičeva skladba „Serenada" V obeh pesmih smo imeli priliko, občudovati še vedno lepi glas g. Cammarote. Kot tretja točka je bil na sporedu koncert za klavir s spremljevanjem orkestra v b-molu od Petra Iljiča Čajkovskega, ki ga je izvajala ob spremljevanju orkestra „Slovenske Filharmonije" domačinka gdč. Prelesnikova. Umetniški uspeh mlade umetnice se je obče priznaval in ni dvojbe, da jo čaka spričo njenih zmožnosti še prav lepa umetniška karijera. Karla Bendla „Švanda dudak" je našemu občinstvu znan in je bilo to glasbeno delo v našem listu že ocenjeno. Da je pod vodstvom gospoda vodje Hubada uspela tudi ta točka koncerta popolnoma, ni treba poudarjati. Odlikovali so se v njej mešani zbor in solistje, izmed katerih naj omenimo posebe gdč. Bo leto vo, ki si je s svojim čistim, dovolj krepkim sopranom hitro priborila simpatije občinstva.                                                                                     — a —
IpBdDlmn pregjfledo
Aleksandrovskij G. V. Čtenija po novejšej russkoj literature. Vypusk^ II., str. VIII. + 224. Kiew 1907. Cena 1 r. 25 k. - Gospod A. J. Jacimirskij je bil tako prijazen ter nam je poslal obširnejšo oceno te knjige; iz te ocene posnemamo, da so „Čtenija" Aleksandrovskega ..sinteza vsega, kar se je reklo v kritiki o tem ali drugem pisatelju", ter da jih to prav posebno loči od drugih popularnih knjig o historiji novejše ruske literature. Knjigo je priporočati za samoobraževanje.
Jacimirskij       dr. Fr. I.
Kotljarevskij N. Starinnyje portreti. Str. VI. + 457, Sanktpeterburg 1907. Cena 2 rublja. V tej študiji govori Kotljarevskij o „pozabljenih poetih" Puškinove dobe, o katerih vedo običajne književne zgodovine povedati le par besed. Puškinova slika se bo odraževala tem jasneje,  čim razločneje   bo videti vse njegovo odzadje.
Jacimirskij — dr. Fr. I.