Januš Golec: 13 Po divjiiialri Kanade Ljudska povest pO raznih virih. — (Dalje.) Med na kratko označenim opazovanjem in premišljevanjem o mirnih volikovih, s« je zdelo Francu, da je čul strel iz jugo-vzhoda. Tudi volkovi &o dviignili ušesa. Po preteku pol minute je že odjeiknil drugi strel. Tokrat ni bilo nobenega dvoma več. Franc je celo prepoznal rezki pok tovariševe puške. Najbrž je zadel tudi prijatelj na kaJko volčje Lkrdelo. Zopet sta se razgubila dva strela po planjavi. Gruberja je stresla zavest, da morajo to biti drugi streli. Vsekako ni bil Lavison sam tamkaj dol na jugu! Že je zaropotala ikar cela salva! Franca se je oprijemal strah. Krik se mu je zmuznil iz ust. Nelkaj se mu je iposvetilo v glavi ter mu pošepnilo, da morajo biti Indijanci na bojnem pohodu. Napadli so Lavisona. Oddal jo v obrambo dva strela, tema so sledili brzostreli od nasprotne strani. Reziko lajanje tovariševe puške je obmolknilo . . . Franca je predramiila in streznila iz razglab-^ ljanja resna nevarnost. Pripognil se je, si privezal bolj tesno snežne obroče na noge in stekel navzdol p-o hribu v smeri, iz ikatere so se bili oglasili strelL Prav nič se ni več bal volkov, ki so se raz-< kadili pred njikn na dve strani. Franc se ni zme-i nil za mraik, za brezmojino samoto severne pokra-> jine, za nevarnost, iki mu je pretila od napadalcev, vse njegove misli so bile ©sredotočene v t<H variša. Dober tucat mlajših in bolj radovednih Cla-« nov volčjega ikrdela je začelo ovohavati lovčevo; sled in ji jc sledilo na precejšnjo razdaljo. Nekako do opp^ldne je preiskoval Lavison z nižjim drevjem posuto pokrajino Lkamenitega razvodja, k-oder se je navadno podilo iskano volčje krdelo. Ker tamkaj ni srečal zverin, je krenil da^ lje proti jugovzhodu, da bi pregledal tamkaj li*i-< cam nastavljene pasti in bi se vrnil nato proti domu. Ne da bi bil slutil, da stopa sam v smrtno past, se jo bližal skupini črnih debel. Ko jo prodrl v črni les, ga je.prjčel oplazovati notrajni nemir. Zdelo se mu je, kakor bi bil stopl na starodavno po'kopališče, 'ki je bilo tedaj še zeIeno, ko je tudi cela pokrajina proti severu !kazala drugačno lice. Tukaj so se podili pred tisocletji že davno izumrli mamuti. Trenutna sprememba podnebja je pomorila drevje, ki pa ni strohnelo, ampak prepojeno z mofcroto — okamenelo. Ta drevesa so stala tukaj od bogznaj feedaj in so molele zverižene veje proti nebu, kljubujoč tisočletjem. Temno-črni so bili drevesni mrliči. Nobeden podinladek ni poganjal pod njimi, nobona ptica jib. ni obiskovala. Vse naokrog je bilo brez živjjenja — mrtvo! Približno 100 m dalje v črnem lesu sc je zbrknil volk s svojega zasnežcncga brloga. Lavison je sprožil prenaglo in ga zgrešil. Liki sivkasta senca je zbežal volk globlje v gozd, proti zamrzlemu jarku, v kojega bližini se jc nahajala Amevikančeva lisičja past. In kav naeakrat je postal volk pred kopico kamenja, da se je ikar zaikadil sneg izpod krempljev njegovib šap. V istem tronutku sc je obrnil in zdirjal nazaj po poti, po kateri je pribrzel, ter naravnost proti Lavisonu. Lovec je nastavil puško k licu in ustrelil. Tokrat je zadel zver sredi skozi prsa. Volk se je prekotalil, začel besno stresavati s tacami in je obležal poleg debla. Amerikanec je pognal iz cevi prazno patronsko stročnico, ogledoval volka in lu!kal proti skali, ki se je skoraj zgubljala v mraku. Čudno, da se je zvcr s tako naglico obrnila nazaj. Nekaj jo je moralo tamkaj le prestrašiti. In taisto nekaj je tičalo in se skrivalo za Ivamenjem. Ničesar na slišal, nič videl. Kljuft temu ga je vznemirjalo čudno obnašanje volka. Mogoče bi bilo dobro, Ce bi se vrnil, obšel gozd in poiskal morebitno sled, ki je vodila v črni les. Pi'epozno! V trenutku, iko se je okrenil, je dvakrat zablisnilo izza kupa kamenja, dvakratni pok je pretrgal tišino. Ena krogla mu je zažvižgala ravno mimo vrata. Druga mu je oprasnila mečo na nogi in ga vrgla na kolena. Iznenaden od čisto nepricakovanega napada, je spustil puško in se je poskušal obdržati pri prvem deblu. Ponovno so segli trije do štiri ognjeni jeziki po njem od druge strand jarka. Krogla mu je osmeknila lica in mu razcefrala kožuhovinasto kapo. Druga je udarila ob okameneli les mrtvega drevosa, odtrgala tresko in odbrenčala z njo. Kakor na povelje se je vrgel Lavison na tla. Na ta način si je rešil vsaj trenutno življenje, ker ostanek njemu namenjenih krogcl je odfrčal nad njim. Nato je obmolknil ogenj. Sovražniik je bil prepričan, da je zadel in je lovec ubit. Z bliskavico se je potegnil napadeni v fcritje za drevo. Od tam je otipal puško in jo potegnil ik sebi za cev. Njegovo početje so opazili iz nasprotne strani. Zopet so sikniile 'krogle, nc da bi bile zadele in zavladal je mir. Lavison je čakal z na strel pripravljeno puško. Le nekoliko sta ga skeleli praski na licu in na nogi. Čutil pa je, da rana na moči krvavi. Za skalami ni bilo opazi-ti nikakega premikanja. Minulo je 5 minut ... 8 ... 10! Zadeva jo postajala opasna. Lavison jo bil preprican, da je uganil načrt rdcčekožnih napadalcev. Hitro so se prepričali, da mu ne morejo prav do živega izza Ikamenite utrdbe. En del se je poslužil mrtvega gozda za obkolilni manever. Drevo je nudilo Lavisonu ikritje samo naprej. Od vseli drugih strani je bil povsem nezavarovan. Dvignil je glavo in pogledal naokrog. Dvajset ikorakov dalje na levo je stala tesna skupina treh velikih dreves. Če bi mu uspelo, da bi stekel tja, se vrgel med debli na tla, bi bil kakor v majhmi trdnjavi. Prcvidno jc pripravil tolo za skok, se pognal kvišku in že je hušnil proti cilju. Njegov izpad je sovražnike prescnctil. Že jc imel polovico poti za seboj, iko so otvorili napadalci ogenj. Nekaj krogcl je zapisnilo mimo, buknilo v sneg, le par se je odbilo od okamenelih dreves. Ogenj iz puškinih cevi mu je bil dober kažipot. Nc da bi bil zadet, je dosegel ikritje dreve-s, kjer je izkopal 8 pomočjo snežnega obroča sncg in izpopolnil utrdbo. Trenutno je bil zopct na varnem. Nikakor se ni prcdajal v očigled smrtni nevarnosti upu, da bo splob ušel živ. Indijanci so ga sigurno ob- krožili in ga bodo oblegali po njihovi volji. Pred vsem &o bili čisto gotovo v šestkratni premoči. Oblegani nd imel pri sebi dovolj hrane, ne odej, ki bi mu bile nudile zatišje pred no^nim mrazom. Najbolj ga je skrbelo krvavljenje Lz sicer neznatne rane na nogi. Kri mu je že bila razmočila hlače in se je spuščala v &korenj. Počasi bi še lahko izkrvavel. " Tekom prvih deset minut je dobro videl, kako so huškale sence med njirn in robom gozda. Streljal je na premikajoči se cilj, vendar ni zadel. V spoznanju, da je odvisno njegovo življenje od ustavitve krvi, je razparal hlačnico in pretipal rano. Krogla ga je res samo oprasnila, vendar globdko, ter mu pretrgala žile, iz katerih je krvavel. S pomočjo žepne rutice in sirovega usnja, katerega je odtrgal od snežnega obroča, si je napravil zasilno obvezo, ikatero je trdno zadrgnil krog rane z lovskim nožem. Krvavenje je prenehalo. Še snega si je naJožil ikrog obveze, kar ga je dobrodejno hladilo. Tekom pol ure je rana zamrznila. Tudi po odvitju robca ni privrela več ikri. Med popisandimi dogodki je zatonilo solnce. Neprijetna — mračna tema je napolnila mrtvi gozd. Zunaj po ravni so pričeli tuliti volkovi, med debli hoste sta plahutali neslišno dve snežni sovi, iki sta lovili kunce in leminge (vrsta veveric). Oblegančeve misli so zaplavale nazaj k tovarišu v topli koči na otoku. Franc je čakal v zasneženem taborišču zamanj nanj. Najbrž bodo pustili njega Indijanci pri miru. Imel je udobno streho ter dovolj žiivil. Če bo dobri tovariš sploh kedaj zvedel, ikje in kako je umrl od zavratne krogle rdečekožca on Lavison, iki je doslej kljuboval in se srečno izmotal iz vsaike še tolike nevarnosti ... (Dalje sledi.)