# Gozdarstvo v času in prostoru Ob spomeniški rekonstrukciji idrijske gozdne železnice V Majnšku ob Zgornji Idrijci so gozdarji (Soško gozdno gospodarstvo Tolmin in Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije) 28. septembra 2006 predstavili javnosti posrečeno miniaturno rekonstrukcijo nekdanje transportne naprave, imenovane »idrijski lauf«. Dobrodošel dogodek je spodbudil nastanek pričujočega zapisa o pomenu gozdarstva in lesa v idrijski preteklosti. Zaslužni gozdarski strokovnjak ing. Stanislav Mazi rudnik je bil več stoletij lastnik gozdov in jih je je v študiji Klavže nad Idrijo leta 1955 zapisal: »Eno zaradi velikih potreb po jamskem lesu, drveh, oglju, dobro stran je imel idrijski rudnik ob svojem odkritju; gradbenem lesu in hlodovini ne le velikopotezno ležal je sredi obširnih in lepih gozdov, kar je bilo za izkoriščal, temveč tudi varoval in gojil. Prav tako pridobivanje živega srebra zelo važno.« Tri temeljne in nerazdružljive substance idrijske preteklosti so bile les, voda in živo srebro. Že misterij odkritja ob »srebrnem studencu« leta 1490, povezan z legendarnim škafarjem, sporoča resnico o teh treh idrijskih elementih. Skozi stoletja je rudarska Idrija - podobno kot pred pol tisočletja Jakličev Alojnar - s pomočjo iznajdljivo koriščene neusahljive vodne energije in z bogastvom vsestransko uporabnega lesa zajemala živosrebrni zaklad iz podzemnih globin. Lesen škafarjev škaf se zdi kot arhetipski simbol idrijske kotline, ki jo obdajajo prostrani in bogati gozdovi. Vloga gozdarstva in lesa je bila v idrijski zgodovini vseskozi izjemno pomembna in to v sklopu celovitega proizvodnega procesa, ki je organsko povezoval lesno maso in vodno silo z živosrebrnim rudarjenjem in metalurgijo. Domala vsi gozdarski strokovnjaki se strinjajo z ugotovitvijo, da so idrijski gozdovi zgledno urejeni, ki se ponašajo z eno najdaljših tradicij velikopoteznega in smotrnega gospodarjenja. Že davnega leta 1665 je angleški potopisec dr. Gualterus Pope zapisal, da je ob obisku Idrije hodil nekaj ur po tako lepem gozdu, kakršnega v življenju še nikoli ni videl. Idrijsko hribovje je ostalo do danes med najbolj gozdnatimi območji v Sloveniji, celotna podoba gozdov pa je ostala negovana in skladna kot le malokje. Največ zaslug za to ima nedvomno človeški faktor, saj so, kot je pred leti poudaril dr. Mlinšek, v »težko dostopnem idrijskem hribovju primerno gospodarili z gozdovi.« Idrijski pa je tudi vzporedna rast idrijskega mesta - nekoč drugega največjega mesta na Kranjskem - slonela na zajetni količini porabljenega lesa. Iz zgodovine vemo, da so bili ob rojstvu rudnika in Idrije ob koncu 15. stoletja tamkajšnji razsežni gozdovi v izmeri kakih 15.000 hektarjev last sosednjih fevdalnih gospostev. Postopoma, skozi več kot 200 let, so gozdovi prehajali v državno last in bili dodeljeni v upravljanje in izrabo živosrebrovemu rudniku. V času gradnje največjih zidanih klavž na Idrijci in Belci (1770) so erarično posest prvič izmerili ter izdelali prve karte gozdov (Jožef Mrak), ki so bili last rudnika. Teh gozdov je bilo tedaj nad 9.500 hektarjev. Pozneje, v drugi polovici 19. stoletja, se je po zemljiški odvezi erarična posest zmanjšala, vendar je še vedno obsegala nad 7.500 hektarjev gozdov. Z njimi je do leta 1873 neposredno upravljal rudnik in imel zato tudi poseben gozdni urad. Z letom 1873 so prešli rudniški gozdovi pod upravo direkcije v Gorici, v naslednjih letih pa so jih razdelili na dve gozdnogospodarski enoti, razmejeni po reki Idrijci. 442 GozdV 64 (2006) 9 # Gozdarstvo v času in prostoru Iz preteklosti gozdarstva na Idrijskem, ki jo je temeljito obdelal odličen poznavalec in dolgoletni varuh idrijskih gozdov dr. Franjo Kordiš, je razvidno, da so se načini sečnje skozi stoletja dokaj spreminjali, se postopno kvalitetno izpopolnjevali in zlasti v novejših obdobjih sledili dognanjem gozdarske stroke. Preudarno se je postopalo z varovalnimi gozdovi in uvajalo pogozdovanja. Za oskrbovanje in smotrno izkoriščanje gozdov je skrbelo strokovno osebje, na primer znani gozdarski strokovnjak Emanuel Balasitz sredi 19. stoletja. Kako pomembno vlogo sta igrala gozdarstvo in preskrba z lesom, je nitega idrijskega politehnika Jožefa Mraka pozidali razvidno tudi iz števila gozdnih delavcev, saj je v okrog leta 1770, bi morali seveda spregovoriti nekaterih obdobjih rudnik zaposloval tudi nad 300 posebej. Na tem mestu naj samo poudarimo, da so gozdnih delavcev, kar pomeni, da je prišel na tri služile namenu dobrih 150 let (do 1926) in da so do delavce v rudniku en delavec v gozdu. grabelj v Idriji odpremile skupaj nad 3.600.000 m3 Med najvažnejše vidike in dosežke gozdnega drv in nad 300.000 m3 jamskega lesa in hlodov. gospodarstva in preskrbe rudarske Idrije z lesom je v Letno so lahko splavili tudi po 10.000 in več m3 preteklosti spadal transport lesa, zlasti velikopotezni lesa vseh vrst. sistem plavljenja od klavž do grabelj. Les so plavili po Posebej velja poudariti, da je bila poraba lesa v strugah Idrijce, Belce, Zale in Kanomljice, v manjših rudniku in na sploh v Idriji skozi vsa obdobja izjemno količinah pa celo po nekaterih stranskih pritokih. velika in da so razne vrste lesa služile domala za Ing. Mazi je zapisal, da so idrijski gozdarji prav po stotero namenov. Pa naštejmo vsaj nekaj dejstev. Les zaslugi plavljenja ter inovativnega sistema transporta, in lesno oglje je rudnik v starejših časih na veliko kljub težkim, celo najtežjim spravilnim razmeram, trošil za žganje rude, vseskozi pa za opaženja rovov, uspešno tekmovali z drugimi, ki so delali v lažjih za tesarsko izdelavo jaškov in za velike rudniške pogojih. Največ naporov je terjalo težavno spravilo naprave. Lesena so bila orjaška kolesa kamšti, lesen lesa do vodnih strug, na primer s pomočjo živine, je bil stari jez pri Kobili, lesene so bile do druge pa po drčah, rižah, stezah in kolovozih. V poštev polovice 18. stoletja klavže in rake, predvsem pa so prišla vretena in vitli, po letu 1880 škripčevje, so bila lesena tudi ogrodja večine stavb v Idriji. Če po letu 1909 prve žičnice, v novejši dobi seveda vse upoštevamo, da so po izračunu pokojnega geologa bolj gozdne ceste. dr. Ivana Mlakarja pod Idrijo v 500 letih izkopali Pomembno vlogo je nad 100 let igrala idrijska skupno za 700 kilometrov rovov materiala in da gozdna železnica (nemško Rollbahn, v idrijskem je dve tretjini rovov imelo leseno podporje, potem govoru »lauf«), o kateri sledi nekaj podatkov na razumemo, da je šlo v idrijsko podzemlje na tisoče koncu tega članka. Ta domiselno improvizirana in tisoče dreves. V skupno bruto lesno maso je gozna naprava, s katero so premagovali ravni, grape seveda treba šteti drva za kurjavo, hlode, jamski in police, je služila za prevoz oblega lesa do vode les, gradbeni les, oglje, les za orodja, les za strešno od 1820 do konca obdobja plavljenja. Znano je, da kritino, pohištvo in drugo. Ing. Mazi je ocenil, da so sprva uporabljali lesene, pozneje pa okovane in je skupna bruto lesna masa, posekana v idrijskih železne tire. gozdovih od začetka rudnika do konca plavljenja leta O monumentalnih klavžah – tako imenovanih 1926, znašala okrog 6.500.000 m3 ali nad 15.000 m3 slovenskih piramidah – ki so jih po načrtih zname- v letnem povprečju. GozdV 64 (2006) 9 443 # Gozdarstvo v času in prostoru Les - v stoterih inačicah uporabnosti - je bil ponovimo ugotovitev, da so bili »rojstvo gozdnih prisoten v rudarskem delavnem vsakdanjiku in v železnic idrijski gozdovi«. Idrijski lauf je bil v prvotni življenjskem utripu idrijskega občestva. Pa naštejmo: izvedbi skonstruiran že leta 1820 in sicer po zaslugi leseni ročaji in toporišča orodij, leseni okovani nadgozdarja Jettmarja. Namenjen je bil lažjemu »hundi« in »trugce«, lesene tračnice, leseni klini, prevozu lesa do vodnih plovnih poti, izdelan pa je lesene lestve, jamske tesarbe, leseni sodi - tone, bil po zgledu jamske proge v rudniku. lesena ogrodja jaškov, leseni sodčki za tovorjenje Prvotni lauf je bil v celoti lesen, sestavljen iz lese- živega srebra, les kot kurjava in stavbni material v nih vozičkov in lesenih tirnic, ki so imele razmak le Idriji, lesena ostrešja in šinklji, skladovnice polen 342 milimetrov. Sredi 19. stoletja so nato lauf bistveno po drvarnicah, leseni ganki, lesene pritikline za izpopolnili, povečali tir na širino 625 milimetrov, domače živali, ograje, fižolove preklje, vodovodne lesene tirnice okovali s pločevino ter izboljšali in cevi (!), pohištvo, izdelki domače obrti, leseni pri- povečali vozičke po zgledu kmečkih lojtrskih voz. pomočki klekljaric in celo svetloba lesenih trsk na Ing. Mazi je ugotavljal, da je bil celoten lauf speljan »svetarnih« in še in še. v dolžino do treh kilometrov. Na izpopolnjene Po vsem povedanem lahko upravičeno zaklju- vozičke, ki so jih imenovali »regljači«, so nakladali čimo z ugotovitvijo, da so gozdovi pol tisočletja do enega kubičnega metra lesa, in to v dva do tri odločilno in nepogrešljivo pomagali prehranjevati metre dolgih kosih. Leseni regljači so imeli kovinske idrijski živelj. Gozdovi ostajajo tudi danes in v pri- osi, kolesa in zavore. Tirnice so polagali na trdno hodnje naše dragoceno naravno bogastvo, pa ne le grajene lesene kobile, s katerimi so po potrebi lahko v ekonomskem smislu, temveč tudi kot kompleks premostili grape ali kotanje, tako da je lauf tekel naravne in kulturne dediščine ter kot vir vitalnih tudi po 15 metrov visoki konstrukciji nad zemljo. substanc - vode, zraka in prsti. Gozdarji, to velja Na razpolago so imeli kakih 30 regljačev, s katerimi posebej poudariti ob septembrski slovesnosti, zaslu- so vozili po tirnicah s povprečnim padcem 2,5 %. žijo priznanje tudi kot varuhi ali rekonstruktorji Lauf je pomagal spravljati les iz odročnih gozdnih kulturnih in tehniških spomenikov, kakršen je bil predelov do Idrijce vse do prenehanja plavljenja od nekdanji idrijski lauf. klavž do leta 1926. Osnovne informacije o idrijskem laufu so podane Domiselna rekonstrukcija laufa, seveda v spo- v več jezikih na informativnih tablah ob postavljeni meniški izvedbi, predstavlja dragocen prispevek rekonstrukciji, zato naj poudarimo le nekaj bistvenih k ohranjanju našega zgodovinskega spomina, k dejstev. vrednotenju naše tehniške dediščine ter bogati Ing. Tadej Brate je leta 1994 v svoji knjigi Gozdne celostno podobo prostranega Krajinskega parka železnice na Slovenskem opisal kakih 30 gozdnih Zgornja Idrijca. Hvalevredno dejanje gozdarjev bi železnic, ki so v preteklosti obratovale po gozdovih veljalo posnemati še ob marsikakem zanemarjenem v večini slovenskih pokrajin, vendar so vse različne ali pozabljenem pomniku naše preteklosti. izvedbe teh železnic delovale šele več desetletij pozneje kot idrijski lauf. Zato lahko s ponosom Janez KAVČIČ Odprtje stalne postavitve lesenih kipov na Oddelku za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete V sklopu prireditev na začetku novega študijskega vire smo pripravili na večer prvega oktobra skromen leta, ki se je letos prvič organizirano odvijalo pod kulturni program, s katerim smo uradno obeležili okriljem ljubljanske Univerze, smo na Večni poti 83 odprtje postavitve petih kipov (eden pred glavno (Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire zgradbo in računalniško hišo ter trije v glavni avli pri Biotehniški fakulteti) odprli stalno postavitev Oddelka). Slovesno je postavitev odprla rektorica kipov akademika prof. Igorja Grabca. Univerze v Ljubljani prof.dr. Andreja Kocijančič, Na Oddelku za gozdarstvo in obnovljive gozdne gostili pa smo številne visoke goste iz Univerze 444 GozdV 64 (2006) 9 #