Štev. 134
V fUibimnl, 15. |uni)a 1936
fcto 1
Govor predsednika amerlkansklh Zdruienlh držav
Vera in morala sta potrebni
vsaki dobri vladi
Indiana, 15'. junija, o. V xve*i i volilnim bojem, ki se je začel po vsej Ameriki za volitve bodočega predsednika republike, je tudi dosedanji predsednik Roosevelt odšel na svoj propagandni pohod. Včeraj je imel velik govor v mestu Indiani ob odkritju veličastnega spomenika amerikanske-mu narodnem junaku Georgu Rogersu Clarku, ki je premagal v bojih za osamosvojitev Amerike angleško armado.
Govoru predsednika Roosevelta je prisostvovalo ogromno število ljudi. Udeležbo cenijo na 120.000. Predsednik Roosevelt je med drugim povedal v svojem govoru tudi tole:
»Prepričan sem, da mora ameri-kansko ljudstvo pri teh volitvah in zmeraj zastopati in zagovarjati načela, da sta vera in morala potrebni sleherni dobri vladi, če hoče ta delati za dobro ljudstva in države. Danes, kakor včeraj je treba vero spo-
štovati. — To načelo mora voditi krmarje Združenih držav, mora voditi pa prav tako ljudstvo, ki v Združenih državah živi.«
Za tem se je predsednik Roosevelt v svojem nadaljnjem govoru toplo spominjal tudi zaslug, ki jih ima za osvoboditev Združenih držav lrancoska duhovščina. Francoski duhovnik Gibaut je bil listi, ki je za Clarkom, kateremu odkriva Amerika zdaj spomenik, vodil v Združenih državah boj za svobodo in ki je z vsemi silami delal za to, da se samostojnost Amerike ohrani. Okoliška duhovščina je v službi svoje vere dokazala, da je v narodnostnem in političnem oziru zastopala zmeraj tisto stališče, ki je bilo za sleherni narod najkoristnejše. To pa je bilo tisto, ki ni delalo krivice nikomur.
Predsednik Roosevelt bo svoje volilno potovanje nadaljeval še nekaj dni. To pa zaradi tega, ker se kljub izboljšanju gospodarskih razmer po-. javlja velika propaganda proti Rooseveltu, katero I podpirajo kapitalistični krogi. Kljub svojemu sla-
bemu zdravju je predsednik Roosevelt odločen, da še enkrat sprejme nase težko breme predsedniške časti, ker je prepričan, da ena sama predsedniška doba še zdaleka ne zadostuje za izvedbo in uresničenje vseli gospodarskih načrtov, katere je Roosevelt s svojimi pomočniki zasnoval. Kljub svojim letom in kljub bolezni bo Roosevelt napel vse svoje sile, da uspe tudi pri sedanjih predsedniških volitvah. To mu najbrž ne bo tako težko, saj so republikanci, nad katerim je pri zadnjih volitvah zmagal, postavili kot protikandidata precej neznanega Landona.
Poznavalci razmer pa trdijo, da bo v Ameriki zmagal tisti kandidat, ki bo imel za seboj dva človeka, ki predstavljata danes amerikanske mase. To je znani pater Coughlin s svojim versko socialnim reformatovskim gibanjem in pa mr. Town-send. ki obljublja vsakemu Amerikancu dosmrtno rento.
Belgija pred splošno stavko
Bruselj, 15. junija, o. Stavkovno gibanje v Belgiji zavzema vedno večji in večji obseg. Pospešuje ga po eni strani bližina francoske levičarske stavke ter zveze, ki jih imajo francoski in belgijski socialisti med seboj, po drugi strani pa hočejo belgijski levičarji za vsako ceno preprečiti, da bi prišla <k> političnega vpliva v Belgiji desničarska gibanja, katera predstavlja Rei. Socialisti in druge akupine se zavedajo, da je Rex edina nevarnost, ki jim preti. Zato skušajo na vsak način preprečiti poraz njegove vpliva. Socialisti in komunistični voditelji vedo, da jih čaka z Rexom boj za življenje ali smrt, ker mladina, ki se zbira v tem gibanju ne mara več nobenih kompromisov z marksisti, ki v Belgiji, kakor povsod drugje pripravljajo narodna in državni razkroj.
Včeraj je socialističao strokovna zveza rudarjev v velikanskih premogovnikih okrog Liegeja sklenila, da se danes začne spošna starka vsega premogovnega delavstva. V stavko so stopili tudi vsi uslužbenci električnih podjetij, prevozniki m
nameščenci po garažah. Prav tako pričakujejo, da bodo stopili v stavko delavoi v železarnah in jeklarnah. Tudi pri bančnih nameščencih se kaže veliko gibanje v prid stavke.
Van Zeelandovi novi vladi, ki je v bistvu sestavljena iz članov njegove prejšnje vlade je to zelo neprijetno, ker bo splošni štrajk, če izbruhne, predstavljal največjo oviro in nevarnost za njeno delo. Tudi pri belgijski stavki se vidi, da je pripravljena po navodilih od zunaj, to je iz Moskve. Boljieviki se boje, da bi marksizem tako ali tako izgubil tla v Belgiji, ker bi bil potem pretrgan obroč, ki ga Moskva pripravlja za Nemčijo. Rex in njegovi ljudje pa, kakor je znano, zavzemajo stališče, da je treba napram Nemčiji zastopati in voditi drugačno politiko, kakor pa so delale dosedanje belgijske vlade. Z Nemčijo se je treba za vsako ceno sporazumeti, ker Belgija nima in ne bo imela nič od tega, če bo na strani sovražnikov Belgije, kakor ni imela med svetovno vojno.
Nezadovoljstvo s socialisti v Španiji
Oviedo, 15. junija, o. Včeraj je imel tukaj pred tisoči rudarjev govor Largo Caballero, vodja skrajnega revolucionarnega krila španske socialistične stranke. V tem govoru je pozval ves delavni razred, naj se združi^ in naj zahteva od vlade, da takoj izvede socialistični gospodarski program v celoti in do zadnjih posledic. Kl^ub temu, da spada Oviedo med delavske kraje, ki so v vseh revolucijah prednjačili — saj so znani krvavi boji v revoluciji leta 1934 in 1935 — vendar ni socialistični prerok dosegel prav nobenega priznanja in ni še z daleč izzval takega navdušenja, kakršno so pričakovali njegovi prijatelji. Nova levičarska vlada ni v Španiji zadovoljila nikogar, saj ni prinesla kljub mesecem svojega obstanka reda v državo, kaj šele, da bi bila izpolnila vsaj del obljub glede novega socialnega programa. Včerajšnji polom tega priljubljenega socialističnega voditelja smatrajo za znamenje, da v Španiji ne bo več dolgo mogoče vladati tako, kakor si predstavljajo socialisti.
Madrid, 15. junija. AA. Kljub strogim varnostnim odredbam španskih oblasti se po raznih španskih krajih vedno znova pojavljajo večji in manjši incidenti ter organizirajo lokalne stavke. Pomir-jenje ljudskih mas, ki ne morejo odoleti defitistič-ni agitaciji ekstremnih elementov, le polagoma napreduje. Tako je v Palancia pri Cordobi skupina marksistov napadla funkcijonarja civilne garde, ki je služboval v hiižini marksističnega doma. Napadalci so spravili svojo žrtev v poslopje in jo z noži zaklali. Ko eo drugi policijski organi zvedeli za ta zločin, so poskušali intervenirati in aretirati napadalce. Prišlo je do hudega spopada in so bili štirje komunisti ubiti, nekoliko dri' ljudi je bilo ranjenih.
V Rio Tinto so rudarji sklenili z jutrišnjim dnem nastopiti splošno stavko, ker jim vodstvo
Proslave in težave
rudnika ni izplačalo dogovorjene povišane plače za zadnjih 6 tednov.
Snoči so ekstremisti povzročili nove krvave spopade s svojimi političnimi nasprotniki. V Madridu so napadli nekega policijskega uradnika in ga hudo ranili. V Gumielu pri Burgosu so se spopadli ekstremisti in španski fašisti. Nasprotniki so se tudi obstreljevali. Pri tej priliki sta bil dve osebi ubiti, štiri pa hudo ranjene.
Krvav pritisk v Palestini
Jeruzalem, 15. jun. o. Angleški visoki komisar je včeraj objavil odlok, po katerem se teroristična dejanja kaznujejo s smrtjo ali dosmrtno ječo. Posebej bodo kaznovani oni, ki bodo streljali na angleške vojake ali uporabljali bombe v boju proti drugim ljudem, ali bi povzročili z njimi kakršnokoli škodo. Enako bodo kaznovani v smislu tega odloka tudi oni, ki bodo razdirali ceste in druga prometna sredstva. Okrožni komisarji so pooblaščeni, da koznujejo % denarno kaznijo vse vasi in občine, katerih prebivalci se poslužujejo terorja za dosego namenov. Hkratu bodo smeli v bodoče zapleniti tudi njih premičnine in nepremičnine. Tudi oni kraji, katerih prebivalci bi kakorkoli podpirali upornike in bi ne izpolnjevali odredbe angleški oblasti, bodo kaznovani na sličen način.
Spor v angleški vladi
London, 15. junija. Po poslednjih izjavah ministra Chamberlaina za ukinitev sankcij je prišlo v angleSki vladi do odkritega spora. Spor je obstojal že doslej, vendar očitno nikjer ni dobil izraza. Sankcijonisti očitajo Chamberlainu, da se je postavil na čelu zarote proti Edenu Tudi »York shire Post«, ki ga izdaja Edenov tast, napada ministra Chamberlaina in pravi, da je on kriv vseh nesporazumov v vladi. V ostalem list napoveduje, da bo Eden na napovedanem zasedanju spodnje zbornice, ki se bo bavila zgolj z zunanje-politič-nimi vprašanji, odločno zavzel svoje stališče.
Kitajska brani svoje pravice
London, 15. junija. AA. Položaj na Daljnem vzhodu postaja zmerom bolj napet. Veliko revolucionarno in protijaponsko gibanje, ki se je pričelo v južno kitajskih pokrajinah, se z veliko naglico širi med kitajskim ljudstvom tudi v osrednji Kitajski in celo v severnih kitajskih pokrajinah, katerih oblasti simpatizirajo z Japonsko. V Kantonu sta generala Cičitang in Linungjen skupno z ostalimi vojaškimi poveljniki sklenila sestaviti novo narodno revolucionarno vlado in mobilizirati vso redno vojsko ter prostovoljce v južnokitajskih pokrajinah. V pokrajini Kvangsi,
! ki spada teritorijalno pod oblast nankinške vlade, so se pričeli ugledni Kitajci upirati Nankingu in simpatizirati s Kantonci. V Pekingu so se vršile včeraj kljub vsem prepovedim oblastev, ki delujejo po navodilih Japoncev, velike študentske manifestacije. Študentom se je pridružilo tudi mnogo prebivalstva. Demonstrantje so zahtevali, da se združi vsa velika dežela v borbi proti Japoncem. Policija je energično nastopila, vendar demonstrantom ni bila kos. Prišlo je do spopada; mnogo omladincev je bilo ranjenih. Šele vojaštvo je napravilo red. General Sungčejuan, predsednik
v Avstriji
Dunaj, 15. junija. AA. Havas poroča: Včeraj je bila svečana proslava tridesetletnice ustanovitve kmečke zveze v Spodnji Avstriji. Kancler Schusch-nigg je imel ob tej priliki velik govor in podčrtal, da ne sme nikdo pričakovati nobenih senzacij v avstrijski notranji politiki. Vlada bo poskušala zbrati okoli sebe vse tiste elemente, ki so za neodvisnost Avstrije. Vlada ne bo zapustila poti, ki jo je nakazal pokojni kancler Dollfuse. Kmetje so garancija za neodvisnost Avstrije.
Dunaj, 15. junija. AA. Snoči so narodni socialisti na Dunaju povzročili spet več demonstrativnih incidentov. V državni operi, kjer je dirigiral znani Žid Bruno Walter, so narodni socialisti v znak protesta vrgli proti odru več bomb s smrdljivim plinom. S takimi bombami so nastopili tudi v grajskem gledališču, v nekaterih večjih kavarnah in kinematografih. V okraju Leopold-stadt, kjer stanuje mnogo Zidov, so policijski organi aretirali večje število ljudi, na katere je padel sum, da so sodelovali pri omenjenih demonstracijah.
V ostalem je avstrijska zvezna vlada včeraj za tri mesece podaljšala prepoved uvoza in razpečavanje vseh nemških dnevnikov in nekih nemških revij in ilustracij na ozemlju zvezne republike.
vladnega odbora v pokrajini Hopej in Čahar, ki je povsem pod japonskim vplivom, pa je odklonil poziv kantonske vlade, da se pridruži kitajskemu nacionalnemu in revolucionarnemu pokretu.
Snoči so se vršile v Kantonu velike demonstracije proti Japoncem. Pri demonstracijah je sodelovalo okoli 100.000 ljudi. Vse tovarne in trgovine so bile zaprte. Do incidentov ni prišlo.
Zaradi tega so postali Japonci zelo oprezni. Kakor poročajo iz Šangaja, se je pred neke luke v južni Kitajski vsidralo pet japonskih vojnih ladij. Vse kaže, da je pričakovati še ,drugih japonskih vojaških ukrepov, če bi kitajski revolucionarni pokret količkaj narasel.
Medtem je kantonski general čenčitang, ki je zbral svojo vojsko na meji nankinških pokrajin, sklenil prekiniti vojne operacije in poslati v Nanking parlamentarce, da se zadnjič poskuša najti osnova za mirno ureditev spora. V Nankingu poudarjajo, da bo vlada storila vse, da se prepreči meščanska vojna. Vsekakor bi pomenila vojna med Kantonom in Nankingom le še pospešitev propasti kitajske suverenosti in olajšanje zapon-ske ekspanzije proti zapadu.
Pred konferenco za oborožitev morskih ožin
Kaj bo z Dardanelami?
Ankara, 15. junija, o. Turška vlada je pripravila za spremembo pogodbe o morskih ožinah poseben načrt, ki obsega štiri poglavja. Prvo poglavje obsega določbe o splošni varnosti Turčije. Med določbami tega poglavja so tudi odredbe o ukinitvi demilitarizacije morskih ožin, predpisi, s katerimi se zagotavlja popolna svoboda trgovski mornarici pri uporabi morske poti skozii turške morske ožine, in poleg drugih tudi odredba, po katerih vojaška in civilna letala in zrakoplovi ne smejo leteti čez te ožine.
Drugo poglavij« obsega določbe o varnosti samih ožin. Skozi morske ožine, brez dovolenja turške vlade, ne smejo pluti tu|e vojne ladje, ki obsegajo več ko 14.000 ton in tuje podmornice.
Tretje poglavje se nanaša na varnost Črnega morja. Poglavje obsega posebno določilo o Črnem morju, po katerih bodo smele plut! po črnem morju le vojne ladje onih držav, Id leže ob Črnem morju. Vojne ladje drugih držav, smejo pripluti v Črno morje le v primeru prijateljskih obiskov, in to le v tolikem številu, da tonaža vseh edinic na potu po Črnem morju ne sme presegati 28.000 ton.
Za vsak prehod vojnih ladij skozi turške morske ožine, mora turška vlada izdati posebno dovoljenje.
Pa tudi sicer se v Ankari z vso vnemo pripravljajo na bližnjo konferenco v Montreuxu. Turška delegacija je že imenovana. Za njenega predsednika je bil imenovan turški jcunanji minister Ruždi Aras. Delegacija je snoči odpotovala v Mon-treux.
Konferenca v Montreuru se bo, kakor kaže, delila v dva dela. Prvo zasedanje, na katerem se bodo obravnavala predvsem zunanja vprašanja, se bo vršilo pred sestankom sveta in skupščine ZN. Ko bosta obe ženevski zasedanji zaključeni, se bo pričelo drugo zasedanje konference v Montreuxu, na katerem bodo delegacije posameznih držav pričele reševati tudi stvarna vpraša/raja. Sele na tem drugem zasedamju bo turška delegacija predložila konferenci svoje načrte.
V Turčiji zanimanje za to vprašanje, ki je za varnost Turčije vsekako velikega pomena, stalno narašča. Li6t »Kurun« poudarja, da vprašanje tur-
Pisatelj Chersterton umrl
London, 15. junija, o. Tukaj je umrl sinoči eden največjih sodobnih pisateljev Gilbert Keith Chersterton. Spadal je med največji sodobni pisateljski rod, od katerega jih živi samo še nekaj zastopnikov. V svojem svetovnem nazoru je bi! pristaš skrajno borbenega katoličanstva in je ta svoj nazor brez sleherne škode za sivojo umetnost neizprosno uveljavljal v svojem delu. Smatramo ga lahko za najduhovitejšega in najglobljega sodobnega angleškega književnika, polemika in kritika. Kljub temu, da je prestopil iz protestantovstva v katolicizem, je užival neomejeno spoštovanje in priznanje vsega angleškega občinstva. Od njegovih del sta v slovenščino prevedeni dve: »Četrtek«, katerega je poslovenil Oton Zupančič in zbirka detektivsko apolovetiških novel »Grehi princa Sara-dina«, v prevodu dr. Franceta Kimovca.
Blum se uveljavlja
Pariz, 15. junija. V gospodarskem odboru senata je imel snoči ministrski predsednik Leon Blum daljši govor v obrambo vladnih socialnopolitičnih zakonskih načrtov. Kakor je znano, vlada v senatu nima večine in so senatski krogi še zadnje dni pokazali precejšnjo nenaklonjenost za reforme socialističnega režima. Senatski odbor pa je včeraj sprejel zakonske načrte, ki mu jih ie vlada predložila v proučitev in bo poročevalec večine odbora v senatu nastopil za njih definitivno odobritev.
V ostalem stavkovno gibanje francoskega delavstva vedno bolj popušča. Snoči je bil dosežen sporazum med zastopniki delavstva in uprave Renauldovih avtomobilskih tovarn v smislu znanega mattingnonskega načelnega dogovora. Delavstvo je bilo zelo zadovoljno, da so se izpolnile njegove zahteve in snoči je korakala po centru mesta povorka 25.000 delavcev pod vodstvom poslanca Costiera in senatorja Morizea. Ljudje so prepevali socialistične popevke in marseljezo. Sredi sprevoda je bil velik voz s skupino ljudi, ki je predstavljal simbol delavske Francije. Na vozu je bil postavljen tudi doprsni kip ministrskega predsednika Bluma. Manifestantje so se pred magistratom mirno razšli.
Besede in dejanje ljudskih front
Lille, 15. junija. AA. Havas. Pri sprejemu v mestni posvetovalnici je župan in notranji minister Salengro med drugim izjavil: Kmalu bom dostavil vladi dekrete, ki bedo zadeli vse tiste, ki rušijo red in mir. Posebno tiste, ki se sedaj oborožujejo proti republiki. Ob koncu je rekel: V manj kot 20 dneh smo mi storili več nego drugi v 20 letih. Vlada ljudske fronte bo živela in zmagala.
Pariz, 15. junija. A A. Havas poroča; Podpredsednik romunske kmečke stranke Lupu je sprejel častnikarje in jim izjavil: Kot vodja stranke, ki se lahko v Romuniji smatra kot ljudska fronta, sem prišel v Pariz, da bi se razgovarjal z ljudmi, ki so prišli z ljudsko fronto na površje. Storil sem to tem raje, ker imamo velike skupne življenjske interese, ki vežejo naši dve državi. Lupu je dodal, da so vse velike romunske stranke zvesto vdane demokraciji, narodna kmečka stranka pa se še posebej bori za to, da bi se vzdržal ta duh.
Sanliago de Chile, 15. junija. AA. DNB. Snoči je prišlo v Santiago de Chile do spopada med fašisti in marksisti. Ubite so bile tri osebe. Težko ranjenih je bilo devet oseb. Stranke ljudske fronte so priredile demonstracije proti finančnemu ministru. Temu je namreč uspelo ustvariti v parlamentu večino desnice.
Proslava ustanovitve luteranstva
Ženeva, 15. junija. V Švici proslavljajo danes 400 letnico reformacije. V stari ženevski magdalen-ski cerkvi se je vršila včeraj popoldne svečana seja, ki ji je predsedoval dekan bogoslovne fakultete ženevskega vseučilišča Gambere. Na proslavi so govorili najodličnejši zastopniki protestantizma iz Švice, Francije, Nemčije, Belgije, Nizozemske in Anglije. Zvečer so se vršile po vseh cerkvah velike cerkvene svečanosti, poleg tega pa je bilo tudi več javnih zborovanj.
500 let poljske knjige
Varšava, 15. junija. Včeraj so otvorili veliko razstavo poljske knjige. Razdeliena je na več oddelkov, v katerih je mogoče zasledovati pet-stoletni razvoj poljske knjige. Kniige v posebnem oddelku so posvečene glavnemu mestu Varšave.. Oddelek se imenuje »Sto knjig o Varšavi«. Drugi oddelek obsega knjige od početka 16. do 18. stoletja v tretjem oddelku so razvrščene umetniško vezane knjige iz vseh 500 letij. V posebnem oddelku so razstavljene stvari društev poljske knjige v Varšavi, Krakovu, Lvovu, Toruniju, Vilni, Lodzu in Parizu.
Afera Bodi
Belgrad, 15. junija, m. Organi uprave grada Belgrad nadaljujejo preiskavo posameznih udeležencev v znani tihotapski aferi dr. Bodija in Novakoviča. Tekom današnjega' dne bodo znova zaslišali dr. Bodijevo ženo.
Koliko se je moglo zvedeti, se je policijskim orgatfiom posrečilo dobiti v roke obsežnejši materija!, ki zelo obremenjuje tudi Novakoviča, ki je že dalje časa vedel za vse podvige dr. Bodija ter je aktivno z njim tudi sodeloval. Oblasti v interesu preiskave vse podrobnosti še krijejo.
Skih morskih ožin, ni odvisno od rezultatov ženevskih konferenc med konferenco v Montreux' in ženevskima zasedanja sveta in skupščine DN sploh mi ničesar skupnega.
Za potrebe naših pošt in poštnega
usluibenstva
Govor ministra dr. Kalud|erdča na zborovanju poštarjev
Belgrad, 15. junija. V Sarajevu sc je pričel včeraj dopoldne kongres poštarjev kraljevine Jugoslavije. Otvoritve kongresa se je poleg krajevnih zastopnikov oblasti m delegatov poštarjev udeležil tudr minister za pošto, telegraf in telefon dr. Kaludjerčič.
Minister je imel na dopoldanski otvoritveni seji naslednji govor:
Oospe in gospodje! Če vzporedimo državni organizem s človeškim organizmom in če vzamemo, da so finance drobovje državnega organizma, prosveta njegov mozeg, pravo niegovo srce, vojska njegovi udje itd., tedaj bi lohko pošlo, telegraf in telefon imenovali arterijo državnega organizma. Pošta ie fin in precizen instrument, za katerega pravilno in točno delo ]e potrebno dovršeno prizadevanje in skrbnost vseh, ki ga vodijo, in popolno ljubezen, marljivost in požrlvovonje izvršnih organov. Če se vse to združi, tedai ni mogoče, da ne bi država in družba izrazili za ta instrument svoje priznanje.
Zavedajoč sc pomena pošte, ne smemo zaostati za drugimi narodi in jo moramo vedno bolj izpopolnjevati. Naša mlada država je bila med onimi civiliziranimi deželami, ki so spoznale njen pomen in nieno korist in so takoj že prve dni, ko se je organzirala država, organizirale tudi ministrstvo pošte. Delo ministrstva za pošte, od njegove ustanovitve do njegove ukinitve, je treba izraziti popolno priznanje. Vsi od najvišjega do narnižjega v stroki so se z elanom lotili dela, in so iz ruševin, ki nam jih je zapustil sovražnik, ustvarili vzorno poštno organizacijo. Ukinitev mit nistrstva pošte se je izvršila v trenutku, ko je to bilo najmanj potrebno. Tej panogi državnega gospodarstva je treba vselej posvečati vso skrb. Politična krpanja in sprehodi poštne stroke iz resora v resor so se prenehali z nastopom vlade dr. Milana Stojadinoviča, moža, ki ima dalekosež-ne poglede na politične in gospodarske razmere v državi m izven nje. Po njegovem prizadevanju in po njegovi odredbi se je znova ustanovilo ministrstvo pošte. Obnova ministrstva pomeni pol udarek njegovega pomena, popolno priznanje za uspeh te stroke in najboljša volja, da se čimprej usposobi in ojači v svrho izpopolnjevala svoje veJike naloge.
Ko sem prevzel ta resor, sem takoj spoznal, da nas čaka ogromno dela. Tehnična sredstva, j zlasti, kar se tiče izvajanja telefonske službe, so i zastarela. Število telefonskih prog )e minimalno. Vprašanje radiofonije je na mrtvi točki. Stanie poštnih zgradb je izredno slabo. Poleg teh pa je še ogromno število drugih akutnih vprašani, ki jih bo treba čimprej urediti. Če hočemo, da se kakšno gospodarsko podjetje aktivira in da se iz njega črpajo dobički, tedaj je izven dvoma, da se mora
to podjetje obnavljati in izpolnjevati, kajti investicije, ki sc bodo izdale zanj, bodo doprinašale le dvojni dobiček. Koliko sem si prizadeval, naj vam pokaže le eno dejstvo, da je od mojega prihoda na čelo te stroke pa dosedaj bilo ministrstvu za pošte nakazanih izrednih kreditov v znesku preko 30 milijonov Din v svrho obnove in izpopolnitve tehničnih sredstev ter za zgraditev poslopij, da že znana pooblastila za graditev telefonskih kablov in velikih radijskih emisijskih stanic niti ne omenim. Kakor vidite, kraljevska vlada potemtakem ne daic le obljub, nego tudi dejansko dela.
Gospe in gospodje! Poleg vsega tega mi je zelo dobro znan tudi vaš osebni položaj. Jaz se popolnoma zavedam, s kolikimi napori in težavami opravljate vaše težke dolžnosti. Znan pa mi ie tudi veliki odstotek bolezni med personalom, ki narašča zaradi naporne službe. Na tem področju bo treba izdali ukrepe, da se stanie izboljša. Vse vaše vloge in želje, ki ste mi jih doslej predložili, se bodo resno in stvarno proučile. Moja velika želja bi bila, da se ustanovi zdravstvena služba in da se postavi na moderno osnovo. Smatram, da bi bilo treba najprej ustanoviti obligatni bolniški fond in se pri organizaciji celokupne zdravstvene službe ravnati po železničarjih, katerih delo je po svojem značaju še najbolj podobno delu poštnega osobja in katerega sanitarne ustanove so dosegle zares zavidanja vredno visoko stopnjo. Bodite prepričani, da bom vsa.k vaš korak, ki ga napravite v tej smeri, sprejel s popolnim razumevanjem in da bom storil vse, kar ie moia dolžnost in kar bom mogel, da se vašim v tej stvari upravičenim zahtevam gre na roko.
Glede izkoriščanja dopustov in bolezenskih dopustov sem opozoril starešine, da izvrše niih pravilno razdelitev in dajejo dopuste prvenstveno obolelim uslužbencem, v času, ko so jim najbolj potrebni. Izkoriščajo se vse zakonske in proračunske možnosti za napredovanja osobja. Napredovanja so se i/vršila po strogih načelih pravično-sti Po_ ishh načelih so se izvršile tudi prevedbe dnevničarjev v okviru proračunskih sredstev. Zelo dobro vam je znana določba finančnega zakona o omejitvi napredovanja. Ko ne bi bilo te odredbe, število onih, ki bi napredovali v službi, bi bilo gotovo večje. Z eno besedo, gospe rn gospodje, sem sc prizadeval in se bom prizadeval, da sc gre na roko vam in vašim stanovskim interesom do skrajnih mej možnosti. Na vas pa ie gospodje, da me v mojem prizadevanju podprete. Podprli pa me boste tako, da se vsi skupaj posvetite vestnemu delu za dobro našega milega kralja in domovine. V tei nadi, gospoda, vam želim srečno delo in slogo ter vzkliknem: Naj živi Nj. kr. Vel. kralj Peter ll.l
10 vagonov sena v plamenih
Maribor, 14. junija 1936.
.1 na	Okrojj 10 «e je videl sinoči v južni smeri za
v ■-•krajnimi pohorskimi obronki ogromen sij, lei je visoko ožarja.1 nebo. Hkrati smo oparili maribor-«1	gasilce, ko ®o s svojo motorko zdrveli čez
. - most po državni cesti proti Hočam. V gasilskem domu so nam povedali, da gori v Slovenski Bistrici. Danes se j« zvedelo, da so imeli v Slov. Bistrici ogromen požar ter je ogenj uničil veliko skladišč« sena, ki je bik) last tamoinje Okrajne posojilnice. V skladiiču je bilo 10 vagonov suhe krme, ki je gorela s tako silnim plamenom, da ni bilo mogoče požara obvladati, dasiravno so gasile poleg domačinov in Mariborčanov še Številne okoliške požarne hrambe. Skladišče stoji v bližini kolodvora, okrog in okirog obdano od skladov desk in tramov, ki pripadajo bistriškim parnim žagam. Neposredna bližina tega materijala je nevarnost požara silno povečala, saj bi bile skoraj zgorele vse tri slovenjebistriške parne žage z ve-Ekimi zalogami lesa vred. Požarniki so se morali omejiti le na to, da so preprečili ognju razširjenje na bližnje sklade desk. Samo lesen plot okrog Žurajeve žajfe se j« vnel, pa so ga takoj podrli. — Og«mj v skladišču je izbruhnil okrog poj 10 zvečer. Sumijo, da je bil podtaknjen od zlobne roke. Slo-vemjebistričani, ki se podajajo zgodaj k počitku, so že po regini vari spali, ko jih je prebudilo kričanje, plat zvon«, trobentanje požamikov in ognjeni sij, ki j* čimdalje bolj naraščal. V skladišču je imela Kmetska zadruga 3 vagone sena ter s tiskal-nioo ra seno, trgovec Kapun iz Črešnjevca je imel 5 vagonov sena, sodni oficijal Franc Ferenčak pa 1 vagon sena, vozove in prazne sode. Vse to je ogenj -uničil ter ni bilo mogoče ničesar rešiti. Škoda je znatna tar znaia okrog 100.000 Din.
Tolminski prapor vihra v Mariboru
Manifestacija emigrantskih društev ob priliki razvitja zastave »Nanosa«.
Maribor, 14. junija 1936.
Primorska emigracija iz vse države je danes manifestirala v Mariboru. DruStvo primorskih beguncev »Nanos« je razvilo zastavo ter je za to slavnostno priliko povabilo bratska emigrantska društva iz ostalih mest v državi, ki so se vabilu radostno odzvala ter poslala v Maribor močne de-paitacije. Zlasti se je izkazalo društvo »Tabor« v Ljubljani, ki je poslalo v Maribor celoten svoj pevski zbor s kapelnikom skladateljem Venturinijem. Na piroslavi je zastopal' Savez emigrantskih društev Ivan Stari, savezni propagandno-opganizato-rični odsek Višnjevič, »Istro« iz Zagreba dr. Brlič. Društvo primorskih in koroških emigrantov v Ptuju Perič, Društvo primorskih akademikov Obad in starešin dr. Verčon, »Sočo« v Ljubljani dr. Prodan, Klub Primork iz Ljubljane Zajčeva in Buličeva, mariborski »Jadran« dr. Cerkvenič, Slov. žensko društvo v Mariboru ga. Maistrova in ga Lipoldova in Narodno odbrano dr. Dolar. — Sinoči se je vršil v veliki Unionski dvorani pevski koncert »Tabora«, pri katerem je sodelovala tudi koncertna sopranistka gdč. Dolenčeva, pri klavirju pa prof. S. Šantel. Koncert je zelo lepo uspel.
Danes dopoldne je bil ob 9 sprejem gostov na kolodvoru pri vlaku, s kolodvora pa sprevod z zastavami na čelu v Narodni dom. V veliki dvorani •e je vršilo slavnostno razvitje zastave »Nanosa«. V imenu dv. svetnika Gabrijelčiča je izročil »Nanosu« zastavo notar dr. Šorli. Silno navdušenje je je pretreslo dvorano, ko je omenjal, da j« ta prapor tolminski, ki jeq bil pTed 30 leti slovesno razvit v Tolminu ter je do zaključka svetovne vojne vihral kot znak tolminske prosvete. Sedaj ga je dobil od Tolmincev »Nanos« v častno čuvanja. Praporu je kumovala gosta Pinterjeva. Društvu ao po razvitju častitali predstavniki vseh navzočih dni*
štev. Ob pol 12 se je vršila v frančiškanskik baziliki sv. maša, pri kateri je ped pevski zbor »Tabor« Vemturinijevo mašo. Popoldne je bila v Unionski dvorani velika, dobro obiskana veselica.
Strela divja po Veliki Planini
Kamnik, 14. junija 1936.
Zadnji Čas (e že skoraj na dnevnem redu, da v bližnji kamniški okoici divjajo nevihte, ki malokdaj nehajo, ne da bi povzročile kakšen požar ali kaj drugega.
Ravno tako so se tudi v petek začeli zbirati težki oblaki in kmalu je na planinah (okrog 17) razsajalo strašno neurje.
Danes pa smo zvedeli sledeče: Romšak Janez — vulgo Žagarjev iz Podstudenca pri Črni — oče 6 članske družine je b.il s svojim 12-letnim sinom nad Vetemico v bližini Velike planine, kjer sta nabirala mah in druga planinska zelišča Z močnim grmenjem in bliskom se je z neverjetno hitrostjo bi.'žala nevihta proti Veliki planina in oče je videč pretečo nevarnost, poklical sina, da mu pomaga nadeti koš na ramena. Ko je sin dvignil koš, se je strašno zabliskalo in treščilo v očeta. Obenem je silen zračni pritisk vrgel sina nekaj korakov v stran, kjer je nezavesten obležal. Kmalu nato se je vsled hudega naliva in burje zdramil in začel iskati svojega očeta, katerega Je v neposredni bližini našel mrtvega in vsega ožganega.
Hoteč oditi domov, da o nesreči obvesti svojce, je v zmedenosti zgrešil pot in krenil v napačno smer proti Dolu. Med potjo je srečal turista, kateremu j« povedal o strašni nesreči, potem pa sta se skupno vrnila nazaj na planino. Nesrečni oče je ležal na trebuhu, obleka na njem je bila zgorena, po levi strani je b.il močno opečen in na levih sencih pa je imel veliko rano. Z leve noge mu j« strela sezula čevelj, ki ie ležal do 15 korakov vstran, v zemlji pa je bila velika luknja, katero je izkopala strela.
Ramšakov sin in turist st* nato odšla, da uredita vse potrebno za prenos pokojnega.
Isto popoldne je strela vžgala tudi cerkvico »Štan-grob«, ki je bila podružnica gornjegrajske cerkve. Bila ja znamenita zaradi svoje starinske notranje opreme in je pogorela do tal.
Posestniku Lovrencu Sušniku na Gojzdu pri Kamniku, pa ie strela ubila najlepšo kravo na paši.
Avstrijski motociklist zavozil v pasanta
Maribor, 14. junija.
Danes popoldne se je pripetila pred kolodvorom težka nesreča. Franc Vaciss iz Dunaja se je peljal s svojim motornim kolesom s prikolico skozi Maribor. Na Aleksandrovi cesti je zavil s ceste na kolodvorsko rampo v precej naglem tempu. Tik pred kolodvorskim vhodom je hitro zavrl, kar je povzročilo, da mu je vozilo zaneslo na stran ter ga vrglo na trotoar. V tem trenutku ja prišla iz kolodvora gruča ljudi, med njimi Karel Strniša. Motor ja treščil v sredo gruče. Ljudje so se med krikom razkropili. Strnišo pa ja motor zgrabil ter ga vrgel ob trotoar. Strniša je z«dobil pri padcu tako hude poškodbe, da je obležal nezavesten ter ao ga reševalci odpeljali v mariborsko bolnišnico.
Zborovanje Zveze trgovskih združenj
Ljubljana, 15. junija.
Včeraj »e je vriil v Brežicah občni zbor Zveze trgovskih združenj za Slovenijo, katerega je vodil g. Josip Kavčič. Potem, ko so bile prečitane uda-nostne in pozdravne brzojavke, je podal obsežno predsedniško poročilo O vseh težkočah trgovstva v Sloveniji in poročal o trgovskem kongresu, ki je bil meseca maja v Belgradu. Zahteve, ki jih ie izreklo trgovstvo na tem kongresu, doelej še ni60
Župan in člani obč. odbora iz Dev. Mar. v Potyu pred sodiščem
Iz strahu pred revizijo - ponaredili listine
Ljubljana, 15. junija.
Na sodiSču v sobi St. 79, je bila zadnjo soboto pred sodnikom poedincem Lederhasom zanimiva razprava. Na obtožni klopi so sedeli:
Hribar Rajko, delovodja občine Devica Marija v Polju, Jamšek Ivan, bivši župan omenjene občine ter bivši občinski odborniki in posestniki Jerman Ivan, Dimnik Ivan in Plevnik Albin.
Državni pravilnik jih je obtožil jH)narejanja uradnih dokumentov. Kakor znano, po občinskem zakonu predsedniki občin in člani njihovih uprav ne morejo biti obenem tudi dobavitelji za občinske potrebščine. Pri občini v D. M. v Polju pa se po tem niso ravnali. Ko pa so zaslutili, da bo banska uprava izvršila revizijo poslovanja občinske uprave, je predsednik občine Jamšek dal občinskemu tajniku Hribarju po predhodnem razgovoru naročilo, naj sestavi nove pobotnice, iz katerih se ne bo videlo, da so člani občinske uprave bili obenem tudi dobavitelji. Hribar je to res storil ter je napisal pobotnice tako, da so namesto resničnih dobaviteljev, ki so bili obenem občinski odborniki, eden pa župan, podpisali nove pobotnice* gori omenjeni soobtoženci. Obenem je spravil občinski tajnik v sklad s temi novimi pobotnicami tudi delovodnik in sicer na ta načn, da ga je v celoti prepisal. Ni pa popravil kontrolnika kreditov.
Na podlagi tega kontrolnika kreditov je revizija banske uprave takoj ugotovila, da kontrolnik ni v skladu z delovodnikom in s pobotnicami. Na podlagi revizijskega poročal je bil občinski odbor razrešen svojih funkcij ter je bil postavljen za začasnega upravitelja občine g. Keber.
Obtoženci so se v soboto zagovarjali na različne načine. Predvsem so vsi zatrjevali, da se niso zavedali, da bi zakrivili kako kaznivo dejanje. Po prečitanju poročil in zapisnikov je govoril najprej državni pravdnik g. dr. Goslar, ki je med drugim dejal:
Občinski funkcionarji — ne sinejo biti dobavitelji.
»Naš novi zakon o občinah ima posebno določbo, ki odgovarja moderni državi, da namreč občinski funkcionarji ne morejo biti istočasno tudi dobavitelji, t. j. osebe, ki bi občini dobavljale ma-terijal, ali delale v občini, ki jo vodijo. Jasno je, da ima ta določba namen, da se preprečijo zlorabe. da se onemogoči osebno Izkoriščanje občine s strani občinskih funkcionarjev.
Današnji obtoženci goglasno izjavljajo, da so že več let opravljali razne posle, pravijo pa, da jim ta določba ni bila znana in da zato niso vedeli, da kot občinski funkcijonarji ne morejo biti obenem tudi liferanti. Neglede na to, da je ta zagovor malo verjeten, jih ta zagovor ne more ščititi, ker se z neznanjem zakonov ne more nikdo izgovarjati.
Po navodilih župana ...
Na drugi strani je dejanski stan po priznanju vseh obtožencev popolnoma ugotovljen in drži dejstvo, da je prvi obtoženec Rajko Hribar kot delovodja občine napravil nove polx>tnice, uničil
Jugoslavija: Čehoslovaška 97:71
Drugo važno mednarodno srečanje je bila lahkoatletska tekma med Jugoslavijo in Češkoslovaško. Cehoslovaki imajo odlično reprezentanco, ki jo pripravlja za letošnje olimpijske igre ameriški trener Meredith, in je šla v boj kot precejšen favorit. Vendar so pa Čehi postavili na start svoje najboljše atlete, kajti zavedali so se, da je Jugoslavija tudi do6ti nevaren nasprotnik. Za met kopja so poklicali celo Kleina, ki študira na Oxlordski univerzi na Angleškem. Odločno so se držali slovenski atleti, ki so zastopali Jugoslavijo in to zlasti Krevs Ivo, član Primorja, ki je v Pragi izboljšal kar dva jugoslovanska rekorda. Tretji in četrti rekord je padel v metu krogle in v štafeti 400x300x200x100 m. Ce bi šla naša jugoslovanska reprezentanca v Prago kompletna. bi bil končni rezultat prav gotovo za Jugoslavijo boljši. Manjkali so Goršek, v teku na 800 in 1500 m, dalje se je poznalo, da ni bilo Bakova za skok ob palici in tudi Ivanovič bi v teku z zaprekami igral važno vlogo.
Z uspehi, ki so jih dosegli naši atleti v Pragi, sma pa vendar lahko zadovoljni. Rezultati so naslednji:
Tek na 100 m: Bauer (J) 11:2, Hanč (ČSR) 11:3, Dremil (J).
Tek na 1500 m: Hošek (ČSR) 4:065 Krevs d) 4:07Q (jugoslovanski rekord), Kratky (ČSR) 4:1677.
Met krogle: Douda (ČSR) 15.40 m, Kovačič (J) 15 m (jugoslovanski rekord), Bouček.\
Skok ob palici: Klasek (ČSEf) 4.02, dr. Korejš (ČSR) 3.70, Zupančič (J) 3.40.
Tek na 400 m: Knenicky (ČSR) 49.8, Lorenz (ČSR) 51.4, Gaberšek (J) 51.5.
Skok v daljavo: Hofman (ČSR) 7,26 m, Vosol Sobe (ČSR) 7.24, dr. Buratovič (J) 6.72.
Met kepja: Klein (ČSR) 62.22, Markušič (J) 57.73, Miloš (J) 54.38.
Tek na' 11 Om z zaprekami: Jaromil (ČSR) 16.1, Hanžekovič (J) 16.3.
Štafeta 4x100 m: ČSR 42.9. Jug. 44.4.
Po prvem dnevu je vodila Češkoslovaška s 16 točkami pred Jugoslavijo. Drugi dan so se ob 16 tekme nadaljevale ob velikem zanimanju občinstva. Postavljeni so bili še sledeči rezultati:
Tek 200 m: Knenicky (ČSR) 22.4, Juranka (ČSR) 23, Pleteršnik (J) 23.7. '
Tek 800 m: Otahal (ČSR) 1:58.9, Lorenz (ČSR) 1:59.3, Gaferšek (J) 1:59.4.
realizirane razen ene: upravnik mesta Belgrada g Milan Ačimovič je prepovedal nadaljnje delo veleblagovnici Ta-Ta.
V svojem govoru se je dotaknil tudi vprašanja Zbornice za TOI in razrešitve dosedanje zbornične uprave 7, g. Jelačinom na čelu. Pričakovati je volitev in izraža željo, da bi bila zbornica samo torišče za udejstvovanje gospodarskih krogov, ki odklanjajo vmešavanje politike v to gospodarsko ustanovo.
Ker je g. Kavčič že 10 let na čelu Zveze, mu je za uspešno vodstvo In prizadevanje za organizacijo slovenskega in jugoslovanskega trgovstva najprej čestital g. Ferdo Pintar, potem pa še gosp. Smerkolj, ki mu je v znak priznanja izročil lepo diplomo, delo akademskega slikarja g. Gasparija.
V daljšem govoru ie g. Verbič .predlagal, da naj se za bližnje zbornične volitve predloži enotna lista za trgovski odsek z g. Jelačinom kot nosilcem, kar je bilo z odobravnjem sprejeto.
Sprejet je bil računski zaključek za loto 1935, nadalje proračun za leto 1986 ter je bila dana upravi razrešnica. V nadzorstvo so bili izvoljeni gg.: Logar, Wolk in Oset. Skupščina ni eprejela nobenih posebnih resolucij, ampak se je pridružila v celoti zahtevam helcrnjskega kongresa, zahtevajoč čimprejšnjo izvršitev teli zahtev.
stare, da je te zamenjal in namesto pravih dobaviteljev, današnjih obtožencev, vstavil nove in da je to spremenjeno stanje vnesel tudi v delovodnik s tem, da je celotni delovodnik prepisal samo za to, da je spremembe spravil v sklad s pobotnicami. On se zagovarja, da je ravnal po nalogi* predsednika Jamška Ivana. Vendar mu ta zagovor ne more koristiti, ker se je moral zavedati, da to ni v skladu z zakonom.
Ostali občinski odborniki priznavajo dejanje, izgovarjajo pa se s tem, da niso smatrali, da bi s tem svojim dejanjem zakrivili kaj kaznivega, češ: saj se nismo nič okoristili. Dejstvo je, da se' niso nič okoristili. Ce bi se okoristili, bi odgovarjali danes po drugih kazenskih predpisih. Dejstvo pa je, da so obtoženci v medsebojnem soglasju, v glavnem pa po naročilu predsednika občine Jamška Ivana, pretvorili občinske listine, to je javne liatine, ki morajo služiti za absoluten dokaz, tla odgovarjajo pravemu stanju stvari.
Neresnične listine.
S tem, da je Hribar te listine potvoril, je vnesel nekaj neresničnega, predsednik pa mu je za to dal nalog. Poleg tega pa je predsednik te potvorjene listine z Žigoni in svojim podpisom, čeravno se je zavedal, da to ne odgovarja dejanskemu stanju. Ostali obtoženci pa so pripomogli k potvarjanju leh listin s tem, da so pobotnice podpisali.
Res je, da so postopali naivno, kar jih je danes privedlo tudi na zatožno klop. Pozabili so namreč popraviti tudi kontrolnik kreditov ...«
Po govoru državnega pravdnika je podal obrambeni govor najprej branilec g. dr. Lokar, ki je zlasti glede Hribarja poudarjal, da je bil zapeljan od predsednika občine in da je imel kot uslužbenec težak položaj. Ravno okolnost, da ni popravil tudi kontrolnika kreditov, dokazuje, da je delal saino po navodilu. Za popravilo kontrolnika kreditov namreč ni dobil od občinskega predsednika nobenega naročila in ga zato tudi ni popravil.
Nato je govoril zagovornik g. dr. Dinko Puc, ki je povdarjal, da je sploh dvomljivo, če se morejo smatrali pobotnice za javne listine in da ja sprememba Imena na pobotnicah kvečjemu disciplinski prestopek.
Takoj na to je sodnik g. Lederhas razglasil sodbo,
s katero se obsojajo: Hribar Rajko na 1 mesec K 20 dni zapora pogojno .na 4 leta ter v plačilo povprečnine v znesku 300 Din; Ivan Jerman na 20 dni zapora pogojno na 2 leti ter na plačilo povprečnine v znesku 250Din; Jamšek Ivan na 3 mesece zapora pogojno na 4 leta ter na plačilo povprečnine v znesku BOO Din; Dimnik Ivan na 15 dni zapora pogojno na 2 leti ter na plačilo povprečnine v znesku 250 Din ter Plevnik Albin na 15 dni zapora pogojno na 2 leti ter na plačilo povprečnine v znesku 250 Din. Poleg tega so bili vsi obtoženci obsojeni v solidarno plačilo stroškov kazenskega postopanja.
fc
Tek 5000 m: Krevs (J) 15:41.4 (nov jugoslov. rekord). Bručan (J) 15:47, ing. Hron (CSR) i$0 m za prvim, Hojka (CSR).
Svedtka štafeta (400*300x200x100): CSR 3:25.4,
Jugoslavija (Nikhazi. Gaberšek, Hanžekovič, Pleter-šek) 3:28 (nov jugoslov. rekord).
43., "kiS1^ S."si{ (J) **vm (CSW
Mef kladiva: Knotek (ČSR) 51.62 (nov čsl rekord), ing. Stepišnik (J) 49.17 (nov jugosl. rekord), Elijaš (CSR) 48.58.
Skok v višino: 1., 2. in 3. Mratini (J), Galanda in Kratky (oba CSR) 180.
Skromni športni program
Ljubljana, ki je bila že v četrtek brez športnega programa, je bila tudi včeraj močno skromna.
Dojioldne so še v okviru olimpijskega dneva, ki se prejšnjo nedeljo ni mogel vsled slabega vremena vršiti, plavalni miting, ki pa ni dal nič posebnih rezultatov. Razumljivo je. da je začetek sezone, ampak vendar bi bil lahko lepši rezultati.
Juniorji (do 18 let) 50 m prosto: 1. Banko 31.3 sek., 2 Watzke 33.1 sek., 3. Scanin 33.3 sek.
Seniorji 100 m prosto: 1. Cesar 1:07.2, 2. Mi-halek 1:10.7, 3. Fuks 1:11.4.
100 m prsno: 1. Binder 1:23.7, 2. Kramar 1:32.1, 3. Tori 1:35.
100 m prsno dame: Fine 1:52.2.
Propagandne skoke so izvajali 6 5 m deske in iz stolpa. Skakali so Ziherl, Pribošek in Kržan.
Štafeta 5x50 m. Ilirija je postavila tri štafete. Prva štafeta je dosegla čas 2:33.2. Druga 2:34.1.
Za zaključek je še sledila vaterpolo tekma med dvema moštvoma Ilirije. Rezultat belih in rdečih je ostal neodločen. Tekma je končala 5:5.
Na pojioldanskem programu je bila še nogometna tekma
SK Ljubljani:SK Železničar (Maribor 4:3 (1:3).
Šahovski turnir v Dresdenu
V soboto se je končalo šesto kolo mednarodnega turnirja v Dresdenu. Aljehin ie igral z Estoncem Keresom in napel vse sile, da si pribori novo točko in s tem dohiti Stahlberga, ki stoji na čelu ta-bele. Igra je bila zelo napeta m sc je Aljehjnu c?SIn? ?vo.,c9a nasprotnika obvladati. Vodeči btanlberg je igral z Bogoljubovim. Stari Bogoljubov se ie pokazal v vsej svoji sili. Sved je moral kloniti. Berlinčan Helling je premagal Švicarja uroba. Engels in Samisch sta igrala neodločeno. Izredno napeta je bila igra med Madžarom Ma-roczYiem in Nemcem Roedtom. Položaj se je menjaval, igra se je morala dvakrat prekiniti, tako da ima Roedl sicer dva kmeta več, vendar ima Maroczy tako močno pozicijo, da bo Roedlu prav težko dovesti igro do zmage.
Stanje po šestem kolu je sledeče: Aljehin, Engels, Stahlberg po 4 točke, Samisch 3,5, Maro-czy in Roedl 3 (1), Bogoljubov 3, Helling 2,5. Ke-res 2, Grob 0.
Generalni štabi MZ v Bukarešti
Belgrad, 15. junija. AA. Običajni sestanek načelnikov glavnih generalnih štabov Male antante se je pričel v Bukarešti. V Bukarešto je odpotovala na običojno konfcrenco načelnikov glavnih generalnih štabov, vojsk, Male antante misija našega glavnega generalnega štaba. Tam bo ostala nekaj dni. Generalni štabi se bodo porazgovorili o važnih vprašanjih narodne obrambe obeh držav.
Inflacija v Franciji
Pariz, 15. junija. »Journee Industrielle« piše o zakonu, ki uvaja 40 urni delovni teden v Franciji. List pravi, do bo ta zakon zelo podraži! vsa javna dela, ki jih izvaja država, in s tem tudi povišal davke. Vse bo postalo družic in tako bo prišlo do inflacije krediteov in to je do splošne infla-
Ljubljana danes
Koledar
Dane«, ponedeljek 15. junija: Sv. Vid.
Jutri, torek 16. junija: Sv. Jošt *
Lekarne. Nočno službo imajo: mr. Sušnik, Marijin trg 5, mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 10, in mr. Bohinec ded., Rimska cesta 3.
Kaj bo danes
Jakopičev paviljon: Zadnji dan umetniške ra*-stave bratov Vidmarjev.
Društvena dvorana Sv. Peter:	Ob 20 v pri-
reditvi fantovskega odseka Prosvetnega društva predavanje pod okriljem mednarodne katoliške propagande »Regnum Christi«.
Opera: Ob ‘20 produkcija operne šole.
Salezijanski mladinski dom: Ob pol 9 sestanek fantovskega krožka.
Drevi bo v opernem gledališču zadnja produkcija operne šole našega državnega konservatorija^ Na sporedu so odlomki iz oper Figarova svatba, Traviata in Manon. Kot solisti nastopijo gojenci: Fratnikoma, Dolenčeva, Igličeva, Pavlovičeva in Polajnarjeva ter Hvastija, Brišnik, Lupša, Žagar in Polak. Zbor plesalk pa pleše Borodinove Polovske plese, Gregor Sev Slovenski ples, Bizetov Španski ples in Schubertove plese. Plešejo: Bau-kart, Avguštin, Korunovič, Milič, Mlejnik, Šimenc, Ročnik, Polajnar, Hrašovec, Jug, Pavlovčič in Zelenik. Pri Schubertovih plesih nastopi tudi komorni zbor. Voditelji opernega in plesnega zbora so: režiser Debevec, kapelnik dr. Švara, inž. Go-lovin, spremljevalec na klavirju pa Kumar Vladimir, Začetek točno ob 30 v opernem gledališču. Predprodaja po cenah od 4—15 Din ravnotam.
*
Od 27. do 29. avtoizlet Plitvice—Senj—Crikve-jiiea. Informacije daje iiletna pisarna Okorn, hotel Slon, Ljubljana.
Pod Gorjance i avtom 21. VI. ca 96 Din. -t Spotoma ogled samostana v Stični, v Novem mestu bolnice ošinil jenih bratov, kmetijske šole itd., t Pleterjah pri St. Jerneju kartuzije in v Kostanjevici grad-klošter. Podrobna pojasnila daje pisarna »Po božjem svetu«, Ljubljana, šentpetrska vojašnica.
Kresovanje na Gradu. Vsakoletna kre»na prireditev ljubljanskega Rdečega križa na korist siromakom, ki je vselej privabila in zadovoljila tisoče udeležencev, bo v nedeljo 21. L m. od S popoldne do 11 zvečer: promenadni koncert, vojaška godba in godba poštarjev, petje, mali harmonikarji prof. Rančigaja, sreoolov s praktičnimi dobitki, ples na lesenem plesišču, jestvine, pivo, vino, hladila, sladice, plameneča kreona grmada. Vstopnina samo 2 dinarja za osebo.
Klavirski koncert absolventa visoke sole ljubljanskega drž. konservatorija Gallatie Reinholda bo v sredo, dne 17. t. m. ob četrt na 7 v Filharmonični dvorani. Natančni spored objavimo jutri.
V predprodaji se dobi spored, ki je obenem vstopnica, v knjigarni Glasbene Matice in velja 3 Din. *
Interesantno potovanje v Jutno Srbijo * avtomobilom od 6. do 18. julija: čez Dolenjsko do Karlovca in na Plitvice, čez Bosno in Hercegovino v Dubrovnik, kdo bi ne videl rad čudovite Boke? tfez ponosni Lovfen v Cetinje; po črni gori v Pri-,..v *ren in Peč; Macedonija: Skoplje, Ohrid, Bitoli; n ogled vseh znamenitih krajev., — Podrobni spored pošlje zastonj pisarna »Po boijero svetu«, Ljubljana, Šentpeterska vojašnica.
repertoar narodnega gledališča
V LJUBLJANI
DRAMA: Začetek ob 20.
Ponedeljek, 15. junija: Tiran. Red A.
Torek, 16. junija: Zaprto. (Gostovanje v Kranju:
Mladi gospod šef.)
OPERA: Začetek ob 20.
Ponedeljek, 15. junija: Produkcaji operne šole Dri.
konservatorija. Izven. Cene od 15 Din navzdol. Torek, 16. junija: Kavalir z rožo. Red C.
Prerojene sokolske legije
Radio
V nekem kraja Slovenije so se pojavile sledeče
okrožnice:
»Prerojene sokolske legije«, zbor!
Po sedanjem životarjenju moramo preiti v pravo in nepotvorjeno sokolsko življenje. Naše delo moramo, usmeriti v prireditve, ki bodo omogočale v sodelovanje vseh pripadnikov Tyrševe ideje. Društveno življenje hira, ker velika večina starejšega, netelovadečega članstva ne sodeluje več. Ne prihaja na občne zbore, ne obiskujejo javnih nastopov skratka tisto članstvo, ki ga je smatrati za že vzgojenega ter socialno več ali manj neodvisnega, je za naše delo mrtvo. Tem razmeram moramo z vsemi sredstvi napraviti konec. Kakor pa te razmere niso nastale naenkrat, tako jih tudi odpraviti ne moremo na en mah. Duh časa, vzgledi v češkoslovaškem Sokolstvu, kakor tudi v drugih državah in posebej potrebe našega , od vseh strani ogroženega naroda zahtevajo, da se Sokolstvo v svojem delu brezpogojno prerodi in poživi.
Ce ne bomo imeli za to razumevanja, če ne bomo imeli za to časa in volje, potem bomo pač kot okostenela in nesodobna zastarela družba sledili usodi — častitljivih veteranov. Življenje pa bo šlo neizprosno‘svojo pot, a brez nas in preko nas.
Mi pa tega nočemo!
Se je v nas veselje do dela in zdrava, neizrabljena življenjska sila.
Mi hočemo
dvigniti duha Tyrševega Sokolstva ter spraviti v naše vrste razumevanje, red in točnost!
Pred nami je določeno delo za tri leta (triletka). (Natančneje je razložil društveni starosta na vsečlan-skem sestanku meseca maja 1936.) V tem času moramo izvršiti to, kar smo si začrtali. Ovir ne bomo in ne smemo poznati. Z ovirami, s praznim balastom, proč! Bolje 20 dobrih, pravih članov »Prerojene sokolske legije« kot 40 mlačnežev, katerih ime-
na so le na papirju v — arhiv«. Tri četrtine članstva se niti ne pozna med seboj — kot pri pogreb-nem društvu. (Sledita dva stavka — op. ured.)
Bratje in sestre! Se mi zavedamo, kaj smol Se mi zavedamo naše naloge? Da! Smo sicer malo klonili — a tega je konec!
Dvignile so se »Prerojene sokolske legije*, vsi v zbor, ali pa boste ostali daleč za nami — mrtvi za nas.
Kadar bo Sokolstvo postalo tako, kakršnega je ustvaril Tyrš, bo tudi narod, tisti narod, ki doslej ni zaupal našemu delu, pri tem delu sodeloval. Ne-odoljiv red in privlačnost strogo urejenega sokolskega življenja bo moral nujno uničiti V6e predsodke.
Vse naše članstvo smo rganizirali v trojke. Vsak član(ica) je član ene trojke in vsak ima zopet svojo trojko. Ko dobiš povelje (n. pr. zbor v določenem kraju ob določenem času) od svojega čelnika trojke, je tvoja sokolska dolžnost, da v najkrajšem času obvestiš oba člana tvoje trojke. Ta dva imata zopet vsak svojo trojko in bosta takoj hitela, da obvestita svojo trojko. Na ta način bo za povelje, ki bo izdano, vedelo vse članstvo v teku par ur. To pa je mogoče le tedaj, če smo res člani »Prerojenih sokolskih legij!«
Vsak prvi pri trojki je čelnik trojke. Zapomni si imena članov svoje trojke!	4
Na delo pod geslom »Prerojene Sokolske legije«.
Zdravo!
Sledi podpis vodje dotičnega »skupka«.
100.000 za trboveljske rudarje
Programi Radio Ljubljana
Ponedeljek, 15. junija: 12 Venčki veselih nape.vorc' 12.45 Vremenska napoved, poročila, is N34»
ftasa obijava mKureda, obvestila. 13.15 Radijski or i’ Ur 14 Vremensko poročilo, lxxrz.ru tečaji. 19 Napo-in vremeua. poročila, objav« spored*, ob-v!wtiila 1<) KI Nac. ura: Mesečni kulturmt prc*led (Jus Utiftrada) 19.50 Koračnico (plofiče). 20.10 Kulturna kipo-nik5: Slavni raoio« MtofjelofekegA oIcraj* (dr Tine Debeljak) -20.3(1 Prenos opere i*	V I odmoru:
Gla»b<mo predavanje (K. Vilko Ukmar). V II. odmoru. 6as, vrmno, poročila, objava uporen a.
Drugi programi
Ponedeljek, li. junija: Belgrad J.:	»-30
Cnjkovskeua opera •Rvfronij Ognjem in*. — Beigraa ii.. 14 Carovo predavanje »Bitom in estetika belgrajftKe ulice«. IB M Farhijovo predavanje «JogoalovanaK* lirika«. — Zagreb: 30.80 Pronoa iz Bi-lBTada. — Dunal: 19.»I Lisztov a «Minsa sol omili*«. 30.35 Vojaška 21.45 Argjentilm«ka srlanba. 22.10 Narodna ffl-asha. 23.45 Zabavni koncert. — Budimpešta: 18.»1 Bala«w>va »po-voiffra <Madridska serenada«. 31.25 Klavir. 22.05 ennski otroSki orkester. 3*. 10 Jaxx. — Trst-Milan: 20.35 p»!>antijeva opereta »Gospodiču* Jaaz«. 22 Iitalijamske operno fa.nta7.ije, nato plesna irLsaba. — Rim-Bari: 17.15 Plesna prlasba. 20.35 Violinski koncert.. 22.45 Plesna plasma — Praga: 13.25 Vojaška godba. 30.16 Cerkveni koncert. 21.IS Beethovnova komorna jrla»ba. — Vartava: 10.10 Kalmnnov koncert. 21 Balonnki kvartet. 31.30 Vokalni koncert. 22.15 So.lmnm.nuoV trlo. 20.45 Plesne plo-Bi’e _ Berlin: 21 Vojaftka godba. — Koniffsherp: 30.10 Lahka glasba 21 Avstrijaki večer. — V rotiti ai>a: 20.10 abaviU večer. — JApsko: 20.10 Simfonični koncert. — Frankfurt: >0.10 Narodna glasba. — Monakovn: 30.10 Puccinijev koncert.
Stavbinski delavci in JRZ
Belgrad, 15. junija. Delavska sekcija jugoslovanske radikalne zajednice je priredila včeraj širšo konferenco za gradbene delavce, na kalen sc ic obravnaval njih položaj po zaključeni stavki. Konferenco je vodil g. Marko Milovanovič, prisostvoval ji je pa tudi narodni poslanec in tajnik- glavnega odbora g Pantič. No konferenci ie prvi govoril Stoian Stankovič, ki je podrobno razložil razmere v gradbeni stroki pred In po stavki. Nato ie govoril narodni poslanec Pantič, ki ie po-dni v ideološkem govoru nazore m smernice Jugoslovanske radikalne zajednice glede odnoša-jev delavstva napram delodajalcem in obrazložil njen socialni prgoram, ki bo osnova socialne akcije Jugoslovanske radikalne zajednice v bližnji bodočnosti.
Naročajte in širite ^Slovenski dom"l
Trbovlje, 14. junija.
Ban dr. Natlačen je otvoril kredit 100.000 Din bratovski skladnici za podporo rudarjem v vsej banovini. Po trm nalogu ima bratovska skladni-ca nabaviti moko zo delno zaposlene rudarje. Sedanji ban dr. Natlačen je sedaj izdal že dTugo izdatno podporo rudarjem poleg vseh manjših. Mnogo pa sc je trudil in posredoval na merodajnih mestih za pravične dobavo premoga od stra-n iželeznic. Mnogo umevanja je g ban pokazal za kredite za javna dela, pri katerih so dobili delo brezposelni sinovi rudarjev. Cesta Trbovlje—Zagorje se je pričela graditi mahoma in se načrt izdeluje med gradnjo samo, da se je delo moglo pričeti. Želeti bi bilo da g. ban otvori kredit zn regulacijo Trboveljščice vsaj 100.000 Din letos, da zamore občina zaposliti še ostale brezposelne, katerih je še nad 150 v občini, med katerimi so tudi še poročeni in z družinami.
Nesreča ne praznuje. Po nesrečnem naključju je iz srede na četrtek zgubil kupljač Mežnarič Avgust življenje. Z lokomotivo na stisnjen zrak je strojni vodja Hlastan Martin premikal naložene vozičke z opeko v ležečem rovu. Na znak vožnje nazaj od pokojnika, je strojevodja peljal, naenkrat pa zagleda, da ni več videti ktvpljačeve svetilke. Hipoma je ustavil in šel gledat, kje da je njegov pomagač. Dobil ga je pod vozičkJ z razmesarjeno glavo, zdrobilo mu jc zadaj lobanjo, hil pa je še toliko pri zavesti, da je povedal nesrečni slučaj, ki se jc zgodil pri padcu pod vozičke. Rajni je bil star 26 let in zapušča ženo in malega sinčka. Njegovi duši blag spomin, preostalim naše sožalje. Ker se pa po tej nesreči v javnosti slišijo glasovi, da je kriv strojevodja Hlastan Martin, se bomo k stvari še povrnili in javno povedali, koga zadene krivda pogostih nesreč m smrtnih primerov pri vožnji z jamskimi lokomotivami. Danes povemo, da ie Hlastan Martin pri stvari čisto nič kriv tega. česar ga nekateri sum»K
'A:'
Celjske novice
*	Olje, 14. junija.
Zadnje gostovanje ljubljanske drame v letošnji sezoni bo v četrtek, dne 18. junija ob 8 zvečer v mestnem gledališču. Ob tej priliki bo ljubljanska drama vprizorila Vemeuilevo komedijo »Sestrična iz Varšave«. — Ko sporočamo to vest celjskem« občinstvu, bi radi ponovno vprašali vodstvo mestnega gledališča, kaj je z obljubljenimi gostovanji ljubljanske opere! Marsikdo se je v začetku leta aboniral tudi zaradi obljubljenih gostovanj ljubljanske opere — ki so pa ostala, kakor sedaj vidimo, le pri obljubah.
Restavracija slike Marijinega Vnebovzetja v Marijini cerkvi. Slika Marijinega Vnebovzetja v Marijini cerkvi je bila nujno potrebna obnovitve. Slika se nahaja za glavnim oltarjem in je ena izmed redkih umetnin, s katerimi se ponaša Celje. Delo je bilo poverjeno akad. slikarju Sternenu. Spodnji del slike je Sternen kopiral že pred meseci, nakar so sedaj delavci zaradi vlage v zidu odstranili omet, v zidu samem bodo pa sedaj napravljene luknje, ki bodo v bodoče vlago odvajale. Spodnji del slike bo Sternen po kopiji napravil na novo, medtem ko bo zgornji del restavriral.
Strela vigala stiskalnico sa sadje. V soboto popoldne okrog 4 se j« nad Celjem in njegovo okolico nenadoma stemnilo, začelo je močno treskati in deževati. Med silnim treskanjem je strela enkrat udarila tudi v pokrito stiskalnico za sadje, last posestnika Samca v Košnici. Stiskalnica je pogorela, nadaljnji ogenj so pa preprečili domači in sosedje, tako da gasilcem iz Gaberja, ki so bili kmaln na kraju požara, ni bilo treba niti nastopiti in so se takoj vrnili.
Usoden padec s češnje. Romih Marija, 25 letna posestn. hči iz Zusma, je doma padla s češnje in si zlomila levo roko.
t
Otrok se ponesrečil pri igranju. Musar Ladislav, 5 let stari sin železničarja v pokoju iz Radeč, se je doma na dvorišču pri igranju spotaknil, padel in si zlomil desno roko v zapestju.
Pri begu pred napadalci se je ponesrečil.
Centriha Martina, 30 letnega pos. sina iz Stopč pri Sv. Juriju ob j. ž., so v nekem vinotoču na Trati pri Sv. Juriju hoteli napasti neznani moški. Centrih je pred napadalci začel bežati, pri tem je pa padel v jarek in si zlomil levo nogo pod kolenom.
Jugoslavija vodi proti Avstriji 2:1
Nemčija nasprotnik Jugoslavije v evropskem finalu
• Letošnje tekmovanje za Davisov pokal je postalo predmet razgovorov vseh športnikov. Da, celo ljudje, ki se nikdar brigali za šport, vedo povedati, kako so naši tolkli Francoze in da sedaj igrajo na Dunaju, kjer bodo tudi prav gotovo zmagali.
V soboto sta bili odigrani na igrišču Prak-kluba v Pratru prvi dve single partiji, kjer so naši tekmovalci pokazali odlično formo in premagali oba svoja nasprotnika. Punčec je z rezultati 6:4, 0:3, 6:1 v treh setih gladko premagal Avstrijca Metaxa, ki odlično razpoloženemu Punčecu še daleč ni mogel konkurirati. Punčec je bil neprimerno boljši in igra se je končala v dobri uri.
Bolj' razburljiva je bila igra med Pallado in grofom Bawarowskym. Bawarowski je boljši igralec kot Metaxa in j enudil Palladi precejšen odpor. Igra se	ie	končala šele po petih	setih	in je trajala
dve uri	in	45 minut. Rezultat Pallada	Bawarowsky
je bil 3:6, 6:4, 6:3, 3:6, 7:5.
Po teh zmagah Jugoslavije je bilo na Dunaju zanimanje za naše tekmovalce še mnogo večje. Igrišče Park-kluba je bilo včeraj že davno pred tekmo razprodano. Jugoslavija je šla tudi na nedeljsko double partijo kot favorit. Vendar pa nam to pot sreča ni bila mila. Nekaj napak linijskih sodnikov in temperamentno drukanje dunajske publike, ki je na vsak način hotela, da zmaga Avstrija, in pa še dejstvo, da je naša dvojica Kukuljevič in Mitič šla v boj se preveliko gotovostjo, je naredilo, da sta postala naša igralca Mitič in Kukuljevič malo nervozna in neodločna in to igro v petih setih izgubila. Avstrijski par Bawarowsky-Metaxa je premagal jugoslovansko dvojico z 4:6, 6:3, 6:4, 4:6, 6:2.1)anes ob treh	se	tekme nadaljujejo, in	sicer	sta ostali še
dve single	partiji med Metaxo in	Pallado in Punče-
com in Bawarowskym.
•
Berlin, 15. junija. Včeraj so se končale tekme za Davisov pokal med Nemčijo in Irsko. Z ozirom na močne pozicije, ki jih zavzemajo nemški teniški igralci v evropskem in svetovnem tenisu, je bilo že v naprej sklepati, da bo v tem srečanju zmagala Nemčija.
Tekmam je prisostvovalo ogromno število gledalcev, ki ao navalili na igrišča tudi zaradi tega,
ker je letošnje tekmovanje za to največjo trofejo teniškega športa prineslo že toliko presenčenj, da bi se utegnilo morda tudi v Berlinu kaj zgoditi. Vsej berlinski publiki je lebdela pred očmi presenetljiva zmaga Jugoslovanov nad Francozi.
Toda Irci ne predstavljajo danes v evropskem tenisu takega mojstrstva, da bi mogli redno konkurirati Nemcem, ki so v Evropi nedvomno prvi. Zato so sc morali udati, Nemci so jih premagali kar s 5 :0. Potek včerajšnje tekme je bil naslednji:
Nemec Henkel je tolkel Irca Rogersa 6:2,6:0.6:0. Von Cramm pa je nesel Irca Beata Mc. Veoga s 6:2, 6:3. 6:1.
Z ozirom na skoraj čisto gotovo zmago Jugoslavije na Dunaju moramo pričakovati, da bo Nemčija nasprotnik naših fantov v evropski končni tek mi za Davisov pokal.
Ljubljana je porazila Maribor
Velika premoč ljubljanskih šahistov.
Maribor, 14. junija 1936. Danes se je vršila dolgo časa napovedana in v Šahovskem svetu težko pričakovana klubska tekma med Šahovskim klubom Ljubljana in Mariborskim šahovskim klubom. Ljubljančani so prišli v Manibor v svoji najmočnejši postavi, ki jim ie priboril« državno prvenstvo. So to sami mladi fantje — akademiki, le eden med njimi je že inženjer, šah pa igrajo, kakor pravi mojstri. Prispel je z njimi predsednik šahovskega kluba Ljubljana univ. prof. dr. ing. Miroslav Kasal. Pripeljali so se gostje z vlakom oh 11, na kolodvoru ®o jih pa sprejeli mariborski šahisti s predsednikom Mariborskega J ah. kluba Goluhom na čelu. Tekma seje pričela ob četrt na 14 v kavami Grajskega kinal. Predsednik Goluh je izročil gostom kot častno darilo lepo, umetniško izrezljano šahovsko figuro konja. Predsednik dr. Kasal se je zahvalil za pozdrave in darilo ter izrazil željo, da bi prišlo čimprej do r*vanim«6a nastopa v Ljubljani. Mariborski iahov-
Maribor
Romanje na Brezje priredijo cerkvene in pro-etne organizacije frančiškanske župnije dne 4. 5. julija. Prijave se sprejemajo pri samostanskem vratarju.
Proslave obletnice mature. Maturanti klasične gimnazije iz leta 1921 proslavijo 15. letnico mature v nedeljo, 21. t m. v restavraciji Mariborski dvor. Prijave na: F. Avsenak, Maribor, Strossmaijerjeva ul. 28. — Desetletnico mature proslave maturanti leta 1936. dne 27. junija. Prijave na proL F. Dc-gen, Trgovska akademija, Maribor.
Krožek mariborskega upokojenega učiteljstva ima junijski setanek 18. t. m. v Rušah. Odhod z vlakom ob pol X
Seja SSK Maratona bo drevi ob 20 v običajnih prostorih.
Izredni občni zbor Tujskoprometne zveze bo četrtek, 25. t. m. v lovski sobi hotela Orel ob 16 pop.
Mariborski teden je dobil novo telefonsko številko 21-29.
Prosvetni tabori
Ljubljana, 15. junija. Tiho zimsko delo, ki se je tako lepo vršilo na fantovskih sestankih, na sestankih dekliških krožkov, dalje na kmetijsko-gospodarskih tečajih, katerih je bilo 26, je za nami. Poletni čas je čas izletov in doba javnih prireditev. Tako bosta dva prosvetna tabora v nedeljo 21. t. m. ob priliki, ko razvijeta društvi svoje društvene zastave.
Šmartno pri Kranjn vabi zlasti sosedna društva v kranjski dekaniji, da se s svojimi zastavami in v lepih pestrih gorenjskih narodnih nošah udeleže blagoslovitve društvenega prapora s celodnevno prireditvijo. Na predvečer, 20. junija, bo podoknica kumici ge. Šifrerjevi, naslednji dan ob 8 se zbero društva pred Šmartinskim domom in odidejo ob pol 9 v župno cerkev, kjer bo opravil daritev sv. maše in slavnostni govor univ. prof. g. dr. Frane Lukman, predsednik Prosvetne zveze. Po sv. maši se bo blagoslovil n,ov prapor. V lepem sprevodu bo zaplapolala nova društvena zastava po Stražišču, nato pa bo na vrtu Smartinskega doma govoril dr. Albin Šmajd. Popoldne ob 2 služba božja v cerkvi, ob 3 pred društvenim domom petje, simbolične vaje itd., ob 9 zvečer zgodovinska igra: »Upor Bohinjcev«. Slavnost se bo vršila ob vsakem vremenu brez vstopnine.
St. Jurij pri Grosupljem.
Prvo društvo na Dolenjskem si je omislilo zastavo, katero bo na slovesen način blagoslovilo v nedeljo, dne 21. t. m. Vabimo zlasti društva šmarske dekanije, da pohite ta dan k tej slovesnosti. Tudi zastava Prosvetne zveze bo ta dan navzoča. Ob pol 9 sprejem gostov, ki pridejo z vlakom iz Grosuplja v St.. .Jurij. Ob 9 pozdrav gospoda bana dr. Natlačena, ki je bil tako ljubezniv, da je prevzel mesto kuma pri slovesnosti. Ob pol 10 sv. niaša z ljudskim petjem, katero daruje pisatelj in župnik Franc Finžgar, nato govor in blagoslovitev zastave. Gospod župnik Finžgar je bil tisti, ki je dal prvi pobudo, da se je Prosvetno društvo ustanovilo. — Po cerkvenem opravilu bo prosvetni tabor na prostem, na katerem bo govoril tudi zastopnik Prosvetne zveze. Koncem zborovanja se uredi sprevod z zastavami na čelu. Popoldne ob pol 8 litanije z blagoslovom, rtato akademija. Oni, kateri še niso obiskali Zupanove jame, bodo imeli ta dan priliko, di so ogledajo ta skriti podzemeljski svet in obenem obiščejo še ohranjeni turški tabor, ki se dviga nad jamo.
Slomškovi prazniki.
Prosvetna zveza v Ljubljani vljudno naproša vse one, ki pohite v Maribor v narodnih nošali, da ee javijo in si priskrbe izkaznice v Prosvetni zvezi, Miklošičeva cesta 7a-I. Narodne noše bodo tvorile posebno skupino in korakale za zastavo Prosvetne zveze. Na čelu bo šla tanfara v narodnih nošah, nato zastave, za zastavami bo šla skupina mož in žena, nato gre standarta Zveze fantovskih odsekov z vodstvom na čelu, nato sledi 500 fantov kolesarjev, ki bodo s kolesi pohiteli v Maribor. Za tem sledi standarta Zveze dekliških krožkov s svojini vodstvom, nato bo večja skupina slovenskih mladenk v pestrih narodnih nošah. Sprevod zaključijo gorenjski fantje. Skupen odhod narodnih noš iz Ljubljane bo 28. junija s posebnim vlakom popoldne ob pol 4. Prihod v Maribor ob pol 8 zvečer. Vožnja polovična. V Mariboru bo preskrbljeno za prenočišče. Narodne noše vseh vrst, one z avbami, ovijačkami in s petelinčki, vljudno vabljene.
Malo zanimanja za top z „živo granato"
Včeraj bi se skoraj zgodila usodna nesreča.
Maribor, 14. junija 1936.
Neltaj dni je prevažal sloviti atlet Aleksič top za streljanje živih »granat« po Mariboru ter delal veliko reklamo za svoj senzacionalni nastop Dane« popoldne pa ga je na športnem stadionu
Železničarja gledalo jedva 200 do 300 ljudi. ______
Morda bi bil obisk večji, če bi ne bilo danes konjskih diirk na Tezau, »Nanosov«« veselice v Unionu, povrh pa še krasnega nedeljskega sonca, ki je izvabilo zjutraj Mariborčane na Pohorje ter izredno veliko tudi na Mariborski otok. Če bi pa Mariborčani vedeli za senzacijo, ki se je zgodila sinoči s lem topom, bd bili prišli najbrže v večjem številu. — Aleksrič je kazal danes izredne atrakcije s svojo telesno močijo. Med drugim »e pusti povoziti od naloženega avtomobila, ki mu s kolesi zapelje čez prsi. Za zaključek je zlezel v svoj top, katerega so izstrelili in artist je odletel v velikem loku kakih 30 m daleč in padel v nastavljeno mrežo, Sinoči je Aleksič na Železničarjevem igrišču napravil poskusni strel iz svojega topa. Ni pa sam zlezel v cev, ampak je nabasal svojega pomočnika. Ko je sprožil 6trel, mu je odneslo živi izstrelek postrani ter ga treščilo ob tla, da je obležal kakor nezavesten. Sele po daljšem prizadevanju so pomočnika spravili na noge, ker si k sreči ni pri padcu polomil kosti.
siki klub je poMavil svoje najboljše moštvo, ki pa je skoraj na celi črti odreklo zaradi velike premoči ljubljanskih šahistov. Tekma se je končala s 8:2 za Ljubljano. Zmago so dosegli sledeči Ljubljančani :Milan Vidmar je porazil prof. Stupana, Anton Pre.infalk Ivana Lešnika, Ljudmil Furlani dr. Viljema Lippaija, ing. Zlatko Weiss Karla Ko-niča, Ivan Marek Nikolaja Lobkova, Jože Peter-man Albina StrniSo, Georgije Assejev Franja Lu-keša. Od Mariborčanov je dosegel zmago edini Ostanek nad Borisom Cibicem. remi« pa so igrali Sikošek : Ivan Kukovec in Alojzij Gerzinič : Rajko Bien. Turnir je vodil prof. Sila. Po turnirju se je vršil pri Novem svetu družabni sestanek mariborskih šahistov, ki so pozdravili v 6voji sredi zmagovite goste iz Ljubljane. Sestanek je trajal do odhoda Ljubljančanov z večernim vlakom.
Stebri angleškega imperija
Anglež ima za politično šalo vedno smeh na ustih. Smejal se je takrat, ko se je na njihovo zahtevo moralo začeti opremljati vsako uvoženo blago z znakom, ki kaže izvor blaga in je v angleško prispel velik nemški prekooceanski parnik z daleč vidnim napisom »Made in Qermany^ Vendar se je smejal le za kratek čas.
Imperij se maje
Pred kratkim je vozila velikanska angleški križarka »Hood« iz Gibraltarja proti Aleksandriji. Na visokem morju blizu Sicilije sta ji pot presekali dve italijanski torpedovki novega modela, ki nosita le po dva moža in dvoje torped ter dosežeta pri tem do 150 kilometrov na uro. Po kratkem času sta isti dve italijanski torpedovki ponovno zdrknili mimo angleškega velikana in mu križali pot. V času, ko je angleška plavajoča trdnjava s hitrostjo 40 vozlov na uro rezala valove mimo Sicilije, sta se obe italijanski torpedovki že vrnili iz Afrike.
Tej šali se pa Angleži niso smejali. Zavedli so se dejstva, da so že minili časi, ko ic Anglež lahko v senci moči svojega imperija mižal in snoval samo lepe račune za svoj dobiček. Pojavili so se svarilci, ki opozarjajo na nevarnost, da se ne bi to, kar so v treh stoletjih Angleži zgradili, porušilo sedaj v nekaj letih. Za Angleža je vstala velika nevarnost. Na Daljnem vzhodu je vstala japonska zvezda, na zahodu so se pa Združene države že davno otresle gospodarske premoči angleškega go-spodstva, in se zajedajo kaj uspešno s konkurenčnim blagom v angleške dominijone. V Palestini pokajo arabske strojnice, v Indiji ni nikdar miru, v Abesinijo so se Italijanom izpolnile najdrznejše sanje in v Sredozemskem morju se otvarja program nove ga rimskega imperija.	Po dveh	tisočletjih je
Mussolini	zopet oživil	idejo	rimskega	imperija, ki
je obvladoval vse Sredozemsko morje, kar so označevali kot »naše morje«.
Že se izprašujejo londonski časopisi v skrbeh, če lahko Anglija obdrži Sredozemsko morje. 2e razmišljajo veliki angleški dominijoni Južna Afrika in Avstralija na oboroževanje in na lastno obrambo. Že se	popolnoma	javno	govori o	nujnosti zavarovanja	rtiča Dobre	nade	za primer	zapore Sre-
dozemskega morja. Že se govori, da bodo naredili iz Capetovvna drugi Singajx)re, drugi Gibraltar na daljnem jugu. Beseda Gibraltar je postala kar nekaka označba za moč grandijozne stavbe angleškega imperija. Veliko kolonijalno cesarstvo ni potrebovalo samo vojaškega varstva v posameznih delih, ne samo svojih vojaških posadk, arzenalov, ladijskih oporišč in kablov, imperij je potreboval tudi zbirališče velikih vojaških sil na nevarnih točkah, ki obvladujejo prometna jx>ta. In tako so v stoletjih nastajali novi »Gibraltarji« na vseh delih zemlje.
Stebri Imperija
Najvažnejša taka točka v stari Evropi je prav Gibraltar, ki čuva vhod v Sredozemsko morje
in prehod skozi njega. S svojimi topovi, katerih žrela mole tudi 4C0 metrov od obale na morje, in so postavljeni na grebenu skalnatega hriba, obvladuje morsko pot, ki ie poleg Atlantika najživahnej-ša morska in prehodna pot. Veliko morsko pot, ki vodi do držav ob Sredozemskem morju, do Egipta, Vzhoda, Indije, Avstralije in Vzhodne Azije. 7000 ladij plove vsako leto skozi to ožino. Le 14 kilometrov je široka, torej manj, kakor pa je danes v modernem času oddaljenost dveh bojujočih se bro-dovij. Kaj mislijo Angleži o Gibraltarju, pove svojevrstna zgodba o opicah. Od težkih dni se je ohranilo praznoverje, da bodo te skale tako dolgo ostale britanske, dokler bodo na njih živele opice, ki so jih na doslej neznan način in od neznanokje pripeljali semkaj. Ko pa je pred kratkim časom kazalo, da bodo te opice izumrle, je neki angleški mornarski oficir prinesel nadomestilo iz sredine Afrike. Trezni in razsodni Anglež se tega svojega praznoverja nič ne sramuje.
n
Pest v Sredozemskem mor|u"
Naslednji »Gibraltar« je La Valetta na otoku Malti, ki je le 90 kilometrov oddaljena od Sicilije. Malto imenujejo »angleško pest v sredini Sredozemskega morja«. Prav jo je označil pred nekaj leti dober poznavalec angleške moči, ki je f>o-vedal o Malti tole: »Če hočete poznati angleško mornarico, morate iti na Malto.« Stara trdnjava reda Ivanovcev, ki je branila v začetku novega veka prehod Turkom na Zapad, je [»ostala najmočnejša morska trdnjava, zgrajena iz jekla in betona. Vendar počiva na omajanih tleh. Prebivalci Malte so večji del Italijani, ki zahtevajo že dolga leta priključitev k Italiji ali pa vsaj avtonomijo.
Britanska pot na Vzhod zaznamuje še dolgo vrsto ojjorišč: Ciper, Hajfa, Aleksandrija, Abukir, Port Said, Suez, vendar v njih ni vojaških posadk v taki meri, kakor na Malti. Sele A d e n, najbolj prirodno arabsko pristanišče, je postal »Gibraltar Rdečega morja«. Vendar Angleži niso bili zadovoljni samo s to trdnjavo. V trenutku, ko so Francozi začeli z deli na Sueškem prekopu, so zasedli in utrdili na izhodu iz Rdečega morja ležeči otočič P e r i m, ki je sama skala, brez vode in brez rastlinja sploh. In v septembru lanskega leta, ko so se italijanske čete začele zbirati na obali Eritreje, so naglo zasedli tudi otoček Chaikel Said pri P e r i m u.
„Lev]e mesto"
Ce leži sedanji »Gibraltar« šele po nekaj tisočih kilometrov daleč na vzhodu, namreč Singapore »Gibraltar na Daljnem vzhodu«, se ne smemo vdati misli, da je vsa ta dolga pot ostala nezavarovana. Samo, da imajo britanske oporiščne luke, kakor Karači v Severozapadni Indiji, manjši obseg in manjše posadke. Singapore se imenuje »Levje mesto«. In v resnici je to prava skalna levja jama. Sto in sto milijonov funtov so Angleži žrtvovali, da so to opo-
IHH
■ • * ;
Slika z zadnjih velikih vaj nemške mornarice, katerih se je udeležil tudi Hitler.
rišče vojnega brodovja sedaj nanovo pretvorili v edinstveno trdnjavo iz betona in jekla. Desetine vasi so raztrgali in razdrli, da so si naredili prostor. Na oko je pri tem kaj malo opaziti. Danes se vsi zarivajo globoko v zemljo. Singapore je poleg Gibraltarja najvažnejše in najmočnejše oporišče ter steber britanskega imperija. Singapore je glava strategičnega trikota, katerega ostali točki tvorita kitajski Honkong in avstralski Port Dar-w i n. Hongkong je sedež britanskega admirala vzhodnega azijskega brodovja, Port Damin pa je vojno pristanišče v Severni Avstraliji Toda Singapore je več kakor pristanišče vojnih ladij. Singapore je oborožen z gigantskimi topovi in utrdbami. Vsa moč britans. imperija na Vzhodu sloni na tleh, nekaj kvadratnih kilometrov betoniranega zemljišča.
Vstran, daleč proti jugozap^du leži otok M a u r i t i u s. Ta otok je svetu poznan le po dveh zelo redkih in danes že dragocenih pisemskih znam-kih. Toda Angležem je ta otok bolj dragocen, kakor pa sta ti dve pisemski znamki. Mauritius je »Gibraltar Indijskega oceana« in čuva nad pomorskimi potmi ob vzhodni strani Afrike. Na njem so Angleži zgradili močno vojno pristanišče. S tega otoka 6e da vladati in čuvati tudi Avstralija.
. Ob Ameriki
Jedro vseh nevarnosti, ki groze imperiju, pa je na vzhodu od Londona. Na zahodu se je svetovna zgodovina prav za prav že odigrala. Stric Sam, pravi zakonski sin Johna Bulla, si je vso oblast na zapadu že osvojil. Severna Amerika ni več nikaka kolonijalna država, kajti Monroojeva krilatica ne dovoljuje nobeni amenkanski državi ustanavljanje kakršnihkoli kolonij na ozemlju Amerike. Sjx>ri med Severno Ameriko in Kanado se že dolgo desetletij ne pomnijo več. Toda kljub temu je Britanija zgradila za zahodu »Gibraltar H a I i f a z na Novi Škotski, ki ie važno stekališče oceanskih kabljev in glavno središče kanadskega železniškega omrežja. Najbolj važno pa je to, da se okrog tega kraja nahajajo ogromna ležišča premoga. Haliiar je veliko pristanišče, v katerega morejo zapluti tudi največji parniki. Južno odtod je »Gibraltar« Atlantskega oceana, otočje Bermudas. Z ogromnimi stroški so ga morali zgraditi. Spadajo pa v veliko obrambno skupino Trinidad, Antili, Bahamas.
V tem okviru najdemo »Gibraltar Zahodne Indije«, mogočno utrdbo Port Royal na otoku Jamaica.
Kaj pomeni beseda obrambna linija na tem koncu zemeljske krogle, prav za prav ne vemo točno. O tem zgodovina zadnje stoletje ni dala pravega dokaza. Odkar je bil zgrajen Panamski kanal, obvladajo Združene države Zapadnoindijsko morje. Pravi pomen jim daje prav neposredna bližina. Tudi v senci mogočne angleške trdnjave Port Royal so mogli Amerikanci izbojevati sebi vse, za kar so se bili odločili. Danes lahko rečemo, da angleška posestva na tem koncu ne pomenijo vojaško skoro nič več, so pa le kolonije, iz katerih izvažajo Angleži velike količine sirovin. Zato imajo z*nje vsaj velik gospodarski pomen.
Daleč od vseh prometnih središč in daleč od kulturnih centrov keii daibraMar Južnega Atlantik*«
F a Ikl andsko otoc j«. Argentina vedno iipa na to, da bo to otočje postalo njena last. Pred neka} leti so se enkrat pojavile Argentinske pisemske znamke, na , katerih je bilo upodobljeno to otočje. Takoj 60 romali tja angleški protesti, ki se je dalo po njih ostrini sklepati* da se Anglija v bližnji do-glednosti ne bo odrekla tej svoji posesti. To otočje čuva nad lovci kitov in daje oporišče za pohode na južno polarno ozemlje, katerega se Anglija kljub polarnim poletom amerikanskega admirala Byrda še vedno ni odrekla. Sicer pa ima to otočje svoj najvažnejši pomen le v tem, da obvladuj« morsko pot do zahodne obale Južne Amerike. Tudi v svetovni vojni se je pokazala važnost in dalekovidnost Angležev, ki so zgradili na tako oddaljenem morju svoje trdnjave. Nemški admiral Spe« je v svetovni vojni priznal, da to otočje ni tako brezpomembno, kakor so takrat še trdili.
Že nekaj stoletij je preteklo, odkar je papež potegnil na globusu črto in tako razmejil posest na zemlji. Odločil je tako za Spance severni del, a za Portugalce južni del zemeljske krogle. Toda zgodovina je kmalu raztrgala to črto in jo prepustila I pozabljenju. Enako je prepustila kolonijalna zgodo- 1 vina usodi pozabljenja imeni Španije m Portugalske. Kakšna usoda bo zadela angleški imperij in koliko časa bodo ti »Gibraltarji« trdne osnove svetovnega cesarstva, pa je prepuščeno zgodovini. Vendar nas pri tem ne smejo motiti razne napetosti v angleških posestvih, da bi izrekli svojo negativno sodbo.
Mount Everest -je „težak problem"
Najvišji vrh na svetu je še vsakokrat zmago-nosno odbil napad plezalcev. Tudi letošnja angleška ekspedicija na Mount Everest je, kakor smo že pisali, morala kloniti pred silovitostjo narave in nedosegljivostjo tega vrha. Skoraj bi tudi letos to ekspedicijo doletel isti tragični konec, kakor pred dvema letoma nemško Nanga-Parbat ekspedicijo. Ob teh vedno znova neuspelih poizkusih nastaja vprašanje, ali je sploh mogoče doseči ta vrh z dosedanjimi alpinskimi izkušnjami.
Vsak alpinist stoji načelno na stališču, da se noben vrh ne more stalno upirati in da ni noben vrh nepremagljiv. Padal je en »problem« za drugim, ki je tudi svoje dni veljal kot nerazrešljiv, pa bodisi to v Alpah ali pa izven Evrope. Izdrž-ljivi planinci so že presegli višino 7000 m, kakor n. pr. Aconcagua, in zakaj bi ne bilo že v naprej mogoče premagati najvišji vrh na svetu. Razumljivo je, da ravno tak ideal ne da miru častihlepju alpinskih plezalcev. Kajti, kdor je enkrat povohal v višino nad 3000 in 4000 m, ve, kakšen ie občutek planinca in da ga ne zapusti nikdar več.
Pri zadnji ekspediciji na Himalajo so bili udeleženi planinci vseh vrst. Vsem, predvsem pa Angležem, so bila na razpolago jx>leg njihovega obširnega tehničnega znanja tudi dragocena sredstva. Letošnja ekspedicija je šla oborožena z vsemi izkušnjami in pripravljena z vsako malenkostjo, ki bi lahko koristila v tej višini. Da bi bila letošnja ekspedicija pomanjkljiva ali jx>vršna v katerikoli točki, ni mogoče trditi. Vemo pa tudi iz izkušenj v evropskih Alpah, da niso vedno najvišji vrhovi tudi obenem najtežji. Mont Blanc in Dufour nista najtežje dostopna vrhova, če sta prav najvišja, v primeru, da so vremenske razmere ugodne. — V Himalaji pa je stvar drugačna. Ne glede na težkoče, ki jih stavi višina na srce in na pljuča, mora biti Himalaja tudi v čisto tehničnem alpinskem smislu zares težak »problem«. Ni si mogoče misliti drugače, kot da tudi ti velikani nudijo na gotovih prehodih večje število težkih nalog, ki zahtevajo alpinskega plezalca velikega stila, da jih more premagati.
To potrjujejo tudi poročila, ki so dosedaj znana o usodi vseh ekspedicij na Mount Everest. Ti drzni plezalci niso premagovali samo vseh naravnih težkoč: izredno velik krvni pritisk in zelo otežkočeno dihanje, ampak so morali premagati prave alpinske pustolovščine v najnevarnejšem smislu. Če pa pridamo vsem tem težavam še vremenske razmere, ki se vsak čas izpreminjajo, potem si lahko mislimo, kako nevarne so te ekspedicije za vse udeležence in kako negotova je vedno njihova usoda. Tudi letošnja ekspedicija je morala kloniti zlasti zaradi vremena in se je končnoveljavno zaenkrat odrekla Mount Everestu.
Kmet: »To je moj svet, gospod geometer. Ne pustim, da bi mi teptali travo.«
Geometer: »Tu so listine, jaz sem uradna oaeba.c
Kmet ves togoten odveže hudega bika in ga zapodi nad geometra. Ta jo ubere Čez drn in strn in kliče na pomoč.
Kmet: »Kaj se derete, gospod, pokažite mu untdne listine!«	f
0
9
Novo!
Novo!
F. M. VVillam
Das Leben narlas
der rantter leso
587 strani z mnogimi slikami, vezano Din 102— JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA r. z. z o. z. v Ljubljani
2lvl|en|e In trpljenje v najstrašnejši vojski sveta
Zakleta ■ ■■ legija
40
»En avant, marche!«
Vstopili smo v vas.
Prepričan sem, da nikjer na svetu ni čete, ki bi bila bolj sposobna, da izvrši ta posel, kakor devetindvajseta kompanija. Izročilo v legiji zahteva, da se po takem pohodu živež, kar ga vojaki naplenijo, razdeli med vse kuhinje. Vse drugo pa pripade tistemu, ki kaj najde. Vsakdo ima pravico, da to obdrži sam zase.
Posamezne skupine razbijajo vrata s kopiti in stopajo v hiše. Sliši se, kako »delajo«, ker se žvenketanje razbitih zrcal, posode in drugega razlega daleč naokoli. Legionarji plenijo bogato vas in jo pustošijo prav tako junaško, kakor gasilci hiše pri požaru.
Ko je vse končano, prihajajo ven natovorjeni s tkaninami, s svilo, velikimi lonci, polnimi medu in suhega grozdja. Prinašajo dragocenosti in vse vrste drobnarij, ure velike in male. Po ulicah gonijo črede ovac, koz,
mezgov in telet. Nekdo je privedel čistokrvno kobilo, drugi pa prekrasnega žrebca.
Jaz pa sem medtem v družbi narednika lovil kokoši, goske in race. Nazadnje sem zbral obilen plen: devet in dvajset kokoši in eno gosko. Vse to sem natovoril na osleta. Ko pa je bilo treba kreniti dalje, se mrha ni hotela niti premakniti. Nikakor je ni bilo mogoče spraviti z mesta niti za pedenj.
Vlekel sem jo za rep in poskušal vse. Osel je bil neumno zvest svojemu rodnemu kraju in ni za vraga hotel sodelovati v tej sovražni operaciji. Uprl se je z nogami ob tla, se zleknil nazaj, povesil ušesa in se z vso težo telesa prikoval na zemljo. Konec koncev sem ga še enkrat mahnil z nogo ter pustil. Svojo perutnino sem naložil nase.
Ali ste že kdaj v življenju nosili toliko živali? To vam je težje, kakor je na pogled videti, verjemite mi... V legiji človek pač zmeraj dela tlako. Ta. katero sem delal ta dan, pa še ni spadala med najhujše.
Budpey je medtem odšel za bataljonskim komandatnom in se pobrigal za drugo delo. Vojaki so stopali v hiše, iz katerih so prihajali obloženi s plenom. Po tem so zidove polili s petrolejem ter jih zažgali. Ko smo krenili na pot in gnali pred seboj ugrabljene črede, kakor stari pastirski narodi ki se selijo, je bila vsa vas v plamenih, nebo pa so pokrivali gosti oblaki dima.
Ko smo so vrnili v Kadem, smo se gostili cele tri ni.
Toda na žalost taka pirovanja v legiji ne
trajajo dolgo. Nekoliko dni pozneje je prišlo povelje, da moramo spet na pot. To pot »mo jo mahnili v planine.
Po osem in štiridesetih urah tegobne lioje smo prišli v Kinetro, vas, katero so dodelili Čerkezom, ki služijo kot neredna vojska v Franciji. Čerkezi so ruški mohame-danci, vse sami konjeniki. V Kinetri smo se zvrstili v kolono, ki je obsegala nekaj bataljonov Senegalcev, tri bataljone strelcev, dve bateriji gorskega topništva iit naš bataljon. Odhajali smo proti Hazbiji tri dni daleč. — Mesto leži y osrčju Libanonskega gorovja. Hazbijo je bilo treba oblegati.
To je trdnjava, ki se dviga na grebenu nekake slemenaste gore. Opremljena in utrjena je dobro, obdana je tudi z bodečo žico. Posadka razpolaga s številnimi strojnicami in z veliko količino streliva.
Pred Hazbijo sem prebil tri najrevnejše dneve svojega življenja v legiji. Bilo je novembra; od vsepovsod nas je obkoljevala ledena megla. Morali smo kopati jarke, toda sovražnik je streljal tako silovito, da nismo smeli pomoliti ven niti nosu. Poveljnik ekspedicije ni imel dobrega načina. Čutimo, da bi bilo boljše, če bi se pognali v napad, namesto da nam okorevajo noge v žalostnih luknjah. Nazadnje pa eskadrila avionov bombardira mesto, ki se na naše veliko začudenje! in zadovoljstvo takoj uda.
Da bi boljše razumeli prizore z ropanja, katere sem opisal malo prej, moram povedati, da legijonar skoraj zmeraj strada. Pa
tudi tedaj, kadar živi v garniziji, mu je hrane, katero dobiva, komaj zadosti. Odmerjena je tako, da ostajajo vojaki mršavi. V legiji ne potrebujejo debelih ljudi. Za časa vojne je pa stvar še hujša.
Naš dnevni obrok hrane vsebuje pol hlebca kruha, malo govedine ali jagnjetine, pa tega ne zmeraj; nekaj juhe in sočivja ali leče ali makaronov, tri skodelice kave in četrt litra vina. Kadar ni svežega mesa, dobivajo legijonarji meso iz konserv, kateremu pravijo opičja mrhovina. Kadar ni v skladišču ne leče, ne makaronov, ne sočivja, nadomešča vse to kos čokolade. Računajo na to, da vsak legijonar zmeraj nosi v nahrbtniku nekaj rezervne hrane: konservo opičje mrhovine, nekaj tablet juhe in nekaj kosov čokolade.
Pozimi nosimo s seboj odejo, ki je komaj tako dolga, da pokrije človeka moje rasti od vratu do gležnjev. Ponoči spimo v samem plašču. Plašč nosimo v vsakem letnem času. Kljub temu, da je legijonar strašno obložen s prtljago, je vendar najbolj preprosto, da obleče plašč, čeprav je to silno neprijetno poleti, kadar je treba korakati po pustinji, sonce pa žge kakor neumno.
Ko smo se vračali iz Hazbije, sem razrušil oel most. To se je pripetilo takole:
Neke noči smo taborili na vrhu nekega brežička. Nismo imeli drv za kuhanje. Ko smo postavili zid, mi je adjutant zapovedal, naj grem po drva. Pozorno sem preiskal ves breg, pa nikjer ni bilo o drvah niti sledu.
»Slovenski dom«, izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 Din, za inozemstvo 25 Din. Uredništvo: Kopitarjeva oliea S/TIL Telefon 2994 hi 2996. Uprava« Kopitarjeva 6.
Telefon 2992. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: E. čež. Izdajatelj: Ivan Rakovec. Urednik: Jože ELoiiček.