t v a fiz (j t‘ /' £ CL ,--/14 L a Ji II e. fi * i n a. I a fizsduiz m f; I l /7 uituailti u £ s. n c i er tednu. a L 1 u k a TEDEN OTROKA Otroci sveta, da bi srečni bili, saj v tem tednu se povsod o njih govori. Vendar samo besede sreče ne dajo. Otroci so srečni, če se odrasli z njimi igrajo. Branka, S.c .'.Tij t, lLl in acitfJ ji ju v)nujah majfmUn ohokoin. -Le-ti bt ju/, nicrz.uh dzolkatjatL zkizzjie ir se oditi od njih. 'Jako in jiildofjlll ved znanja. \i-\■) jiouku bi lakiii jstaisl jio ohtoks. uz jifi ijttEmLjaJl domov. 'Judi jizi aaLoLjaii bi jim jiottiLujcdi- x LJuan, ‘j. a Radi bi povedali... Želim si; da hi se starši z menoj bolj ukvarjali, pa manj z gradnjo hiše. Denis, 7.b Tudi jaz imam svoje želje, recimo boljše starše, ki bi mi vse kupili in bi me vedno poslušali. Če pa pomislim na otroke, ki živijo v vojni, sem zadovoljna s takimi starši, kot jih imam, pa tudi s takim življenjem, kot ga živim. Valerija, 6.b Kadilci, nehajte nas zastrupljati. Vse države bi morale uničiti jedrsko orožje. Sašo, 7.b 7t liivi si, d a hi Aii ii\ mami št NApetj ImeIa službo, [) A d A 1)1 SF nuli sam kAj izučil, Sti)AS!ijAN, 6.b Ždim, da ne bi starši kričali nad menoj, rajši bi se pogovarjali. Bojana. O.h Radi bi,... * da bi bilo mesto Ptuj bolj čisto, * da sc nam nc bi bilo treba bati vojne, * da med državami ne bi bilo meja. * da bi bila šola brezplačna, * da bi imel Ptuj bolj Čisto vodo, V moji družini smo srečni, lepo bi bilo, če bi bilo povsod tako. Petra, 7.e Mene eajterff meti, se ob petkih zbira v pa.rlku mladima. he greva » Sergejem mimo, pijejo alkohol in razgrajajo. Biašs. ?.a Učenci iz 5.h ŽfciiMO VAM S ponoči H SRBCA je zame topel dom; prijazni starši, ki me imajo radi. MIR- svet brez vojne. Prosirno, imejte nas radi, pomagajte nam, pazite na n«s na cesti. Učenci iz 4. b staršem: Vzemite si več čase za nas. Poslušajte nas, ko imamo težave. starejšim odraslim: Imejte sc radi, ne prepirajte se. Čuvajte nam naravo. .%r)<)IX>€!l A LLO.iLfZCS.tJ' LZ čf,. il '------—--------—--------------------------------------— " \ ZRAl< jt Zt- |)REVFČ OiNESMAZEN. Ljutljt SE pREVfcČ VO/ijt) / AV!QM()bili llN PREMaIo horiijo pts. OdiiAsli bi moraII bolj Misliti na lepšo bodoČNOst svojih o otok. V-_________________________________________________________________________—t Učenci iz 4.c 1+55= to mi V foli 'V /' ¥' tuj ^č."11 j sijS^r.i b^ti^ib in 5®n j b ^ tf /ii 9 UV, Vs^k dsn k>ViSSa t« kc-t šu 5u k^0ai /^W N® j Š f 5 o Š r, IffiVoSolfk/, neafflni' in ki ne. Vejo, d® boli, fe ko;g® bii^fne^ V kosti, /^i u$i Vš®k fbV« noVife, d® ne bi dobil enifc, 5u 'tl®j e |(js® fetiše, šej izjsto dob / slsidkfe, pfleisibne[i1 in so-sokfi 5.4$ toER,- MM— /m-" pRUAvrajGT/o lrez mašuj a Med otroki je velika hudobija, med nekaterimi pa veliko prijateljstvo. Veliko šerp doživel, tudi zelo krutega. Iz šole sem se vračal s prijateljema. Nekaj sta so Dogovarjala, da nisem slišal. Nenadoma sta me sunila v rosne travo in me brcala in valjala, da sem bil ves moker ter poln modric. Fo sc je zgodilo večkrat in tako som začel hoditi sam iz šole. Nisem pa doživel samo jaz toga. Videl sem že večkrat, kako se v šoli ali pa pred blokom na travi pretepajo drugi otroci, večji in manjši. Izogibajte se takšnih otrok in si poiščite drugo, boljšo prijatelje. . Boštjan. 7.č Otroci smo nenehno izpostavljeni nevarnostim. Zakaj tako malo naredijo, da bi nas zaščitili. Njhujše nasilje nad otroki je zanemarjanje otrok. Tanja G.. 7.b Da S1/ Mia naša šala res prijetna in prijazna, si učenci meri seboj ne bi smeli nagajati, se pretepati in počenjati neumnosti, ampak horiimo iito&ri šaljivih otrok. Jaz pa jih imam najrajši. Včasih se igramo s sosedi med dvema ognjema. V začetku smo seveda vsi veseli in srečni. Med igro pa se sreča spremeni v veliko nezadovoljstvo. Poštenosti in razigranosti ni več. Moj sosed pa je vesel in nas vedno pripravi do smeha. Tako je tudi pri igri. Ko smo vsi slabe volje in jezni, pride on in spet je vse dobro. Želim si še več takih ljudi, predvsem pa otrok. Tudi jaz poskušam in želim biti razigrana. Damjana, 6.d zštn, /iuu tinam dolnz A-tiiTu. ('A/ njih m ztht&join, da tk mi kujiovaU itvazi, lamo zato da Ltl iiu lahko hafuiL-i. jn^d dzunimi l£ai. fiii nm ji- <-Tiliho tahih, ki ju LjzJj^jo za boejad-ve, f*a. fdjul' kanu nho vugani, iti nikoii >£-£ kodo. c^JndiE-ja., J.a Mllidibi, fc' X iM tiliidiku, i'.i-r.S MAJHNA SEM BITA,., Moja otroška Leta so zelo lepa in brezskrbna. Seni edinka, zato me oče 111 mati včasih preveč razvajata. Velikokrat se spomnim, kaj vse sem počela, ko sem bila majhna. Se danes se nasmejim ob misli na to. Bila sem zelo radoveden otrok. Kot triletna deklica sem z mamico obiskala babico. Živi na deželi, kjer imamo veliko kokoši. Tisti dan je babica prinesla iz gnezda piščance, ki so sc pravkar izvalili. Položila jih je v košaro in jih pokrila z mehkim šalom, da bi se posušili. Le-to pa je namestila na kuhinjsko polico. Izkoristila sem trenutek, ko sem bila sama. Pristavila sem stol m pogledala v košarico. Moje očke so kar zažarele ob pogledu na majhne rumene kepice. Bili. so kot plišaste igračke. Stiskali so sc in čivkali. Začela sem jih božati. Jemala sem jih iz košare, da bi sc z njimi igrala. Ker sem bila majhna in nisem imela občutka, sem jih vse zadušila. Ko sta se vrnili mama in babica, je bilo prepozno.Babica je bila zelo žalostna. Uidi jaz sem jokala, ker piščančki niso hoteli več čivkati. Dolores, 5.e cv NAŠA BORA Doma imamo veliko živali. Med njimi so mi najbolj pri srcu krave. Najbolj všeč mi jv Bora. Včeraj je dobila lisastega telička m sem bil zelo vesel. Ime sem mu dal Dmo. In zdaj sc bom vrnil k svoji Bori. Težka je šeststo petdeset kilogramov. Na dan daje petnajst litrov mleka. Barve je rdeče in ima bele lise okoli oči in nosu. zato ji rečem, da ima očala. Je mirne narave. Včasih se lahko usedem nanjo. Ko je zelo pridna, ji včasih dani kos kruha ali jabolko, to ima najraje. Spomladi, ko trava zraste, jih ženemo na pašo, med njimi tudi Boro. Strašno si žulim papigo, ki govori, a vem, da je ne bom dobila, ket je predraga. Zlatka, 6.b P K V OSO], C/ UCENCl PRVIH RA/RF DO V S MO S F V Tl D N U 07 R O RA NAUČI! / P I S M Z C O ! C R A J M O S [ Ljudska 7, 1 - C RA ■ MO —1— i- SE, 1 - C,RA j 1 —^ T= MO SL, :. n 1" • -H ...j J—i—X- -L —#— 1 KO PAL - ČEK SE U - mu . Dl, KA 2. KA ZAL - ČEK SL U - TRU - Dl, SRL 3. SRE DIN - ČLK SE U - TRU ■ Dl, PR 4. PR STAN - ČEK SL U - TRU - Dl, ML 5 ME ZIN - ČLK SE u - TRU Dl, RO 6. RO Čl - CA SL u - TRU - Dl, PL 7. PF. 5ČI - CA SE u - TRU . Dl, KO SE - Lf) TR - KA MO. ZA! - ČEK KOJ ZA - ČNE. DIN - ČEK KOI ZA - ČNL. STAN - ČEK KOJ ZA - ČNE. Z!N - ČEK KOJ ZA - ČNL, Čl - CA KOJ ZA - ČNE. 50 - CA KOJ ZA - ČNL MOL - ČLK KOJ ZA - ČNE. Bi 1.-7. I GRA - MO SE, C RA - MO SL, NARfOnt S M O PRSTNI I U T k 7, IZDELOVALI RAZREDNE ZASTAVICE, SPUŠČA! 1 S M O U Al ON E IN R A I Al I, PRIPRAVKI SMO RAZSTAVO PLODOV JESENI, / H A R V N i M I k k IDAMI S M U R I S A i I NA A S I A l 7 . S P O R OCi LA O D RAS L IM p o t r u b u j (z- m o vas. J . n Igrajte se z n a m i. 1, /> j mej te več časa za nas, 1 c Mludiku. fitr.HJ ŽULIMO VAM SPOROČITI V e s e S sem, k ad n r m e m a m / ca p e lj e v p a r k , k o m / poveš prav 1 j ico, ko me pobožaš, ko spim v sveži poste Ij /, ko me mamica "poIubčkaT če premo skupaj nakupoval, ko me vsak večer pokriješ, ko grem v šolo, ko smo vsi srečni. Šola je naše veselje. Učenci iz 2. a Zakaj smo se imeli lepo v TEDNU OTROKA? Ker smo se igrali, ke i smo plesali, ker smo spuščali zmaje, ker smo delali pajacke, ker smo naredili palčko ve hiše in vrtove, ker smo se naučili pesem Ko si srečen. Učenci iz 2. b S TA R Š T M IN V R R M O D R A ,ST L I M Želim si. da bi Šel z m a m i c o in bratom na sprehod. sestro Žele / a b / s /, da bi i m e I a m a m i v e č č a s a z a m e . Af o i i s f a r š i ni m a j o časa z a i gro z me n oj. L' r <• n c i i z naši: Iva jv. za bouši in libni sv sni Lepo bi bilo. ce ljudi o n bi kadili, preklinjali in podobno bdjlrpšc pa bi bilo, če bi preprečili vojno! NA 1 Al UA Sajbtdj hi bila vesela, če ne bi ati kadil. Želim si, da bi bita mamie. j bolj -rečna! MINKA Tetk'? mi je, ker sc ljudje ne zavedajo, da sami uničujejo svet, UROŠ I.JČHNCI I/ 3.H izdelava lutL Aleš je naredil razredu z imenom lutko Potrebujete: pri izdelovanju -mala spretnosti m domišhue Miijdikfl, »'.ir, 14 SARA ; --trr;".: -1'■:1 -* ■mmMm..- '«v * u ; ■ *J4.ri r*S nf; r/c^-z ■ ■^rr^--T:.' t ■ ."j* t,._.,y,ja^.,f.>^ ._M-'Lvi ~ »r^Wt.yit’i .■« 1:.»y-r^ 4: ^ .»..-...ii •.,. ■«;,'.» ■« gagg^i iKli3;>j v j.- --Ti-.-jrrv^ rji P ?+*','■ n- *»■■ $i: 5* ■ 4f: ■ J- . ■ ■ ' i# ■4 . . j ::. = .;.-i n -t.TC7iar.«?w< ■^»~ .3 . . 4 -i U 4- . , ...........11i! i!'. ;,...: .■:...*•■■ ■‘»■»•'«■'• *"»*"• •"• '.........ii iy;.:;.:;i;::-::i. ■;■';:;x;■: ■■ nu , . .xk>.;,'•■ • . . x... ..x;-’vxx:,x :- > J- ž . . . . v" ir*'x.**m .. * , .... ...... .. •, :■::■:m>:x;-::■: v :-• >;:•:xx.r >::•:.-:>' '•:>'••'v■-"- ■ ■- •■ • ■ *> .'. .•«;.;•■:;•;:■::■::■:y.:■*:...X.-: •: m nii '.'.-.-. iž-iiiiiiiii:■::•: :::•:,■ ;■: ■■■ ■■■ -:•:----------- j tl . . . -fv.-v v-.''i; ; V:;...■ ■■ ■.■ ■.■ , ■' .'-. - ■•.;•*• ••• . ...... , -Si iv X' X V' X X X, 4 o't X X ■ -■' ' XX : XIIM X !■•! i i x x i-i !,,i '.*■ .*• x y eir .• ■-,•&< :■:y.y.x;-::-t v:■'>::•:xxxx.•■. .■. • ■ • ■ ■ •• ■•'■■■' '•■ • •>c'">::':>:3 # 6 . . . *.♦ v v v v v v •• ■ ■" - ■ -.- ------ 1 i)i ■■ 4. ; .; . x i U . :. ■:■' . •;• -"2 5? " '3X:,X: , :'vv ■ .3, . ,;. ■■> ■:.: ■'>,/; ' 5 i J ' \... „... . ...... :•::.. ■ - v. •' •- : - ; ‘•■'-4 ' '''■if‘ti'iiiin:m**iiiini 'im lin ■ Bi, VTAtr-VrB" r . Lr- 7i. "M!----^'Trt -■ - ■ ‘:\£: ;A' • .. I — * ‘ I C> BI BIL JAZ ŽUPAN Ko grem v ,vr)/V> :?// domov Cvz križišče oh zapornicah, me kar duši. Mislim si. če hi bil župan, pra\ porovo (od ne hi vodila cesta. Povem pridem do bloka in vidim pse. ki po zelenicah puščajo iztrebke, lu/a/o pa po avtomobilskih kolesih. Kot glavna oseba Ptuja tega ne bi dovolil. Uistniki teh psov in morah počistiti za njimi ali pa plačati. Kazen bi bila zelo visoka. Naredil hi še več., kot sem vam povedal, a za zdaj je dovolj. Jože. 7, c KAJ ME MOTI ? Moti me plakatiranje po zgodovinskih objektih. Ko grem v šolo, sc vsako jutro pod mostom zbira umazanija, ki vedno smrdi. Te veje in odplake se zadržujejo več mesecev! Dravske elektrarne se tudi nič nc zmenijo, Blaž, 7.a Najbolj mi gre na živce ODPAD, Vsak dan stiskajo stare, avtomobile do 18, ure, zato bi rad, da vsaj en dan ne bi tega počeli. Cvili tako, da se ne da hoditi okrog. Mrzim ceste, ker so polne tovornjakov in avtomobilov. Z-akaj nikoli ne zmanjka heroina?! Ljudje bi vsaj vedeli, kaj so kolesa. Andrej, 7.a 5AC.A Mlmjib., ;ilr.17 S .. ts > j ti h: n ,1. ■ .'Uf ; ‘.n ... zuniJ^ij-L vsjzsliu U- j d 'Janko tncičal Lz ŠoLz -riodd. j~ zz cr bz&tf lAZZr-.d* Jjfšp fd friihzi ,/u jiZdlzodu za fidtr?. jz tjids-L da j,- \t~ • >.-/ ji id da vizdinz. tddaj jut jr. zuaLdtlui doLjd, [nat. ki „S..* tliajalf. hvoti . imaitu Jii ki jo .T£Z zd(~zot jo jo niakjiil. ktočrlLh., -dotnrnlo v-. rz':u jizod odri d\o <£ /r CKZr^ztii. j: L jz uoztiik jiizaiak, kje je doma. d^omucjciL mu je c auto, 'JLi?ziio mu j e kazat, jzot Uo h Cie .lAo fMtfieljal do doma, 50 iz iiaili zelo ijizeiizaitii. 1 Voznik ie. ujizuiaL. cs ki it to dako zeLitL Izrez težau. JdUitlL 10 v: itruijaLi. 'Jankom jz možat jiocuzati teden dni ' ko jz ozd-’uurzL je OazmLlšLjclL, kilo jz kit kriv, on ait voznik. 'J_mne±. okiJt^ije z z oiJtd razrezi. L leckzat jiomidi na ta dotjodeiz, dde zdaj mu ni ' uno, ‘zde je zacjreliL neizedo, ki ie je itekno konzola. [plenijo., u./" n SAMO OTROK SEM SE ,L J>Ot'OCl Olroi' Srni. IjiLofi Sr ni Srni zanimala za /, JJmcnn Srrrnn ofmSfrn in razni lucnja nimam ftnlililm t lifnifi niSrtn ijledalu / /, P /, lUrbi. jLSi SniLL uujna m / / / ./ {amila na tuli zunu Samo oda Ui (ji na pojma. V- Ust . ie spomnimo junija leta /09/, L,, .mio z i .to reSno-ojt poroči la ' o oboroženem napadu na V/ Slovenijo . m, je Santo nekaj / fi zdeti so se kakor večnost. S t Irma, streli. zajkrbljem obrazi odraslih li unn jo faLraf občuti (a, jr bila S f ra Sna in Sama f?n srbi Som obljubljala, sr danes ne urni komu. da bom pridna, da Sr bom učila... Samo. da bo Sprt mir, da. Urno labbo brezskrbno tekali po travnikih, hodili < so L. 7U Srečo Sr jr vojna v Sloveniji, hitro končala.. Vendar od tal/ral naprej razmišljam o slvc&k, ki me prej tiho zanimale. iSizmisljcun o otrocih v rfrt ki, ki umirajo od lakote, razmišljam i nedolžno umirajo pod streli brezumni! neumnosti odraslib l Z—ahaf Se daje ti o rožo t na zemlji, namesto da bi. naliti Cšlrok Sem. -Jdanes Se tudi jaz otrocih o illosni in .. J-ferceej.ovi.ni, ki ■njukou. Z—akaj . z—akaj So otroci žrtve >o denarj a za orožje, ki povzroča toliko li milijone lačnih otroki! anitnam, kako živijo otroci drugod po Svetu, lil h lit n si: v Si otroci So nedolžni in lepi, a le zakaj je na Suctu toliko hudobnih in ar dih ljudi 'l maju, 6-b V vojNAh si- ni: vojskujejo oiiioci proti oTimkoivi. VoJne vodijo odRAsli proti o moko m. TAiNjA G.,i5.b Mhtdikti. 4il.r,lS AL! JE PRAV,.,, - da se otroci na cesti pretepajo in si mečejo kamenje, - da ljudje zelo naglo vozijo po cesti in ne pustijo otroku, da bi prečkal cesto, - da otroci umirajo od lakote, nekateri otroci pa hrano zaničujejo, - da se današnja mladina grdo obnaša in so starejšim pregovarja? Nel! Nekaj motoristov iz naše vasi se vozi gor in dot, tudi po petkrat mimo hiše. Mislim, da bi se morali pogovoriti z njimi, kajti oni se ne zavedajo, da starejšim ljudem to ni všeč in da škodi njihovemu zdravju, Z AVTOBUSOM V ŠOLO Zjutraj, ko se peljem z avtobusom v šolo, me moti to, kako v Sodincih vstopajo šolarji v avtobus. Najprej se tako prerivajo, da bi lahko kaleri padel pod kolesa. Nato pa se tako derejo, da bi najraje odšel peš v šolo. Veliko olajšanje je, ko na Bregu izstopijo. Peter, 7.a Mladih., yb'.'20 Že dbfgo /e od tega, a vendar se spormim- r/seA podrobnost L t8i/Je petrj in do sem v glasbeno Mo. Že Jp sem da tja, se Je mraeilo. %aza/ pa sem da V popobii temi Tisti dan si a bito dva soišig plesa ‘Eden Je bil na nad sobi, dragi pa na "Ojioi". ‘Mudilo se mi Je, saj sem bida zmenjena s sošoljami da se dobimo pred šolo. Spomnila sem se, do bom bitrrje doma, če bom šla čez pokopališče. Tajo sem tudi storilk S počasnimi jraj' sem strahoma stopala po trdih tlele Smola za tem sem ze bila no pokopališču. Zdaj sem stopala po Jnmenčjib .Sldatb sem, da mi gre nejdo nasproti Tila Je mošja postom, Ji Je ti roji držalo cigareto. Sp sem ga zagledalo, mi Je JpraJ zadaj a sem da vseeno naprej. Stopaia sem z negotovimi JpmJt s cejajem v roji proti popolnemu tujcu. To vsajem JpraJp sem se sjpraj ustavila. Pjejaj sejund po tem sva si biča čisto blizu, in ila- se ne bi za/etela, sem se mu umajnila. d tistem trenulju me Je zgrabiš ojoši pasu. Zaradi cigarete Je imel prosto fe eno rajo, zalo sem se ga lažje otresfa in na vso moč stejla. Teja sem po lužah, po bbatu, a mi Je bilo vseeno. Ajoge so bile tajp tez J in trde, da sem. Jih Jpmaj premija la (Misiim, do sem tejfo Pse do doma. Čeprav sem se tresla Jot šiba na vodi, sem vseeno šla na šoisji ples. £abjp bi rejla, da sem- imela srečo v nesreči Mogoče Jr bii tisti cigaret, Jt ga Je ta maš Ji držal v roji, odločilen. XhJ bi se mi zgodila, če ga ne bi imel V rojit Upam, da se bodo drugi Judje malo zamislili nad lem in s tem v zvezi neja/ ujrenili blejaj o tem sem se pogovarjala tudi z drugimi vrstni j Ji so imeli podobne težave. %es Je, da nam starši zmeraj govorijo, naj bomo previdni in naj ne hodimo po temačnih ulicah sami, temveč P družbi ‘Cendar bi morati nejaj ajrmitt, da bi bilo teh nasilnežev vsaj mani če Jih se ne bi mogli onemogočiti. Celzjojrui se o tem pogovarjamo, pa se Jl/ub temu nič ne spremeni ddr naj vsa nmstnišja leta ostanemo za zapitim/ vratič Ali si bomo morali sami pomagati/ Astra, Š. ■ PRED MOČNIM! SLABIČ JE ZMERA J KRM' 11'kltJi-o ^ocrozmu? o nasilju naz/ ačzalj a naj pouEm, da ja nE izvajajo zmzzaj oi/zasli, iamoNc Itu/i ofaoai nad o Izoli llb rj-cuj£Lt/i s/azojši nad mdajlitni, Ido uanz zalo nazorno Jj.oon Ji zujinr, ii dom ja nndamio sdiia/a. odiizjs stan oj si Ranijo iz ooiziiA Anini Aon so zajzoziAi no/lomu čd/anziju iz ^izizajja /ninida, da ja Arodo Jj m Izidi, a£ JiAi no Aro uArojad*. din zadali so JnU nadojo. dl jjoA crzijidizz naj Ari izmotid AodniA, doAj slo moiiov. din ao. no Ao ^izao izinoiiA., so mu zaajTozdi, ja Arodo iaAo jizoiojjAi, da sz no Ao mojjoA. niAoAi oni insiacriH sAu^.aj, din Aon mu ni JjznosiaAo /zil dzujoaa, Aoi da jiA> udroja, jo žalni., danijo so oA iom Jzzasnd o smo/i in so z Andr no smoj'aAi- l-A\o jo d/anzi ^izinosol ozujaliao nazaj in jim jtoirodal j zaoidno dolžimo Aodnda, so ja jj.oiznjdjadi jio zami, LAAoAjo, d/anzi. d/d a o si zmot d, sc> z n Ali im ja odjnajdi z Idoami dl tjamozn, da io ni Ari/ odini jt/j/jot, icmizne Mnuo odnos mod liocrdsimi dzu j ljul , dPfidiJn, da An si ii Ranijo AaAAo jsoisAali za zadava AaAnja iia. tojioja in molnojloja. od solro, d Lem no doAazujojo junashra, amjfad svojo sled'osi in jzoAvatjonosi. BODI BOLJŠI Vbliko HA/MisljAM o VRSIlNikill ifv SbdAj SL "M SL odločik, dA NApiŠEM IMtkAj bFsrci o Mjili. Vem, (.Ia NobnN clovtk Ni popolN, boljši pA jt vseeno Uhko. Mene. MOiijo NtkAitRt Moji sošolci, ki NikAkou nočejo odRAsii iN st obNAŠAjo, km bi bili srAm pri Iei. Imajo jih sicer zf ŠiiRiNAjsi, a sl naJraJe ZAbAVAjO S pApiRNAliMi AViONČki, šolskA SNOV pA j'lM CjRE sko/i ENO ullO NOILR, skozi GRUqO pA VEN. Ne ZNAJO SE /RESNifi iN lO jih Uh ko ŠE VEliko S1ANE. ŽfliM jiM, dA bi SE ČiMpRtj SpREMENili, SiCER pA bi iO NAjbolj koRISlilo Nji M, NE MENI. KaU.) bili boljši? Ja, to sl- MARsikdo spRAŠuji", vČAsib ludi jAZ. Čt se hočeš resnično SpREMENili i\' se icdi poiRudiš, li bo io rudi L;sprlo. DARJA. 8.C Wndih. flLr.vn ----------------------------------------------------------------------------------------------------. - NEIZPOLNJENA OBLJUBA Zatresnila sem z vrati in zaklicala mami: "Živio!" Mama mo je začudeno pogledala in rekla "Nisi malo prehitra?" "Odpadli sta nam dve uri1" "Pospravi stanovanje!" mi je zaklicala. :v;*mm ii upala ugovarjati "Če boš to naredila, lahko greš s teto in stricem za tri dni na morje.’' "Seveda." in že sem odvihrala v svojo sobo VrgLi sem se na čisto pregrinjalo. Veselje mi ni dalo miru Kako je vedela, da sem nora na morje in ptice! Peščena obala, posuta z. ljudmi in raznobarvnimi sončniki. Vroče otroške sanje, le enkrat izpolnjene. Pred menoj se je zarisala podoba Stojim na obali, čudno sama, srebrnkasto morje poplesava pred menoj kot cekini. Sredi te lepote se ziblje rjav čolniček, Najraje, bi se preoblekla v plavalni dres in priplavala do čolna. Naenkrat vse postaja megleno, Morje se umika Zakričim in se vržem vanj. Vse je vidno. Ne vidim več morja, le svojo razmetano posteljo. Globoko v sebi sem razočarana. Spomnila sem se mamine obljube in hitro začela temeljito pospravljati to umazano stanovanje. Delo mi ni šlo preveč od rok, sovražila sem ga. Nimam rada umazanije. Dolgi dve uri sem porabila za to neumno pospravljanje, namesto da bi ta čas preživela ob kakšni zanimivi knjigi. Zagledala sem mamo, ki se je veselo smeljala: "Mama, zakaj se smeješ?" Podvomila sem v njeno obljubo. "Mama, kdaj si zvedela od tete, da gre na morje?" Smeh. Izgubila sem živce. "Ali sploh gre teta na morje? "sem se malodane zadrla nanjo, "Ja, ljuba hčerkica, ne veš, da smo že konec septembra?!" Molk. Pred mano se je podrl ves svet. Tišino je pretrgal moj glasni jok. Odvihrala sem v svojo sobo. Solze, te izdajalke, so mi tekle po licu in padale na moj vijoličasti pulover. Zakaj se mi je zlagala. Ne more razumeti, da je morje moj čudež, Kako sem si želela, da bi še vsaj enkrat videla morje. Zakaj nisem pomislila na datum Septembra je voda že premrzla za kopanje. Moji rjavi padajoči lasje so bili sedaj zlepljeni od solz. Skozi ihto sem zaslišala rahlo trkanje, toda tudi mamin rezki glas: "Marija, oprosti! Nisem mislila, da te bo tako prizadelo. Res ne! Verjami mi." Mamini koraki so utonili v mraku. Pri večerji je bilo spet vse tako kot prej. Tudi brez morja bom živela, Marija, 8.d Mludih, Jitr. V,4 ŽRTVE SMO MI, OTROCI Večkrat pomislim, kako težko je biti otrok. Odvisen si od drugih in pravzaprav ne ž.ivis svoje Želje n o življenje. Živiš po drugih zahtevah in pričakovanjih. Zdi se ti, da nimaš nikakršnih pravic in želiš si odrasti. Ko pa se ro končno zgodi, ko se vključiš v krog odraslih, takrat .šele spoznaš, kako srečen je tisti, ki ima mladost in svoje skrite otroške želje. Zaveš se, kako lepo je biti otrok, brezskrben, nepokvarjen, v srcu nekako ločen od umazanije sveta. Tako čista je njegova duša, pa vendar je ravno on največkrat žrtev zločinov in nasilja. Zakaj1? Ali se svet res ne zaveda, da bomo nekoč mi, otroci, gradili naprej? Ali se nekateri res ne zavedajo, da bodo oni nekoč odvisni od nas? Ne, Še pomislijo ne na to. Šele takrat, ko bo prišel ta čas, takrat, ko bodo v starosti potrebovali nekoga, ki bi jim stal ob strani, šele takrat bodo spoznali, da so naredili napako, Ali umoru, trpinčenju ali posilstvu otroka res lahko rečemo napaka? Premalo je beseda "oprosti"! Takrat je vse prepozno in zaman. Ubita je otroška duša ali telo. In vsega tega me je strah. Tako prekleto strah. Znam opisati občutek, ker sem tudi jaz otrok. Vsak moj korak je ena sama previdnost. In ko bi bila le ta težava, A je ena izmed mnogih. Priznam, za nekatere je kriva celo mladina sama. Cigarete, droge, alkohol. A tudi to je prinesla v naš svet tuja, odrasla roka. Roka uničevanja, roka brez prihodnosti. Čeprav se prepričujem, da se bom varovala teh stvari, se vendarle bojim, Lahko je le majhna težava, nato trenutek slabosti in že si v začaranem krogu narkomanije, iz katerega le redko kdo najde pravo pot. In po tem si uničen. Še en mlad, načrtov poln človek. Blagor tebi, čudež, da se vsak dan rodi na tisoče otrok. Drugače bi živela v še večji bojazni. Živeta bi v strahu, da bi nas kruta roka odraslega sveta pokončala. Sandra, 8.a hiavajanie otrok na alkohol je tudi nasilje nad otroki, Tanja G. 8.b Zakaj dobre m pridne prijateljice začnejo tako hitro kaditi ^ Aleksandra. 7.c Rada bi imela prijatelje, ki bi jim zaupala. Ingrid, 7,d Včasih se sprašujem, zakaj me starši ne pustijo dalj časa zunaj. Če pa dobro razmislim, sem vesela, ker vem, da me varujejo pred slabo družbo. Petra, 7.c Želim, da bi hudobija gorela. Jože, 7.c Prijateljstvo mi pomeni nekaj zelo velikega. Imeti prijatelja pomeni biti srečen in vesel, Želim si, da bi vsem pomenilo prijateljstvo enako kot meni, na besedo nasilje pa bi bilo najbolje pozabiti. Anja, 7.c MlticliV.ti, F5onosna sem na svoje starše, saj vem. da rne njihova stroga vzgoja varuje pred alkoholom in kajenjem. Sabina, 7.c Želim si, da bi starši ostali takšni, kol so. Všeč mi je, da moj oče ne kadi in ne pije. Srečko, 7.d. Ko gledam očeta, kako si prižiga cigareto za cigareto, postanem živčen. Jernej, Rupert,7.d Želim si, da bi mama pustila kajenje. Petra,7.d Želel bi, da pijan voznik ne sede za volan. Tadej j 7. c RAJE , NE | J E SEN Zunaj vse v jesen prešlo, kostanji zdaj odpadajo, Zelena narava je odšla, rdeča, rumena se vrnila, V gozdu se jurčki nabirajo, po travcah pa listki zbirajo, Pridni ljudje grabljajo jih, na kupe velike spravljajo jih. Zajčki po polju skačejo, repo debelo prevračajo. Proti večeru sova vzleti, zvezda na nebu se zaiskri. Jernej .6.a rcifr tfti Ul * .. kJL* Li Lan 111i_ .............■. Jyi,*. ■iJj .i ' ......." rr: :.v • ? ' ■ *r ti'}, i . , • . . ‘ jnfiii.' i -.us'P ib tli* . ‘'V: ' 1 V : ’ ' l/ ' '■ , ■' '• " 'i' ‘ / '/'VUJ/.«'« A. "i', H v At i i. tik.Hfh. v"-v. ■'/. i