Štev. 10.                  V Ljubljani, 1. vinotoka 1914.                    Leto XV.
Iz sedanjih dni.
Bratec je šel.
Jesen v deželo gre,                     Bratec je naš odšel,
ptičkl na jag lete,                       daleč na jug je šel —
daleč na jug.                              se vojskovat.
Zlma, obrni se,                           Zima, obrni se,
pomlad, povrni se                      bratec naš, vrni se
v mili naš kraj! —                    srečen nazaj!
Dvojna za nas pomlad se razcvete takrat, Ijubi naš brat!
Vladimir žaluje.
Vladimirček izprašuje,                Ko korake zunaj čuje,
kam papa je potoval;                že kriči: »Papa, papa!"
vedno se na pot odpravlja,        Toda mali naš ubožec
da bi spet ga poiskal,                vedno s e ogoljufa.
Žalosten povesi glavo in spominja se na dni, ko papanek ga je vodil za ročico krog vasi.