Pozi v! Ljubljenca slovenskega naroda, Dr. Janeza Ev. Kreka, nam je vzela nemila smrt; njegovih idej pa ne vzame nobena smrt, ne zatare riobena sovražna sila. Po čemer so hrepeneli že v davnih časih najpleinenitejši rodoljubi, kar so pripravljali najbistrejši duhovi, kar je nezavedno tlelo v vseh slovens.kih srcih, to je vzplamtelo zadnje dni v mogočen kres, ki je ožarii ves slovanski jug, kres zažgan od ognjevite Krekove besede, ki je vtelesila v silnem duliu spočeto idejo svobodne jugoslovanske države pod habsburškim žezlom. Ta ideja živi in gori v vseh slovenskih srcih, kar jih ni še okužil hlapčevski duh, kar jih ni še pohujšala sebična zavist. Po načelih krščanske vere, da so ljudje vsi bratje, vvsi enakopravni, da je sužnost Bogu in poštenim ljudem zoprna, je zahteval veliki rajnik tudi za svoje rojake svobodo in enakopravinost. Kaj čuda, da je ta tako pravična, tako krščanska, tako človeška zahteva hipoma prešinila vsa slovenska srca, na mah zedinila in združila vse slovenske stranke! Misli in žclje vseli Slovencev je izrekla Kreko-va beseda, in Krek je postal vseh Slovencev klicar in zaščitnik in vodja. Vse svoje velike dušne in telesne mooi je posvetil ta veliki mož ljubljeni domovini; zanjo je naposled dal svoje živIjenje. In Slovenci so to spoznali; dokaz je bridka žalost po vseh krajih, koder biva slovenski rod, dokaz veličastni pogreb. Spomin Krekov bo živel v slovenskih srcih vekomaj. To pa ni zadosti. Veliki rajnik je ljubil svoje rojake ne samo v srcu; delal in trpel je zanje vse žive dni. Bolj kot njegovemu spominu je treba Krekovega spomenika Slovencom, da vsaj nekoliko izkažejo v dejanju svojo hvaležnost, da poplačajo nekoiiko svojega dolga svojemu dobrotniku. Treba je spomenika v dokaz, da znajo Slovenci častiti svoje velike može, da bodo vedeli pozni rodovi, komu so hvalo dolžni za svojo rešitev, da bo imela mladina pred očmi zgled, kako se pridobiva vsega naroda hvaležnost in Ijubezen. Podpisani odbor si je postavil nalogo poskrbeti, da se dvigne v beli Ljubljani dostojen spoimenik dr. Kreku, in z zaupno prošnjo se obrača do vseh Slovemcev in tudi do drugih Slovanov, ki so poznali, ki so čislali in ljubili rajnika, da prispevajo po svojih močeh v dosego blagega namena, da se počasti spomin velikega nioža. V Ljubljani, 20. oktobra 1917. Odbor za Krekov spomenik: Dr. A. Korošec, načelnik »Jugoslovanskega kluba«, častni predsednik. — Dr.  Fr. Detela, vladni svetnik, predsednik. — Hr. Ivan Tavčar, župan ljubljanski, podI>redsednik. — Dr. Fr. Jež, tajnik. — Ignacij Zaplotnik, blagajnik. — Anton Kri- stan, Bogumil Reniec, Oton 2upančič, R.ihard Jakopič, Mihael Moškerc, odborniiki.