informativni
glasilo ravenskih železarjev
I
Leto XXXIX
Ravne na Koroškem, april 2002
št. 4
Trgi v ZDA in EU se zapirajo
Svetovna proizvodnja jekla je večja od povpraševanja po njem oziroma njegove porabe, zato protekcionistični ukrepi za zaščito domače jeklarske industrije, ki so jih najprej uvedle Združene države Amerike in so jim nekaj dni kasneje, kot reakcija nanje, sledili še ukrepi Evropske komisije, ne presenečajo. Nas seveda najbolj zanima, kako bodo prizadeli slovenske jeklarje oziroma ravenski Metal.
Ameriški predsednik Bush je v začetku letošnjega marca na predlog komisije za mednarodno trgovino določil zaščitne ukrepe za ameriško jeklo.
Veljati so začeli 20. marca, trajali pa naj bi tri leta. Za enaindvajset skupin jekla oziroma izdelkov iz te kovine so v Beli hiši določili 8- do 30-odstotne izredne carine, za valjano jeklo v ploščah pa bo odslej veljala kvota.
Metal Ravne proda v ZDA okoli 800 ton jekla na mesec. ZDA so njegov pomemben zunanjetrgovinski partner. V prvih letošnjih mesecih je Metal na ameriškem trgu prodal mesečno za okoli 1,5 milijona dolarjev jekla in jeklenih izdelkov.
Okoli 20 odstotkov izdelkov, ki jih Metal izvozi v ZDA, bo odslej podvrženo izredni carini. Gre za nerjavne palice, ki bodo prvo leto
veljavnosti zaščitnih ukrepov ocarinjene s 15-odstotno stopnjo, drugo leto bo ta stopnja 12-odstotna in tretje leto 8-odstotna. Zaenkrat je iz protekcionističnih ukrepov izvzet Metalov jedrni program. Glavni direktor Metala Ravne Peter Prikeržnik pa opozarja na nevarnost, da lahko v tako imenovanem prehodnem obdobju, ki traja 120 dni, ameriški jeklarski lobi izsili tudi omejitev za uvoz orodnega jekla, kar bi ravenskemu podjetju povzročilo bistveno več težav. Kot pravi, je ameriški trg za Metal še vedno zelo zanimiv, zdaj celo bolj kot evropski, prodaja pa se povečuje, bolj kot kjerkoli drugje.
S kupci, ki so izdelke naročili po 20. marcu oziroma je dogovorjen rok njihove dobave po tem datumu, se dogovarjajo, da bodo prevzeli tretjinski strošek dodatnih carin. Po besedah prvega moža ravenskih jeklarjev pa se pogovori razvijajo celo bolj ugodno, kot so sprva načrtovali. Zunanjetrgovinsko podjetje Kopo International iz New Yorka posluje od začetka leta v sklopu Metala, kjer so že povlekli prve poteze in optimirali število tam zaposlenih ter sedež podjetja prestavili iz prestižnega ter dragega Manhattna v cenejši New Yersey.
Evropska unija seje na carine za uvoz jekla v ZDA odzvala burno in pri Svetovni trgovinski organizaciji sprožila spor. Zaradi bojazni, da bi njen trg preplavilo jeklo, sicer namenjeno v ZDA, je uvedla protiukrepe. Ti zajemajo izredne carine in kvote. Izredne carine veljajo za petnajst skupin izdelkov jeklarske industrije in se gibljejo med 14,9 in 26 odstotki. Najvišje carine veljajo za vroče valjano jeklo, tanko in debelo pločevino ter trakove iz nelegiranega jekla, najnižje pa za žico iz nerjavnega jekla,
elektropločevino, betonsko železo in armature. Ukrepi se nanašajo na približno 40 odstotkov uvoženega jekla na trg Evropske unije. Izredne carine bodo začeli obračunavati, ko bo presežen uvoz 5,7 milijona ton teh proizvodov oziroma bo izčrpana kvota za uvoz po rednih carinskih stopnjah. Kvota je izračunana kot povprečje triletnega uvoza jekla, povečana za deset odstotkov. Ukrepi so v veljavi od 3. aprila, zaenkrat pa naj bi veljali šest mesecev. Prizadeli bodo predvsem tiste proizvajalce, ki delajo po naročilu.
Ukrepi za omejitev uvoza jekla v Evropsko unijo so od slovenskih jeklarjev najbolj prizadeli štorsko Inexo in jeseniški Acroni, kjer se nanašajo na 82 oziroma 50 odstotkov izdelkov, kijih podjetji prodata na trgih držav članic.
Metal Ravne izvozi v Evropsko unijo okoli 47 odstotkov proizvodnje ali 20.000 ton na leto v vrednosti 25 milijonov evrov. Zaščitni ukrepi bodo prizadeli okrog 10 odstotkov	izvoznih
izdelkov,	predvsem
program nerjavnih palic. Doslej so jih na evropskem trgu prodali za 12,5 milijona evrov na leto. Carine za nerjavne palice bodo znašale kar 26 odstotkov, kar je, po Prikeržnikovih besedah, izjemno velik dodaten strošek, saj stroškov poslovanja za tolikšen odstotek ni mogoče znižati. Posledice ukrepov se bodo pokazale v drugi polovici leta, ko bodo kvote izčrpane.
S težavami pri izvozu se srečujejo tudi v podjetju Stroji in tehnološka oprema. Na podlagi posredovanja Ministrstva za obrambo RS je bila ustavljena prodaja topovskih cevi v Sirijo, ker gre za državo na rizičnem območju, kjer lahko izbruhnejo konflikti. Namenska proizvodnja obsega okoli 35 odstotkov celotne proizvodnje v STO, izvoz v Sirijo pa pomeni 7 do 8 odstotkov letne realizacije. Kot pravi glavni direktor STO Jože Studenčnik, bodo izpadli posel poskušali nadomestiti tako, da bodo ta material kot medfazno proizvodnjo skušali prodati, računajo pa tudi na več naročil za potrebe Slovenske vojske.
A. Č.
NOV CNC-REZKALNI CENTER V NOŽIH
Proizvodna hala nekdanje Orodjarne, ki je zdaj v lasti družbe Noži Ravne, dobiva v zadnjem času novo podobo. Konec leta so v njej namestili osem brusilnih strojev, zadnja novost pa je CNC-rezkalni center, vreden 240.000 evrov.
Novi stroj je izdelek češkega podjetja Tos Kurim, priznanega izdelovalca tovrstnih naprav z dolgoletno tradicijo.
Vgrajena elektronika je uvožena iz Nemčije.
Dolžina obdelovalne mize je štiri metre, njena širina pa omogoča, da so obdelovanci široki do enega metra.	—
S podobnimi stroji imajo v podjetju že veliko izkušenj, saj v hali že obratujejo trije tovrstni centri. Vendar se najnovejši agregat od njih razlikuje po pomembni prednosti: omogočat, i. skoznje hlajenje obdelovancev, zaradi česar je mogoče uporabljati boljša orodja, je povedal
Rado Polenik, vodja A-programa.
Po mnenju direktorja Darka Ravlana ima nov
center najsodobnejša orodja za obdelavo, kar jih je zdaj na trgu.
Na delo z novim CNC-rezkalnint centrom so bili prerazporejeni delavci, ki
so pred tem že upravljali podobne stroje. Od	delovnem mestu zadovoljen, ugotavlja pa, da tehnični
začetka leta, ko je stekla redna proizvodnja, delajo v	razvoj omogoča vse bolj izpopolnjene naprave, ki
treh izmenah. Eden od operaterjev na NC-stroju,	prispevajo tudi k večji produktivnosti.
Damjan Paradiž (na fotografiji), je na novem	A.	Č.
Oskrba z energijo
v februarju 2002
V februarju je bila distribucija električne energije 11.763 MWh in je bila za 0,4 % višja kot januarja. V primerjavi z distribucijo v februarju 2001 je bila v letošnjem februarju višja za 1,9%.
Distribucija zemeljskega plina je bila v februarju (4.557.650 ms3) za 6,2 % nižja od planirane količine. Količinska primerjava distribucije glede na februar lanskega leta pa kaže na 7,2 % nižjo distribucijo v Akumulacijski letošnjem februarju.
Proizvodnja in distribucija toplotne energije za ogrevanje je bila v februarju 8.819 MWh. V primerjavi s proizvodnjo in distribucijo v lanskem februarju je bila Ie-ta letošnji februar za 9,5 % nižja.
Proizvodnja pare (746 t) se je v primerjavi s prejšnjim mesecem zmanjšala za 25,4 %. V primerjavi s proizvodnjo v lanskem februarju je nižja za 4,9 %. Proizvodnja sanitarne tople vode je znašala v februarju 4.608 m3 in je bila po količinskem obsegu manjša kot v januarju, in sicer za 7,2 %, glede na februar lani pa je prav tako nižja, in sicer za 1,5 %.
Distribucija hladilne vode v tem mesecu (339.813 m3) je v primerjavi z januarjem višja za 6,2 %, glede na februar lani pa je bila višja za 13,6 %.
Distribucija pitne vode je bila v februarju (56.976 m3) nižja za 11,5 % v primerjavi s prejšnjim mesecem, glede na distribucijo v februarju lani pa je bila nižja za 3,8 %.
Proizvodnja in distribucija komprimiranega zraka je v februarju znašala 4.311.904 mN3. Glede na prejšnji mesec je nižja za 6,8 %. Primerjava proizvodnje in distribucije tega energenta s februarjem 2001 pa kaže na znižanje v tem mesecu za 12,9 %.
Distribucija kisika je bila februarja (224.160 kg) v primerjavi s prejšnjim mesecem nižja za 17,4 %. V primerjavi s februarjem 2001 pa je bila 5,9 % višja.
Distribucija dušika (32.723 kg) je v primerjavi s prejšnjim mesecem nižja za 2,2 %, glede na distribucijo v februarju lani pa je bila višja za 18 %.
Distribucija argona je v februarju znašala 13.990 kg. Glede na prejšnji mesec je nižja za 12,8 %. Primerjava distribucije tega energenta s februarjem 2001 pa kaže na povečanje v tem mesecu za 12,6 %.
Tehnični vodja v Energetiki Ravne: Anton Vučko
rezervoarji za komprimiran kisik
INTERVENCIJE
PGE GASILSKEGA ZAVODA RAVNE V MARCU
V marcu v družbah na območju železarne ni bilo požara ali drugih nesreč, pri katerih bi morali intervenirati gasilci.
Opravljeni so bili le trije prevozi, in sicer enega poškodovanega in dveh obolelih delavcev.
Drugod so poklicni gasilci posredovali:
3. 3. 2002 v kletnih prostorih na Javorniku 63, 9. 3. 2002 pri travniškem požaru ob gradu na Javorniku,
9. 3. 2002 pri požaru pralnega stroja v bloku na Partizanski ulici na Ravnah,
25. 3. 2002 pomoč PGD Prevalje s preskrbo gasilne vode pri požaru ob železniški progi,
27. 3. 2002 pomoč PGD Kotlje s preskrbo gasilne vode pri gozdnem požaru pod Hartmanom na Ravnah,
28. 3. 2002 pomoč PGD Kotlje s preskrbo gasilne vode pri travniškem požaru v Kotljah.
Direktor:
Roman Lupuh, dipl. org.-men.
KOROŠKI ZAPOSLITVENI POTENCIALI
Ali Koroška potrebuje izobražence?
V občinah koroške regije so bili v šolskem letu 2000/2001 2.803 študenti, od tega jih je bilo 2.069 rednih. Tik pred zaključkom študija je bilo 512 absolventov.
V letu 2001 je bilo na Koroškem prijavljenih 3.708 potreb po delavcih in pripravnikih, kar je 21,7 % manj kot v letu 2000. Največ zanimanja za nove sodelavce je bilo v nekmetijskih, storitvenih in predelovalnih dejavnostih.
Koroška spada med regije z nizko stopnjo registrirane brezposelnosti - le-ta je konec lanskega leta dosegla 10,6 %. Visok pa je delež mladih (29 %). Delodajalci iščejo delavce z drugimi znanji in poklici, kot jih imajo brezposelni.
Leta 1991 je imel "povprečen Korošec" za seboj 8,7 let šolanja. Le 6,6 % prebivalstva je imelo višjo ali visoko izobrazbo, kar je manj od slovenskega povprečja.
Regija je zaradi dokaj nizke izobrazbene strukture zaposlenih konstantno na koncu lestvice po višini plač v Sloveniji.
To je le nekaj podatkov, zbranih v A.L.P. Peca, GZS OZ Koroška in RRA Koroška, ki odslikavajo trg dela na Koroškem. Eden od problemov je tudi t. i. beg možganov.
PROJEKT "OSTANI TU"
Pripravili so ga v Podjetniškem centru Slovenj Gradec in Klubu koroških študentov - tudi s podporo Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Z njim naj bi vzpostavili močnejše povezave med študenti in podjetji na Koroškem. Izvajalci projekta želijo ugotoviti poklicno strukturo bodočih diplomantov in njihov interes za vrnitev v domače kraje na eni strani ter potrebe delodajalcev po visoko izobraženih delavcih na drugi strani. Poleg zaposlitvenih možnosti jih zanima tudi možnost opravljanja pripravništva, strokovne prakse, izdelave diplomskih nalog in podeljevanje kadrovskih štipendij.
Cilji projekta so: zaustaviti odliv diplomantov s Koroške, vzpostaviti most med študenti in podjetji ter
razviti stalno sodelovanje, mlade glede na zaposlitvene možnosti usmeriti v študij za določene poklice in spodbuditi podjetja k aktivnemu pristopu h kadrovanju ter štipendiranju.
SLAB ODZIV DELODAJALCEV
Prva faza projekta je obsegala anketiranje koroških podjetij in organizacij. Okrog 2.000 delodajalcev (v regiji je 853 gospodarskih družb) so spraševali po njihovih potrebah po visoko izobraženem kadru, možnostih opravljanja pripravništva, strokovne prakse in podelitvi štipendij. Zanimalo jih je tudi, kakšna znanja pričakujejo od bodočih sodelavcev in kako cenijo nekatere osebnostne značilnosti kandidatov za delo.
Odziv je bil slabši od pričakovanega, podjetja so vrnila le 44 anket. Delodajalci so v anketah navedli 89 potreb po visoko izobraženem kadru (med najpogosteje navajanimi področji so: nabava in prodaja, strojništvo, računovodstvo, gradbeništvo, informatika itd.).
Dijaki in študenti lahko izbirajo med ponujenimi štipendijami za talivca, valjavca in kovača, brusilca, ključavničarja, programerja, tehnologa, raziskovalnega ali obratnega inženirja itd.
Od železarskih družb sta se odzvala le Metal in Energetika. V Metalu, kjer ima 7 % zaposlenih visoko izobrazbo, bi v vzdrževanju zaposlili univerzitetno izobražena strokovnjaka s področja strojništva oziroma elektrotehnike ter dva metalurga - z visoko strokovno izobrazbo v proizvodnji ter s končanim univerzitetnim študijem v razvoju. Takoj bi tudi omogočili pripravništvo v vzdrževanju dvema univerzitetnima diplomantoma strojništva, v razvoju in raziskovanju pa bi sprejeli univerzitetno izobraženega metalurga. Največje metalurško podjetje na Koroškem ponuja tudi 12 štipendij za poklice talivec, valjavec in kovač ter dve štipendiji za študij metalurgije na univerzitetni ravni.
V Energetiki Ravne so izrazili potrebi po poslovnem sekretarju in vodji projekta na področju elektrotehnike, pri njih pa se je tudi mogoče dogovoriti za opravljanje pripravništva in strokovne prakse.
SEJEM ZAPOSLITVENIH PRILOŽNOSTI
Sklepni dogodek projekta "Ostani tu 2002" je bil sejem zaposlitvenih potencialov 22. marca v Galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu.
Poleg predstavitve projekta in okrogle mize o njem se je zvrstilo še več dogodkov (seminar o delovnopravni zakonodaji, pogovori z dijaki o možnostih štipendiranja in študija, delavnici retorike in načrtovanja kariere), poudarek pa je bil na predstavitvi 15 podjetij na razstavnih prostorih ter pogovorih njihovih predstavnikov s študenti.
Alenka Kotnik, strokovna delavka na področju izobraževanja v Metalu, je takole strnila svoje vtise: "Podjetje je na sejmu sodelovalo z namenom, da študentom predstavi potrebe po bodočih kadrih. Vizija podjetja je usmerjena v pridobivanje tehnično usmerjenega kadra. Taka je bila tudi Metalova ponudba na sejmu. Razpis za štipendije za poklicno metalurško šolo neuspešno ponavljamo že tretje leto - tudi letos se za program predelovalec kovin na šoli ni prijavil nihče! Bilo je nekaj povpraševanja po strokovnih praksah - ker smo jih za letos odobrili že trinajst, novih interesentov nismo sprejeli.
Pričakovala sem večji odziv. Na sejem sem šla z upanjem, da bom spoznala kakega novega dijaka oziroma študenta metalurgije. Vendar so bili v Slovenj Gradcu v glavnem le tisti, ki jih že poznam iz različnih predstavitvenih akcij in razpisov za štipendije. So pa o možnostih za štipendije in zaposlitev spraševali študenti ekonomije in organizacijskih ved.
Čeprav v podjetju tudi sami skrbimo za pridobivanje kadra - skupaj s Fakulteto za metalurgijo in materiale iz Ljubljane smo ravenskim gimnazijcem predstavili študij in možnosti štipendiranja, skupaj s predstavniki Srednje tehnične šole Ravne pa smo na roditeljskih sestankih propagirali poklic predelovalec kovin - sc bomo sejma zaposlitvenih priložnosti udeleževali tudi v prihodnje."
Andreja Čibron-Kodrin
V
Cez Mežo kmalu po novem mostu
Starega lesenega mostu čez reko Mežo pri t. i. industrijski šoli ni več. Podirati so ga začeli konec marca, že v začetku maja pa naj bi bilo mogoče z enega na drugi breg priti oziroma se pripeljati po novem mostu.
"Povodenj v predlanskem novembru, ko je voda zalila kovačnico in povzročila škodo, je ogrožala tudi stari most. Njegova hiba je bila, da je imel na sredi betonski podporni steber, ob katerem so se zaustavljali hlodi ter seje nabiralo vejevje, kar je zmanjševalo pretok vode in ob ujmah povzročalo poplave," je povedal Damijan Berložnik, direktor podjetja Transkor, ki ima svoje poslovne prostore na levem bregu Meže.
Tudi v Energetiki Ravne so že razmišljali o izgradnji energetskega mostu, saj so tu čez Mežo napeljani električni in telefonski kabli. Pritrjeni na zunanjo stran mosta so ob visoki gladini predstavljali nekakšno lovilno mrežo za vse, kar je prinesla narasla reka, pomenili pa so tudi dodatno obremenitev za leseni del mostu, ki je bil v slabem stanju.
Pogovori med uporabniki dotrajanega mostu, na katerem so pred sedmimi leti sicer zamenjali les na cestišču, so bili uspešni.
Odločitev podjetij Metal, STO,
Energetika, Transkor in samostojnega podjetnika Darka Odra je, da na mestu starega zrase nov betonski most brez podpornega stebra, kombiniran s t. i. energetskim mostom oziroma energetskimi vodi. Po Berložnikovih besedah bo most z nosilnostjo 60 ton zagotavljal boljši pretok reke in dolgoročno omogočal prevoz preko reke ter dostop do površin, kijih imajo podjetja na levem bregu.
Če bo gradnja, kije v rokah samostojnega podjetnika Danila Lihtenegerja z Brdinj, potekala po načrtih, bo v majski številki časopisa že objavljena fotografija novega, 9 milijonov tolarjev vrednega mostu.
A. Č.	Začetek	aprila	-	starega	mostu ni več.
KEMIKI NEGUJEJO STIKE
V''
Fotografija, ki bo kemike vse do naslednjega srečanja spominjala na prijetno druženje
(Foto: Fotostudio Ocepek)
Pred petimi leti so se nekdanji delavci kemijskega oddelka kontrole kakovosti v bivši Železarni Ravne po dolgem času prvič srečali, da bi obudili spomine na minule dni.
Po besedah Mitje Šipka so kemiki ponosni na vse, kar so ustvarili v tehniki, in na vse, kar so zgradili v medčloveških odnosih. "Kemijska družina je bila vse čase družina, v kateri so vladali pošteni, prijateljski odnosi, kar je bil predpogoj za uspešno strokovno delo in spoštovanja vreden spomin ob pesmi in odkriti besedi."
22. marca letos so se upokojeni kemiki srečali že petič zapovrstjo. Medse so v lokal nad ravensko Namo povabili tudi tiste kolege in kolegice, ki so še zaposleni. Okrog 40 nekdanjih sodelavcev je najprej prisluhnilo kulturnemu programu (Mitja Šipek je prebral črtico o delu v železarni, učenci glasbene šole so zaigrali nekaj skladb na harmoniko), potem pa so se predali obujanju spominov in klepetu. Druženje se je zavleklo dolgo v večer.
PRILOŽNOSTNI ALMANAH KOT PESNIŠKA ZBIRKA
Odbor za pripravo 5. srečanja vseh zaposlenih v Kemiji Železarne Ravne, ki so ga sestavljali Franci Kamnik, Anica Šctina in Helena Pušnik, je pripravil tudi priložnostni almanah. Ob uvodnih verzih Viktorja Levovnika in nagovoru Mitje Šipka ter opisu Kemije danes avtorice Jerice Jamer je največji del publikacije namenjen predstavitvi nekdanjih sodelavcev. Spoznamo Valentina Jevšnikarja - nestorja ravenskih laborantov in kemike, ki so tudi pesnili: Jerneja Krofa, Viktorja Levovnika ter Lotarja Milemota.
V 40-stranski knjižici so ponatisnjene tudi njihove pesmi, objavljene v obeli Fužinarjih. Publikacija je izšla s pomočjo številnih sponzorjev, med drugimi Metala, Nožev in Energetike ter EKO-Ekoinženiringa in Fužinarja.
A. Č.
KULTURNA KRONIKA ZA MAREC
• Peti koncert iz sklopa glasbenega abonmaja v sezoni 2001/2002 je gostil Ali Capone štrajh trio, ki ga sestavljajo: Barbara Zalaznik (violina), Marjetka Šuler (viola) in Jaka Stadler (čelo). Kot gosta sta na koncertu, kije bil 2. marca v Glasbenem domu Ravne na Koroškem, nastopila Maja Konvalinka (sopran) in Igor Konečnik (trobenta).
•	Koroški muzej je 6. marca v Likovnem salonu na ravenskem gradu pripravil predavanje prof. dr. Zinke Zorko Hišna imena in občno besedje v koroškem narečju.
• V organizaciji KD Prežihov Voranc Ravne na Koroškem je v marcu potekala razstava fotografij Grega Šajna z naslovom Kikladi v razstavišču Vinoteke Mihelač.
• V Kulturnem domu Ravne na Koroškem je 14. marca nastopilo Mladinsko amatersko gledališče Center pozornosti Šmarje pri Jelšah. Uprizorilo je erotično dramo Davidova rdečelasa smrt. Nastop sta pripravila KD Prežihov Voranc in Javni sklad RS za kulturne dejavnosti - OI Ravne na Koroškem.
• Kulturno društvo literatov Mežiške doline bo prihodnje leto, ob peti obletnici, izdalo zbornik del svojih članov. (Prispevke zanj zbirajo do konca leta.)
V letošnji program dela pa so člani pod vodstvom Mihe Lotriča uvrstili: srečanje in literarni večer junija v Šentanelu, obisk pri Društvu literatov Šentjur v maju, srečanje z literati iz Brežic v jeseni ter druženje pred Glasbenim domom prvo sredo v juliju in avgustu.
• Marec je bil v znamenju 35. srečanja pevskih zborov "Od Pliberka do Traberka". Nastopi so bili 2. marca (Gostišče Pri Kovaču na Obirskem), 3. marca (OŠ Dravograd), 9. marca (OŠ Leše), 17. marca (Gostišče Rifl, Šentanel), 22. marca (Narodni dom Mežica) in 23. marca (Kulturni dom Žerjav).
• V marcu sta dva dneva, posvečena ženskam: mednarodni dan žena in materinski dan. V njuno počastitev je bilo organiziranih kar nekaj prireditev. 7. marca je Gledališka skupina DU Prevalje v Kulturnem domu na Ravnah odigrala komedijo Nezvesti mož. Na Prevaljah so 8. marca ženske zabavali gledališčniki iz skupine Talija s Transvestitsko svatbo. V Črni je bila 16. marca na sporedu komedija Skupno stanovanje. Na Prevaljah so 22. marca nastopili Meta Malus, Jurij Souček, Silvo Teršek in Študentski zbor KD Mohorjan. Gostja je bila Danica Miler iz Šentanela, mati šestih otrok. V Podzemlju Pece je 7. marca nastopil Adi Smolar.
Povzetek: A. Č.
št. 4/2002
HOROSKOP
JASNOVIDCA RINALDA ZA APRIL
OVEN: Zvezde vam bodo dokaj naklonjene, saj boste na delovnem mestu ponovno vzcveteli, pa tudi sicer se boste dobro počutili. Nekdo vam bo izpovedal svojo ljubezen. Na delovnem mestu boste zelo učinkoviti; kupite kakšno srečko!
BIK: Problemi, ki jih niste rešili, se vam bodo kopičili, zato to storite čimprej. Naredite delovni načrt, le tako se boste izognili pastem, ki vas v prihodnosti čakajo za vsakim ovinkom. Posvetite se tudi partneiju in daižini, pogrešajo vas.
DVOJČKA: Pazite na svoje reakcije, saj bo april izjemno naporen in stresen. Hoteli boste rezultate, od podrejenih boste zahtevali nemogoče. Vzemite si tudi čas za sproščanje negativne energije; partneiju zaupajte svoje strahove.
RAK: Ta mesec bo zelo pomemben za vašo nadaljnjo kariero in prihodnost. Nadrejeni vam bodo ponudili novo zadolžitev. Pazite, da vas ne bodo izdali živci. Veliko možnosti boste imeli tudi na ljubezenskem področju.
LEV: Se vam dozdeva, da ste preobremenjeni? Vzemite si krajši oddih, potrebovali ga boste, saj bo delovno vzdušje čedalje bolj napeto in stresno. Zanemarili boste svojo družino, kar pa bi se kasneje lahko maščevalo. Denar. Potovanje.
DEVICA: April bo tudi na vas deloval bolj muhasto, zato boste morali paziti na svoje obnašanje. Reagirajte skrajno umirjeno, le tako boste dokazali, da obvladujete položaj. Čaka vas prijetno druženje s prijatelji, presenetil pa vas bo tudi izpisek na bančnem računu.
TEHTNICA: Kariera bo v tem mesecu na prvem mestu, pehali se boste za materialnimi dobrinami in se ne zadovoljili z majhnimi vložki. Z denarjem ravnajte previdno, saj ga lahko izgubite. Posvetite se delu z večjim žarom, obrestovalo se vam bo. Družina vas podpira.
ŠKORPIJON: Sreča vas bo kar dvakrat obiskala. Prvič v začetku meseca, ko boste prejeli veselo novico, in kasneje, v sredini meseca, ko boste dobili nove zadolžitve ali pa službo. Ne pozabite, da se morate še bolj truditi, če hočete, da sreča tudi ostane. Zaljubili se boste v svojega sodelavca, ki vam bo malce zmešal glavo.
STRELEC: Čas je, da nekoliko spremenite svoj način življenja in da začnete spoštovati samega sebe. Delo, ki ga opravljate, vas bo za spremembo veselilo. Prejeli boste tudi obresti in dobro naložili denar. Na ljubezenskem področju pa tokrat suša.
KOZOROG: Bilo bi dobro, da sc bolj posvečate službi, saj boste imeli možnost napredovanja. Finančno si boste opomogli, povrnili boste stare dolgove in še vam bo ostalo za lagodno življenje, ki ste ga vajeni. Pazite na noge. V ljubezni tokrat več sreče.
VODNAR: Končno se boste predramili iz zimskega sna in začeli s čiščenjem po svojem življenju. Spremenili boste videz in način svojega delovanja, poznalo pa se bo tudi v službi, saj vas bodo resneje sprejemali. V ljubezni vas tokrat čakajo presenečenja, saj boste nenehno oblegani.
RIBI: Čas je, da se zamislite nad svojim delom. Ali je to, kar želite, tudi dobro za vas? Denarja bo tokrat ponovno dovolj, naložite ga v delnice ipd. Na delovnem področju se boste soočili z novostmi, ki vam ne bodo pogodu.
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
ODBOJKA
Ravenčani so končnico državnega prvenstva pričeli kot četrtouvrščena ekipa, toda žal razočarali v tekmah proti petouvrščenim odbojkarjem Stavbarja. Mariborčani so Umautove fante presenetili že v prvi tekmi na Ravnah, kjer so zmagali s 3 : 2, nato pa svojo premoč potrdili še na povratni tekmi v dvorani Tabor, kjer so srečanje dobili s 3 : 1.
V marcu je bilo končano prvenstvo tudi v drugih in tretjih ligah. V moški drugi ligi sta najboljši ekipi SIP Šempeter in Triglav iz Kranja, ki bosta v naslednji sezoni igrali v prvi ligi, v ženski pa Benedikt in Kamnik. Mislinjčani so bili četrti, v sredino lestvice pa so se uvrstile koroške ženske ekipe Partizan Prevalje, Mislinja in Gradbeništvo Stane Mežica. V tretji ligi sta bili posebej uspešni ekipi odbojkarjev Mežice in odbojkaric Dravograda, ki sta si priigrali prvi mesti in napredovanje v drugo ligo. Drugouvrščene Črnjanke bodo v kvalifikacijah poskušale doseči uvrstitev v višji rang tekmovanja, ženska ekipa Polaka Prevalje je bila tretja, odbojkarji druge ekipe Fužinarja pa so z eno samo zmago v drugem delu prvenstva ostali pri dnu lestvice.
PLAVANJE
Zadnji uspehi Fužinarjevih plavalcev in plavalk potrjujejo dobro strokovno delo v klubu. Že na močnem mednarodnem mitingu v Miinchnu, 16. in 17. marca, so se mladi tekmovalci ravenskega kluba izkazali med 884 udeleženci iz šestih držav. V svojih starostnih kategorijah so se med najboljše uvrstili: Damir Dugonjič, Andrej Sovič, Gabrijela Golob, Lea Kos in Petra Jovan med dečki in deklicami, Lovro Šuler, Iztok Martinčič, Rok Oto, Matic Podojsteršek, Janja Merkač in Vita Sonjak med kadeti in kadetinjami, Suzana Tahiri med mladinkami ter Tanja Kumprej med članicami. V seštevku štirih najboljših rezultatov so v svojih kategorijah prva mesta osvojili: Kumprejeva, Šuler in Dugonjič.
Druga skupina je sočasno uspešno nastopala na zimskem državnem prvenstvu za mlajše dečke in deklice v Celju. V ekipni razvrstitvi so plavalci in plavalke ravenskega kluba osvojili odlično 2. mesto. V posamičnih nastopih so se kar21-krat povzpeli na zmagovalne stopničke in dodatno še 19-krat v mlajšem letniku. Najuspešnejši je bil David Kačič, ki je osvojil sedem naslovov državnega prvaka, od tega pet v posamičnem nastopu in dva v štafeti. Poleg tega je bil še enkrat dragi in enkrat tretji. Toni Pori seje dvakrat vpisal med zmagovalce, bil enkrat dragi in tretji. Anja Novak si je priplavala eno zlato in eno srebrno odličje. Kaja Sonjak je bila petkrat draga. V mlajših letnikih so se med najboljše uvrstili: Rok Sagmeister, Žiga Oto, Luka Topler, Aron Uorvath in Mojca Škratek. Dečki Fužinarja so osvojili dva naslova v štafeti 4 x 50 m prosto in mešano, deklice so bile drage na 4 x 50 m prosto in tretje na 4 x 50 m mešano.
Teden dni pozneje, na mednarodnem Velikonočnem mitingu v celjskem Golovcu, so med 520 plavalci iz štirih držav kopico odličnih uvrstitev zabeležili tekmovalci Fužinarja. Med dečki se je ponovno izkazal Dugonjič z dvema prvima, enim dragim in enim četrtim mestom, med mlajšimi dečki pa s tremi posamičnimi zmagami Kačič. Toni Pori je osvojil po eno prvo, drago in tretje mesto. Pri mlajših deklicah sta na zmagovalnih stopničkah stali Sonjakova in Novakova, premočno pa je zmagala mešana štafeta Fužinarja
v postavi Sonjak, Pori, Novak in Kačič. Med najmlajšimi plavalci so si uvrstitve med najboljše priplavali: Sagmeister, Topler in Škratkova. Organizator je podelil še pokale najboljšim plavalcem v seštevku štirih rezultatov. Prejela sta jih tudi Damir Dugonjič in David Kačič.
NAMIZNI TENIS
Na državnem članskem prvenstvu v Cerknici so se v igri dvojic Tomažičeva (Marenberg) in Zala Šetina (Fužinar) ter Dretnikova in Rupnikova (obe Fužinar) uvrstile od 9. do 16. mesta. Enako uvrstitev je dosegla Rupnikova v igri mešanih dvojic, skupaj z Vidmarjem iz Kočevja.
V Križah in Zalogu pri Ljubljani sta bila 9. marca odprta turnirja mladincev in mladink. Zala Šetina se je uvrstila med osem, Manca Fajmut, Nina Rupnik in Mitja Lukner pa med 16 najboljših. Teden dni pozneje je bil kadetski turnir v Kranju. Ivana Zera seje uvrstila na 3. do 4. mesto, Fajmutova od 5. do 8. mesta, Jernej Ošlovnik in Polona Župane pa sta dosegla uvrstitvi v osmino finala.
Mladinsko državno prvenstvo je bilo 23. in 24. marca v Domžalah. V polfinale sta se uvrstili dvojici Mitja Lukner (Fužinaij-Katja Tomažič (Marenberg) ter Šetina-Tomažič. Med posameznicami se je od 5. do 8. mesta uvrstila Zala Šetina, med 16 najboljših pa: Lukner in Dretnik v igri posamezno ter Lukner- Dretnik, Fajmut-Zera in Miklavc (Muta)-Rupnik med dvojicami.
KEGLJANJE
V prvenstveni sezoni 2001/02 so se koroške ekipe uvrstile: v 1. A ligi so kegljači Elektrarne Dravograd v svoji peti prvoligaški sezoni dosegli pričakovano 6. mesto, kegljačice slovenjgraške ekipe Gradnje IGEM pa so bile četrte. VLB ligi je moška ekipa Korotana osvojila osmo, ženska pa 6. mesto. V dragi ligi so bili Slovenjgradčani tretji, kegljači Fužinarja zadnji med desetimi klubi, kegljačice ravenskega kluba pa četrte v konkurenci petih ekip.
Ivo Mlakar
OBČNI ZBOR PD PREVALJE
V Družbenem domu na Prevaljah se je 9. marca zbralo okrog 220 članov PD Prevalje in po kulturnem programu (pripravili so ga otroci z OŠ Šentanel) prisluhnilo poročilom o društveni dejavnosti v preteklem letu.
V letu 2001 je bilo v društvo včlanjenih 1.839 krajanov in krajank, kar je sicer 60 manj kot leto poprej (po mnenju predsednika PD Jožeta Merca je temu vzrok previsoka članarina), a še vedno je PD Prevalje četrto največje društvo v državi.
Izletniški odsek je lani pripravil 23 izletov, zaradi slabega vremena jih je izpeljal 17. Udeležilo se jih je 528 pohodnikov.
MO vključuje v planinsko dejavnost tako "vrtičkaije" kot osnovnošolce in dijake ter študente. Pohvali se lahko s številnimi izleti, sodelovanjem na orientacijskih tekmovanjih, planinskimi tabori in šolami itd. Markacisti so lani med dragim označili zimsko pot na vrhu Uršlje gore in prebarvali križ. Gospodarski odsek je skrbel tudi za vzdrževanje planinske postojanke.
Letos so priznanja MDO Koroške dobili: Ivan Ivartnik, Franc Boženk, Marija Gruden in Izidor Močilnik, Kristijan Krajgcr pa je prejel Knafeljčevo priznanje.
A.Č.
MARJAN ROŽEN
1949-2002
V tem prebujajočem se pomladanskem času mi ob slovesu od sodelavca in prijatelja Marjana prihajajo na misel verzi tiste lepe, žalostne pesmi:
"Gozdič je že zelen, travnik je razcveten,
ptički pod nebom veselo pojo.
Ptički, jaz vprašam vas, ali bo že skor’ pomlad,
al’ bo že skoraj zelena pomlad?
Pomlad že prišla bo, k’ tebe na svet’ ne bo,
k’ te bodo djali v to črno zemljo ..."
Zdaj trgamo iz svojih spominov podobe iz njegovega življenja. Skupek vseh teh koščkov nam bi dal vsaj približno sliko njegovega življenja. Veliko, veliko pa odnaša s seboj v prerani grob.
V njegovem krstnem listu je zapisano, kdaj seje rodil, drugod je zapisano, kdaj je začel hoditi v šolo, kdaj je bil pri prvem obhajilu, pri birmi ... Zapisano je tudi, kdaj je prvič prestopil prag industrijske šole in potem železarne, ki ji je bil zvest triintrideset let.
Prav tako je zapisano še mnogo drugih stvari iz njegovega življenja, kot recimo, kdaj je postal gasilec, koliko let je sodeloval pri kulturnem društvu in še in še. Imamo tudi slike iz njegovega življenja.
Vse to lahko izvemo, vse to lahko preberemo, vidimo. Nikjer pa ne moremo prebrati, kakšen človek je bil. Kaj ga je veselilo, kaj je usmerjalo njegovo življenje, kaj je nosil v srcu. Vsaj majcen delček tega bi rad iztrgal iz pozabe z željo, da bi to shranili v svoje spomine. V spominu je življenje.
Marjan jc nosil v sebi veliko srce, z veliko ljubezni.
Ena je bila prav gotovo kultura. Kolikokrat mi je z zanosom pripovedoval o svojem delu v domačem kulturnem društvu, predvsem v mladih letih.
Kadarkoli smo v bližnjem kulturnem domu nastopili s kakšno igro, je vedno prišel med prvimi na predstavo, ne samo iz obzira do mene, pač pa - ker je tako čutil. Nikoli mu ni bilo žal časa, ki ga je namenil gasilskemu udejstvovanju, delu, ki ni plačano, zahteva pa zvrhano mero ljubezni, zvestobe, časa in odrekanja. V takih društvih se zbirajo ljudje, ki imajo smisel za sočloveka, ljudje, ki ne gledajo najprej na zaslužek, ampak se zavedajo, daje delo za druge najvišja vrednota.
Na delovnem mestu ključavničarja v oddelku rezilnega orodja - v brusilnici, kjer je bil zaposlen največ let, je veljal za dobrega, pridnega, poštenega in družabnega delavca. Nikoli mu ni bilo težko narediti tudi česa, kar ni sodilo med njegove zadolžitve.
Najbrž pa nisem daleč od resnice, če rečem, daje imel za življenje, ki gaje živel, premehko, prenežno srce ...
Vedno je z veliko ljubeznijo govoril o mami, hčerki, nazadnje vnukinji. Bil je dober, pozoren in tudi nas, svoje sodelavce, je imel rad. To smo nazadnje občutili, ko smo praznovali njegov petdeseti rojstni dan.
Še bi lahko odvijal nitke njegovega življenja, a do konca bi jih ne odvili niti mi vsi skupaj. Pa vendar še drobec v spomin. Bil je veren človek, človek, ki mu prazniki veliko pomenijo. Z navdušenjem je omenjal božič, veliko noč, novo leto ... Lani, za osmi marec, je svoje sodelavke presenetil tako, da je vsaki na delovno mesto položil vejico mačic. Natanko čez eno leto so sodelavke prinesle mačice, a tokrat k njegovi žari...
Oton Zupančič je tako napisal - besede, ki bi jih Marjan izrekel, če bi jih mogel: "Kako bi dihal, rad poslušal, gledal, sedel med vami, katero vmes povedal, pa me tišči teptan, nad mano grob preran ..."
V imenu sodelavcev brusilnice in v svojem imenu izrekam mami, hčerki, vnukinji in vsem drugim domačim iskreno sožalje.
Rudi Mlinar
MILOVAN BOŽIKOV
1941-2002
"Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas.
So vezi močnejše. Urez pomena zanje so razdalje, kraj in čas."
(Mila Kačič)
Umetnost? Da, tudi njegovo življenje je bila umetnost. In to dobra, plodna!
Po končani osemletki ter enoletnem delu v domačem TEF-u je šel v svet iskat znanja. Tako je junija I97l diplomiral na ljubljanski univerzi.
Spominjamo se ga, ko je kot mlad nadobuden inženir prišel na Ravne. Ob delu obratnega razvojnega inženirja je kljub ustvarjanju družine našel čas, da je svoje znanje in izkušnje prenašal na nas mlade. Čeprav smo bili vihravi, se je potrudil, in hvaležni smo mu za to.
Tudi po našem študiju smo ga skupaj s starejšimi kolegi poznali kot šefa, sodelavca, ki ni zadovoljen s povprečjem. Zahteval je več - dobro opravljeno delo ter razmišljanje s svojo glavo. Želel je, da tudi naši jeklarji delo opravijo dobro, učinkovito, saj le to vodi k boljšim uspehom ter v jutrišnji dan. Ni mu bilo lahko, tudi samoupravni socializem ni bil zanj. Pač ni bil rojen in vzgojen za komolčarja, upal je, da so pomembni le rezultati in akcije, ne pa politika. Raje je energijo vložil v vzgojo mladih in šport. Kolegi smo bili ponosni na plavalne dosežke, ki sta jih dosegla s sinom Krešem.
Ko je "prerastel” delo vodje kontrole in obrata, se je spopadel z investicijami ter pozneje z
menedžerstvom. Čeprav je bil težak boj z boleznijo, se ni vdal. Kot svetovalec direktorja je prihajal k nam, nas vzpodbujal k akcijam. Verjeli smo mu, da zmoremo še več, in se vedno znova lotevali dela. Ni stal ob strani, pač pa je prevzel vsako nalogo, ki smo mu jo dali. Čeprav ni pričakoval pohvale za dobro delo, češ "delo se samo hvali", je bil vesel, če smo to opazili in se skupaj pogovorili ter na tem kovali nove načrte.
Čas in bolezen sta naredila svoje in mu prekrižala pota in načrte. Milovan pa skoraj ni želel slišati za to, a to bitko je izgubil. Mi pa njega.
Zapustil je kali svojega poštenja, strokovnosti in prijateljstva. Ravenski železarji se ga bomo vedno spominjali.
V imenu vodstva podjetja, sodelavcev in v svojem imenu se mu zahvaljujem za prispevek k razvoju železarne in Metala Ravne.
Ženi, hčerkama, sinu in drugim sorodnikom pa izrekam globoko sožalje.
Stanko Petovar
ZAHVALA
Vsem, ki so se poklonili pokojnemu Slavku Šteharniku in darovali cvetje ter sveče, se iskreno zahvaljujemo.
Družina Šteharnik
KADROVSKA GIBANJA
V FEBRUARJU
Konec februarja je v ravenskem delu koncema Slovenske železarne delalo 2.408 zaposlenih. V zasebnih podjetjih, ki so nastala iz Železarne Ravne in so vključena v to rubriko, je bilo 28. 2. 2002 zaposlenih 543 ljudi.
FLUKTUACIJA
Sklenitve delovnega razmerja
Februarja je bilo sklenjenih 7 delovnih razmerij. V Metalu in Z1P centru imajo po enega novega sodelavca za določen čas, v Nožih pa dva. V UDC Koroške so bili iz ZIP centra prerazporejeni trije delavci.
Od dragih družb so na novo zaposlovali le v Vogardu, kjer so za določen čas omogočili zaposlitev iskalcu dela.
Prekinitve delovnega razmerja
Februarja je bilo v železarskih dražbah prekinjenih 23 delovnih razmerij: 6 v Metalu, 10 v STO, 3 v ZIP centra, 2 v UDC Koroške in po 1 v Nožih ter Energetiki.
Vzroki so bili naslednji: upokojitev (6), potek zaposlitve za določen čas (6), prerazporeditev znotraj koncema (3), odhod v Slovensko vojsko (3), sporazumna prekinitev delovnega razmerja (2), potek pripravništva (1), smrt (1) ter trajni presežek (1) - ta delavec se je zaposlil pri dragem delodajalcu.
Od dragih dražb je do sprememb prišlo v dražbi Styria Vzmeti, kjer je osmim zaposlenim poteklo delovno razmerje za določen čas, ter v Vogardu in Šerpi, kjer so se poslovili od dveh sodelavcev, ki sta se upokojila.
Po podatkih IC Smeri, d. o. o. in kadrovskih oddelkov podjetij povzela A. Č.
Izdaja: Fužinar Ravne, d. o. o., Koroška cesta 14, Ravne na Koroškem.
Uredništvo: glavna in odgovorna urednica mag. Andreja Čibron-Kodrin, tehnična urednica Jelka Jamšek. Lektoriranje: Miran Kodrin, prof. Objavljene fotografije je prispevalo uredništvo, če ni navedeno drugače.
Tel: (02)-82-21-131, urednica 6305, tajništvo 6753. Faks: (02)-82-23-013. Elektronski naslov: Andreja.Cibrorl@sz-metal.si
Tisk: ZIP center, d. o. o., Koroška cesta 14, Ravne na Koroškem.
Naklada: 2.150 izvodov.
Glasilo je obdavčeno z 8,5-odstotnim DDV.
Objavljenih prispevkov ni dovoljeno kakorkoli ponatisniti brez pisnega dovoljenja uredništva.
DRUŽBA ŠTEVILO ZAPOSLENIH
METAL	1.050
STO	710
NOŽI	198
OPREMA	151
ENERGETIKA	97
UDC KOROŠKE	132
ZIP CENTER	70
STYRIA VZMETI	126
TRANSKOR	48
T. K. RAVNE	7
VOGARD	73
ŠERPA	125
GASILSKI ZAVOD	16
EUREST	47
LITOSTROJ ULITKI
(OE TEŽKA LIVARNA)	101
NAGRADNA KRIŽANKA št. 78
Nagradna križanka št. 77 - rešitev vodoravno:
TRENER, STEZA, REGATA, PATER, APOTEKA, SANI, NA, ARAL, LOJ, STAŠ, RIL, ONA, VRSAR, ŠORN, EIS, ALIBI, KM, RAO, KIČ, MARA, ZC, KEM, MATEJ, AIDA, IDARED,
ljudstvo, nit, aa, saar, eta. Žreb je določil, da zgoščenko ŽPZ Karantanija S’nt’r pojd’ prejme Mirko Sekavčnik, SŽ - Metal Ravne, kaseti pa
Milan Stevanovič, ZIP center, ter Olga Cvetnič, SŽ Oprema Ravne.
Nagradna križanka št. 78: Rešitev križanke in svoje podatke pošljite (po interni pošti) do vključno 26. 4. 2002 na naslov: FUŽINAR RAVNE, d. o. o., Uredništvo Informativnega fužinarja, Koroška cesta 14, Ravne na Koroškem. Zaradi znižane naklade glasila sprejemamo tudi rešitve fotokopirane križanke. Rešitev križanke in imena nagrajencev bomo objavili v prihodnji številki.
mesto v
EGIPTU
KOLONI-
ALNI
SISTEM
VRSTA
OBLAČILA
MESTO PRI LJUBLJANI
VRSTA
PAPIGE
IF
VOLNENA
TKANINA
HUNSKI
VLADAR
ORGAN. SPOJINA S KARBO-NILOM
DANSKI OTOK V BALTIKU
ČISTO
PREMO-
ŽENJE
PRISILNO
DELOV
FEVDA-
LIZMU
K
NEKDANJI
SLOV.
ATLET
STANKO
OBLIKA ŽEN. IMENA ELICA
PRIPRAVA ZA DVIG
Z VODO NASIČEN TOPEL ZRAK
DAVNI
GERMANI
SLOV.
IGRALKA
RINA
PISMO,
KUVERTA
KDOR JE KRIV
SLOV.
PESNIK
ANDREJ
1. IN 3. VOKAL
PERJE PRI REPI
ITAL.
JADRAN-
SKO
LETOVIŠČE
NEMŠKO
STEKL.
MESTO
CITRO-
ENOV
AVTO
K
ODSTOP OD ZAČRTANEGA
SLOVENJ
GRADEC
O
o
SVETOVNO
PRVENSTVO
JUŽNO-
AFRIŠKI
DENAR
SOLMIZAC.
ZLOG
SUKANEC
N
DELI
TELESA
NEKD. TOVARNA V MARIBORU
TROJANSKI JUNAK
IKO
ČAROVNICA V ODISEJI
JEZERO V ETIOPIJI
VEROU-
ČITELJ
NIKAL-
NICA
K
PTICA
SEVERNIH
MORIJ
VRSTA
PTICE
SLOV. TELOVADEC MIRO
NIKELJ
STAR IZRAZ ZA PLAČILO 7. IN 16. ČRKA
N
PONOŠEN
KLOBUK
K
ANDREJ
KOKALJ
ŽUŽELKA, KI PIČI
Pihalni orkester železarjev Ravne, ki v letošnjem letu praznuje 100-letnico, je lani julija na 14. svetovnem tekmovanju pihalnih orkestrov v mestu Kerkrade na Nizozemskem potrdil, da sodi v svetovno elito. Posnetek enournega koncerta v najvišji - koncertni skupini tekmovanja je izšel na zgoščenki. Ravenski godbeniki jo bodo poklonili trem reševalcem nagradne križanke, ki bodo imeli srečo pri žrebu.
IME IN PRIIMEK:...................................................................
PODJETJE OZ. NASLOV: .............................................................