vendar so bila mnenja o potrebnosti take izpopolnitve deljena. Nekateri so menili , 
da bi bil sveder z vzvratno prestavo precej dražji in težji. Predstavnik tovarne 
je prisluhnil predlogom in obljubil, da bo upošteval nasvete pri izdelavi prototipov 
novih svedrov. Po izpeljavi predlaganih in možnih izboljšav bo Splošno zdru-
ženje za gozdarstvo organiziralo demonstracijske prikaze po regijah za vsa 
gozdna gospodarstva. 
Oxf.: 946.2:187 
ZBOROVANJE BOTANIKOV IN FITOCENOLOGOV 
V TITOGRADU 
Mitja Zupan či č * 
Od 12. do 15. maja letos so Republički zavod za zaštito prirode SR Crne 
Gore in Društvo biologov SR Crne Gore v sodelovanju z Crnogorskom akademijom 
nauka i umjetnosti, organizirali simpozij posvečen sedemdesetletnici rojstva in 
smrti akademika Vilotije Blečica. Akademik Vilotije Blečic je bil priznan botanik 
in fitocenolog pri nas in izven naših meja. Njegovo delo je bilo taksanomija 
rastlin, kjer je opisal več taksonov različnih sistematskih vrednosti , med njimi so 
pomembnejši endemiti. še plodnejši je bil pri fitocenoloških raziskavah, .kjer 
je sam ali s sodelavci opisal številne nove fitocenoze različnih sintaksonomskih 
rangov. Njegova dela so pomemben znanstveni prispe·Jek k poznavanju jugoslo-
vanske flore in vegetacije. Bil je dolgoletni član znanstvenega sveta medrepubli-
škega in medpokraj-inskega projekta Vegetacijska karta Jugoslavije. Bil je reden 
gost in obiskovalec številnih tovrstnih prireditev doma in v tujini. Posebej naj 
omenimo, da je bil stalni obiskovalec Slovenije, kjer je iskreno, prijateljsko in 
znanstveno sodeloval z našima inštitucijama, Biološkim inštitutom Jovana Hadžija 
znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti te r 
VTOZD za biologijo Biotehniške fakultete Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. 
Organizatorji so povabili petindvajset znanstvenikov iz vse države, ki so 
poročali o novih raziskovanjih flore in vegetacije pri nas, analizirali ter kritično 
pretresati dosedanja floristična in vegetacijska proučevanja v Jugoslaviji, zlasti 
na območju črne gore in pripravil sinteze teh raz,iskovanj. Zvrstilo se je devetnajst 
referatov. Od Slovencev smo bili povabljeni trije raziskovalci flore in vegetacije, 
dopisni član SAZU prof. dr. Ernest MAYER, znanstveni svetnik, doc. dr. Tone 
WRABER in dr. Mitja ZUPANČIČ, znanstveni svetnik. Vsi trije so tudi referirali: 
E. MAYER : Primitiae Florae Montenegrinae, T. WRABER : Taksonomski in hrono-
loški položaj vrste Euphorbia pancicii BECK in M. ZUPANČIČ: Smrekovi gozdovi 
v delih V. Blečica. Vsi referati bodo tiskani v posebni publikaciji Glasnika re-
publičkog zavoda za zaštito pri rode - Prirodnjačkog muzeja v Titogradu. 
Drugi in tretji dan sta bila namenjena znanstveni ekskurziji v dolini Pive pod 
durmitorskim masivom. Ob izviru Pive je tudi rojstna vas akademika V. Blečica 
Seljani. Pot nas je vodila do Titograda prek Nikšiča, Brezovice, goranskega in 
pivškega samostana, Seljanov do Plužin, kjer smo tudi prespali. Naslednji dan 
smo nadaljevali pot na Ščepan polje do sotočja rek Pive in Tare, ki se izlivata v 
.. Dr. M. Z., dipl. inž. gozd., Znanstvenoraziskovalni center pri SAZU Slovenije, Novi trg, 
61000 Ljubljana, YU. 
336 
enotno reko Drino. Nazaj smo se vračali po isti poti, žal v dežju. Ekskurzijo sta 
imenitna vodila prof. dr. Radomir LIKUŠIC in prof. dr. Vukic PULEVIC. 
Med potjo smo si ogledali mediteransko in submediteranska vegetacijo 
Rusco-Carpinetum orienta/is, Discoreo-Carpinetum orienta/is, Quercetum trojanae 
montenegrinum, Aceri-Carpinetum orienta/is, Seslerio-Ostryetum, Sesferio-Fage-
tum; termofilno celinsko vegetacijo Quercetum tarnetto-cerris, Co/urno-Ostryetum 
in bukove gozdove Fagetum montenegrinum, Fagetum montanum idr. V obmor-
skem pasu so nas spremljale množično cvetoče vrste rumeni Petteria ramentacea, 
ki je endemit, -in Coroni/la emeroides ter modrovijolčasta Salvia officina/is. V višjih 
predelih, v bukovih gozdovih in travnikih, pa prelepo rumeno cvetoč endemit 
Primula efatior subsp. co/umnae ter temnomodra Muscari botryoides. Poseben 
ogled smo posvetili rastiščem, kjer uspevata endemita Euphorbia pancicii in 
Daphne mafyana, ki sta izgubila z zajezitvijo Pive precej nahajališč. Slednjega je 
odkril in opisal V. Blečic. Žal je prav te dni umetno jezero, ki je dolgo prek 
štirideset kilometrov, upadlo za okoli 50 m in kazalo ogolele in izbeljene bregove. 
črnogorci so tod žrtvovali lep kos narave v korist civilizacije. Človeka prevzame 
gigantska dvestodvajset metrska pregrada s hidrocentralo in konstrukcija cest s 
številnimi predori (kar 42 predorov le na devetnajst kiiometrskem ·odseku magi-
stralne ceste) in tremi viadukti. 
Obiskali smo tudi umetnostnozgodovinsko lep in bogat pivški samostan, ki je 
prenešen in na novo postavljen visoko nad korito Pive in v njo se zlivajoče 
Komarnice, ki sta prejšnjo lokacijo potopili zaradi zajezitve. 
Znanstveno zborovanje je v celoti uspelo in je bilo tako po tematiki, kot glede 
organizacije, na evropski višini, kar moramo posebej poudariti. 
Oxf.: 156.5 
DESET EKOLOŠKIH ZAPOVEDI JUBILANTA MAYERJA 
Marjan Zupančič 
Mayer, M.: Die 10 okologischen Wald-Wild-Gebote fur naturnahen Waldbau 
und naturnahe Jagdwirtschaft (10 ekoloških zapovedi za sonaravne gojenje 
gozdov in za sonaravne lovsko gospodarstvo). 
Izdal Inštitut za gojenje gozdov Univerze za kulturo tal na Dunaju 1981, 
brošura, 11 strani. Na voljo v Gozdarski knjižnici v Ljubljani. 
V okviru dejavnosti elitnega lovskega kluba »Pro silva« (glej Gozd. v. 1981, 
št. 5, str. 242) je med ostalim izšla tudi ta drobna knjižica. Avtor, dunajski profesor 
za gojenje gozdov dr. Hannes Mayer, ki je letos januarja dopolnil 60 let, je 
poznan kot odločen zagovornik bolj naravnega gospodarjenja z gozdom in 
divjadjo. To mu je v ·,lovskih krogih prineslo hude zamere. Prof. Mayer je napisal 
tudi učbenik o gojenju gozdov, ki je v kratkem času doživel že dve izdaji in je 
pravi leksikon gojenja gozdov. Sicer je prof. Mayer poznan zaradi svoje izredne 
aktivnosti, vitalnosti in borbenosti. Profesorjevega jubileja naj se z najboljšimi 
željami spomnimo tudi mi. Ob tej priliki naj navedem nekaj značilnih misli iz te 
njegove knjižice. 
1. Naravni gozd je izhodišče za uspešno večnamensko gozdarstvo. 
Kot vidimo v še ohranjenih pragozdnih rezervatih, je pragozdni ekosistem 
optimalno prilagojen svojemu rastišču in je zato izredno odporen proti raznim 
škodam. Odlikuje se še z visoko starostjo dreves, z visokimi lesnimi zalogami, 
337