« UCLUVnCbH MJLEMIVH IUVHRHC nCUH UHUUdH »CLHI1U ULUUIIJL l!H UlMUliUkU ■ 7. in 8. sep. 196 \ Elan že tako ali tako veže zgodovina j s Cerknem« Smučarska delavnica IX« J korpusa, ustanovljene 1944 v hiši dru-| žine Magajna kot vemo, je zibelka E-lana, Spominska plošča vzidana na tej hiši bo še dolggim rodovom govorila o tem0 V soboto in nedeljo pa je celotna Primorska in z njo vsa Slovenija praznovala prav v Cerknem 20 letnico priklju čitve Slovenske Primorske k rodni zemlji. Obenem je bil tudi praznik IX, korpusa NOB in še posebno 31. devizije ki je operirala ne tem terenu. Ob tej slovestnosti in snidenju starih borcev je bila odkrita grobnica blizu tisoč padlim za svobodo, h kateri je tudi Elan prispeval svoj delež« Predstavniki kolektiva Elan so že v soboto prispeli na kraj proslave. Obiskali so družino, ki je nudila streho prvi partizanski smučarski delavnici, kjwr so bili nad vse ljubiznivo sprejeti in pogoščeni. Na sami proslavi pri odkritju grobišča pa so položili ven0«,’ Kako trdne vezi vežejo Elan s tem krajeim zgovorno kaže pozornost tamkajšnjega prebivalstva, ki Elan prav dobro poznajo, saj je pri vsaki cerkljanski sve1-čanosti do sedaj sodeloval. Potek same proslave je bil zelo svečan V soboto popoldan je bilo odkritje grobnice, kjer je general major Dule spregovoril Cerkljanom in vsem obiskovalcem, da se s tem oddolžuje IX« korpus in 31«divizija preživelim, padlim pa se daje jamstvo, da se bo iz generacije v generacijo uveljavljajo njihove ideje, ideje socialaizma. Da se nikdar več ne bi ponovilo splošno gorje, trpljenje nedolžnega naroda. Zvečer istega dne so brigade praznovale z mitingi v okoliških vaseh; Nedeljo pa je vzdramila budnica, Nato je bil zbor brigad, pozdrav in podelitev odlikovanj Gradnikovi, Prešernovi, Vojkovi, Gregorčičevi, Baroviški, Kosovelovi, Tržaški in artilerijski brigadi. Po končani proslavi je sledil množični obisk bolnice Pranje, Tako so naši predstavniki z naj lepšimi vtisi zapustili Cerkno in s tem še trdneje poglobili vezi, ki nas vežejo z njimi. 1 0,0 o l"oA’;..n n n 3ag-J------ ^ ŠT. ll/lZ. Risal iw o pQ.£Mtu ^ KMAP5U 5^ Slavko ooo 1 ..Zakon o delovnih razmerjih med ostalimi: pravicami in dolžnostmi tudi J določa:in;ureja delovno disciplino’ j ter odgovornost delavcev« Ker smo j! v našem podjetju v rekonstrukciji 'j in; niso vge razmere tako urejene kotj bi želeli, jo zato še toliko.bolj j važno, da v času , ko ga preživim9 [ y podjetju, čimbolj slqrbimo za vzdr: j zevanje r.pda in discipline sploh, . 'j • i j: . l' . ; ■ l Načela, ki nas morajo vedno spicemljar ti na delovnih mestih sos da vestno i izpolnjujemo svoje delovne dolžnosti! in obveznosti, da varujemo družbeno I pr^noženj^j vlagamo v delo svoje j osebne strokovne sposobnosti in da ! smotrno uporahljaim6 proizvajalna sredstva — orodje- in d&l^Vild pripra-i ve, ki so naJ^.fiaUpane'*.! \ : r ''i' i4 . ..... ' • Z vestnim upravljanjem svojih dolžno- sti no koristimo le skupnosti temveč; samemu sebi, čeravno posamezni ne j ravnajo kot bi bilo zaželjeno, od ^ večine zaposlenih, ki živijo s podje-p tjem tako kot eha družina. ! Ne pomagajo posamezni ukrepi, ki so i nujni za vzdrževanje reda in večje 'i delovne storilnosti, če v celoti ne i bomo strmeli za tem, da se stanje v pogledu discipline iz dneva v dan le; zboljšuje,. ne pa, da z nevestnim in neodgovronimi dejanju prvzroča- I mo škodo podjetju in sebi. Zelo pogosti so primeri, da dolavec ! iz ..takršnegakoli razloga ne more priti na delo, da tega ne sporoči podjetju takoj, obvezno pa v 24 urah j kot to določil zakon in naš pravilnik; o delovnih razmerjih, Vsled takih in sličnih izpadov odnosr no nediscipliniranem vršenju službe in; zanemarjanju dolžnosti je upravni od-bor privedlo do razmišljanja in je v zvezi s tem sprejel ukrep, ki bo dan v J «?agpravo in potrditev na prvem zasedanju sveta kolektiva podjetja, K Pravilniku o delitvi osebnih dohod- i I kqvf to je merila, ki zavzemajo deli- ! tev osebni^ dohodkov po kriteriju ma- : grajevanjg. mesečnega plana proizvodnje I naj-se doda še sledečes ;• ■ i ' '■ . . I. ' : 'I Od obračunanega opravičenega dela doseženega na plan proizvodnje aelavcu, [ ki ima tekom meseca neupravičene izo- j stanke obračuna tako, da se;mi^,.odbije j sorazmerni del za vsak deup. neupraviče- J nega izostanka in sicer f s ., . . . , j . i " V ' ' . "l •za en' neupravič, izostanek 35-:7»; j za dva dni " •' 7o fo I za tri " " " loo $ J i:, : , o zmanjšanjo OD zatadi neupravičenih ! izostankpv pa ne pomeni odstopanje i od disciplinskih kazni,ki so določene ! . • • . . * 'j z zakonom in pravilnikom o delovnih ra-J zmerjih podjetja. bEBETKREDITDEBETKRSDITDEBETi0l3DITDEBETKREDITDEBETi(REDITDEBETKREDITDEBETKREDI O O O IMBSliSEDtmBEl^i^IIDEBElvmSDIIDEBElvEEDlTDEBETKREDITnEBETKREDITIlEBETKBED Pri obračunu osebnih dohodkov za me*~ sec avgust je obračunan tudi prihra- Prihranki so obračunani tudi še leto 1962 do 3o. IV, 1963. za ; nek pri materialu v oddelku srauci in prihranki po delovnih nalogih v ostalih oddelkih. Zneski^ ki so obračunani v osebnih i dohodkih znašajo l - smučarski oddelek 1,022.759 - splošno lesni 162.562 - kovinski obrat 22*9.951 • - sedlarski obrat 119.088 SKUPAJ: 1,534.360 Po merilu ža doseganje plana proizvodni; nih dohodkih obračunano s e na zaposlenega je v avgustu v oseb-! - smučarski oddelek 52 /0 — splošno lesni 38 % — kovinski obrat 54 % — sedlarski obrat 59 % - lesni obrat skupaj 49 % - podjetje v celoti 51 % 1962 1963 indoks, 1. Dosežena proizvodnje - v avgustu - od januarja do avgusta 2. Dosežena prodaja skupaj - v avgustu - od januarja do avgusta 3. Dosežena prodaja v izvozu - v avgustu - od januarja do avgusta 78.231.721 561,4o4.77o 84.631.5o7 417,922.1o7 71,959,437 262,859.5o9 112.563.6o7 822,276.3o8 188,362.255 580,591.376 169,834.952 358,993.512 143,8 146,4 222,5 138,9 236,o 136,5 3 i I J t 4» Dosežena prodaja na domačem tržišču -» v avgustu - od januarja do avgusta 5* Dosežena prodaja za lastna potrebe - v avgustu - od januarja do avgusta 6* Skupni brutto osebni dohodki - v juliju - od januarja do julija 7« Plačane ure - v juliju - od januarja do julija i •* . \ - 8, Povprečni čisti osebni dohodki: na zaposlenega na mesec - v juliju ' : - od januarja do julija 12,362*344 141,616.109 1>2o9*726 13f446.489 19,7o4.9o3 141,116.455 86*439 629.232 26.ooo 25,76o 17,627.3o3 142,5 2o4,519.660 144,4 9oo.ooo 74,4 17,o78 ,2o4 '127,Os 32,618.685 165,5 2ol,o6o.65o 142,4 lo9.355 126,5 693.541 llo,2 34«32o 131,9 33,488 13o,o Lipnik Jože ( iz Tajništva!) ] OPOZARJAMO VSE ČLANS KOIEKTIVA, DA SI V ROKU ENEGA MESECA, NAJKASNEJE DO 1. NO-I VEL£RA T.L, UREDIJO SVOJE DELOVNE KNJIŽICE, ODNOSNO IZVRŠIJO V NJE VSE POTREBNE j VPISE, KI SE NANAŠAJO NA SPREMEMBE NASTALE V PRIIMKIH, KVALIFIKACIJAH IN ŠOL-| S KIH IZOBRAZBAH. VSE TE SPREMEMBE, SO NASTALE V SLUČAJU POROK, KO SE OBIČAJNO j SPREMENI PRIIMEK DELAVKE, ALI V SLUČAJU PRIDOBLJENE KVALIFIKACIJE IN ŠOLSKE I IZOBRAZBE, NAJVEČ TEH SPREMEMB NASTAJA MED ZAPOSLITVIJO. SO PA TUDI NEKATERI, I KI SO PRIŠLI ŽE V PODJETJE S TEMI POMANJKLJIVOSTMI. ZATO SE OPOZARJAJO TUDI | ONI, DA TO DO DOLOČENEGA ROKA UREDIJO. • * „ii •** •'*• •• > I VSE TE SPREMEMBE VPIŠE V DELOVNO KNJIŽICO INŠPEKCIJA DSLa PRI OBČINSKI SKUPŠČI- I NI V RADOVLJICI NA OSNOVI ZA TO POTREBNE DOKUMENTACIJE• VSAKDO KDOR ŠE NIMA TE- | GA UREJENEGA NAJ SE ČIMPREJE JAVI V KADROVSKEM ODDELKU, DA TAM PREJME DELOVNO I KNJIŽICO, KI MU JE ZA ,TA VPIS POTREBNA, KAKOR TUDI POTREBNA NAVODILA. ' ' I i * . j PONOVNO O P O -Z A R J A M O, ‘DA KDOR BO ZAMUDIL ROK MU OD TEGA ČASA DALJE | VSEH TEH NEDOKUMENTIRANIH SPREMEMB NE BOMO VEČ PRIZNALI. 1 UPAMO, DA BOSTEvRAZUMELI, DA TA URADNA DOKUMENTACIJA IZRAŽENA IN VPISANA V j DELOVNO KNJIŽICO NI> POTREBNA IS ZGOLJ ZA NAS, MARVEČ BO KORISTILA VEČ ; V PRID VSAKEMU POSAMEZNIKU. IZVLEČKI IZ 2o in 21 REDNEGA - TER 4a IZREDNEGA ZASEDANJA SK je obravnaval polletno finančno poročilo, ki j& bilo £9 objavljeno v zadnji številki Naše smučine Nadalje poročilo o službenih potovan-: jih v inozemstvo, sprejel jo pravilnik o finansiranju gradnje stanovanj sklepal o osamosvojitvi obrata družbene prehrane ter podelil denaina sredstva iz sklada skupne porabe organizacij rim našega-pudje'i.jac Obravnaval; je predlog etapnega izvrševanja in~ ! vesticijskega programa za rekonstruk—' cijo podjetia(c jeraer giej posebni članek v tej številki pod naslovom Gradimo trafo postajo, kotlovnico? cesto in skladišče gotovih izdelkov)0! Sklepal je o odkupu zgradbe tov„ Bizjaka, ki stoji sreai tovarne in ; razno 0 , Važne .i še _pc fc. obnorti s - Direktor :‘ng- Osterman ter Laha Fir.žgar sta biskala naše poslovne partnerje iiv-ie tial.ler - M&uchenf | Herbol J/eiI:w - rC _n8 S~ . .uo-^VVnchen^ KLeppor — Rošeahou : ter nevarno smuči Josef Fischer; i ~ Tone Volčanšok pa je o bi'val firmo Montana Šport Eiirioh - S pravilnikom o finansiranju .™ v ču- denj stanovanj i J e bil\dan v raz--) pravo celotno :t>i kolektivi in sprejet je dokončno ponovno i.ešeno tudi j to vprašanje ( bori pravilnik ) <, - Obrat družbene prehrane je registri-’ ran kot samostojna enota pri Okrož- 1 nem gospodarskem sodišču v Ljubljani; Zanj bodo sprejeta pravila poslovan 1 ja in razpis za upravnike - na podlagi dostavljenih prošenj za dotacijo od strani organizacij našega podjetja so je sprejel sklep, dja se iz sklada skupne porabe dodeli $ i a/ sindiklani podruž«' 48o,ooo ( b/ smučarskemu klubu "Elan" 3oo.ooo , c/ prostovoljnemu gas. društvu " ELAN" 2oo.ooo 1 d/ mladinski organizac. podjetja 13o.ooo 5KUPAJt 1,130.000 ; Nadalje je bil sprejet sklep, da mo-1 rajo zgoraj navedene organizacije podati obračune 0 porabi odobrenega i denarja po v nadaljevanju prikaza našega namena kot sledi a/ Sindikalna podružnica pod.iet.ia .1 1< za razna športna, šahov. tekmeter kult«prireditve 4oo«ooo i 2«, za nabavo strokovne ! literature 50.000 1 3- za potne stroške in ostale stroške 3o.ooo | ■ «• l SKUPAJ: 480.000 b/ Smučarski klub " ELAN n lo za udeležbo na raznih tekmovanj ih 2oo.ooo 1 2» za nabavo športnih rekvizitov 85.000 3<> za administrativne stroške 15.ooo j SKUPAJ* ./.300,000 1 c/ Prostovoljno gas.društvo 11 ELAN:" 1« Za tfezgocL, zaVarov. 18.,ooo 2* ža nabavo strokovne literature 2p0ooo 3., za udeležbo na raznih proslavah -60.000 4.» za strokovne ekskurzije 82*000 5» za predavanja v rokovanju z gas. napravami in prve pomoči 18,000 6« za administrativne stroške 22.ooo SKUPAJ 220c 000 Z ozirom na uspehe, ki sta jih dosegla ivdro Cerar in Tino' Ši-ot na V0 Evropskem prvenstvu v Beogradu , je svet kolektiva sprejel dklep, da se imenovanima izrečejo čestitke in da se jih skupno s trenerjem tov««. Borisom Gregorko in tov« Romanom Tomažičem povabi v tovarno« Glede na pr0dorni uspeh, ki ga jo doseglo naše podjetje z izdelanim orodjem za V3 Evropsko prvenstvo v telovadbi v Beogradu se je sprejel sklep, da se projektanta telovadnega orodja primerno nagradi. Predlog nagrade za projektanta tov. Čufer Andre ja in tov. Mevlja Brankota pa naj izdela upravni odbor podjetja in ge predloži svetu kolektiva podjetja v potrditev* NOGOMET' PIGD-ELAN: BEGUNJE 2 : 1 BALINANJE: 21": 6 tl KOCKA je /Aadalj evanje/ padla 000 Kavčič Ivan V razgovorih je čas hitro tekel in kazalci na ur:, so se že močno premor-knili preko 12 ure, ko se dopoldansko delo v i..ilanu zaključiš Zato sva so za ! hvalila za dane podatke ter odšla v hotel na kosilo,, Celo dopoldne je krepko deževalo in snežilo in po uli- 1 cah je nastala brozga, ki -tmdi nama ni j najbolj ugajala, ker v hotel " BERNINA1, sva prišla precej premočena^ l I Popoldne okoli 16 ure sva obiskala še firmo VET2ERIA ITaLIANA BALZARZTTI MOBIGIIANI ScP.A. v ulici VIA PIRELLI j 3o, ki je v bližini dveh 3o nadsirop- : nih nebotičnikov1 To firma je nastan— i .jena v.krasni* palači e lepo urejenimi ; pisarnami . bifettu itd« 1 ; f I Tu naju je sprejela simpatična mlada Italijanka gdč Moska? ki govori nemški' jesik tako, da smo se lahko obširno pogovorilo o vseh komercialnih in ieh'- . ničnih problemih, ki so naju zanimalie Izvedela sva, da proizvajajo za nas zanimiva steklena vlakna, rovino in tkanino iz steklenih vlaken®/ KCNEC / — \ Jano Marija ~ deklico Ko ;rmo Marija dečk., Arh Albina •• deklico Cvenkolj Franc - deklico Hrovat Vida - deklico Zal oltar Ježica - deklico V POKOJ je odšel dr>j joletni član kolek- • tiva TUVI.AT 7INKD, v # /belimo mu zdravja in še vrsto i let. TRAFO POSTAJO, KOTLOVNICO, CESTO IN SKLADIŠČE GOT.IZDELKOV Svet kolektiva podjetja je na svojih zasedanjih v letošnjem letu raz- , pravijal o investicijskem programu za rekonstrukcijo našega podjetja« Sprejel je celoten investicijski pro4 gram, ki je bil nato predložen Gospo-j* darski banki Slovenije., kakor tudi | Jugobanki za izvoz in uvoz v Ljubija-^ ni. Na podlagi proučitve naših za- | : htevkov in ponudb glede najetja de— j narnih sredstev za izvršitev tega in-t ; vesticijskega programa pa so naši partnerji, to je banke postavile te- ! žje pogoje, kakor so bili z naše straj ni prvotno ponudeni, I Radi tega smo se na podlagi vložene- j ga investicijskega programa in pro- ! šenj za odobritev kredita dogovorili,! da se odložimo za etapno izvrševanje | j postavljenega programa« Na to odlo- j čitev so nas navedle predvsem slede- ‘ ! če stvari: I | a/ visoke investicije, Iti bi lahko pri investiranju povzročile težave pri odplačevanju anuitet, b/ vprašanje soudeležbe partnerjev, i ki je zahtevalo potrebo po revizi—I ji odnosno etapni izvršitvi celo- ; tnega programa* I ; c/ analiza, ki je pokazala, da tudi i pri dolgoročni etapni zgraditvi še i vedno, vsaj v delno zadovoljivi obliki dosežemo postavljeni cilj*, j i | Pri ponovni proučitvi celotnega progra I ma investiranja se je tako obdržalo v! j programu samo nujna investicijska dela ;ki imajo namen odpraviti ozka grla in 'povečati obseg proizvodnje. Tako so j ostali le bistveni in nujni investi- , 'cijski objekti, kakor so s a/ graditev nove žrafo posta.ie -sedanja postaja je preobremenje-na in po stickovnjakih zahtevano, ! da se ojača odnosno zgradi nova« 1 b/ graditev nove kotlovnice - ana- j lize so pokazale, da so Sedanje j kapacitete kotlovnice odločno pre ; majhne, bilo to za ogrevanje pro- j štorov, predvsem pa premajhne za ■ tehnološko paro« Današnje stanje j zadostuje samo za tretjino naše- '■ ga obratovanja« V kolikor ne bi pristopili v letošnjem letu k ce- 1 lotni rekonstrukciji je popolno- | ma iluzorno vprašanje proizvod- j nje smuči v zimskem času v taki količini, kakor jih izdelujemo sedaj« i / * 1 c/ skladišče gotovih izdelkov - smatramo, da je skrajno nujno, da i se zgradi skladišče, kajti dose- ! danje skladišče je zasilnega zna- i čaja in se sestoji iz starega le- ! senega senika« Delo je posebno v i zimskem času, ko teče največja od- ' prema je praktično nemogoče, ker j skladišče ni ogrevano in istočar- ! sno pa je začelo tudi propadati, | ker ga je mapadla lesena goba* Potencira se seveda požarna nevarnost in prevzeti odgovornost za več stomilijonske zaloge, mi- | slimo, da ni mogoče« d/ ostala pa je v celoti oprema, ki služi odpravo ozkih grl, to se j pravi nakup vskoraj ' seh strojev, l ki so predvideni, t Smatramo, da je odgoditi na poznej-| ši rok ostale gradbene invetieije, to i je gradnjo druge hale za proizvodnjo smuči in pa skladišče II, ki naj bi M i i dnino siv uprarno po«,Lr,pJo,. R„di tega se predlaga, da bi se prva faza investicijskega programa rekonstrukcije našega podjetja v celoti gibalo v višini 268f351cooo,— din j I celotna investicija bi morala biti po predvidenem planu v tej obliki zaključena do nekako 3o0 septembra 1964. Odkup zgradbe tov o Bizjak Franca, 1 ; Begunje 2, Njegovo zemljišče in : i ; stanovanj ska hiša segata mad ostale obratne prostore ,!ELANA" ih po | j investicijskem programu zadržuje • J j gradnjo razširjene kotlovnice., * Vsled tega je nujno to njegovo zem-j | 1 j išče in stanovanjsko h 5ox odkupi-‘ | ti» Po uradni cenitvi od strani' sod-- j nega cenilca znaša celctna vrednost' j 3,66o.7oo din? s teni, da jo razrušil ■ sam in pospravi material do. 15, Iv0; j 1964 in da se mu priznajo še selit-! I veni stroški« " ' .*• ooo ! 2/\-P0R0DNICE\ I .1 i ■_ ... . I | Kratko pojasnilo-člena 70 in 71 Za- ; I kona zdravstvenega zavarovanja porodj-i ni-cam in 'materam, ki delajo s I šanim delovnim časom, - | Večina zavarovank ni seznanjena s ! i pravicami, ki jih imajo med porodni-l škim dopustom, še ‘nianj pa v dobi,ko I dedajo s skrajšanim delovnim časom* « 8 ;■ . ,, ! Vs.„k.i ju v r<>d:.o-m du-' lovnem razmerju, ima 105 dni porodniškega dopusta. Nadomestilo osebnega dchodka dobi 100 % od osnove, če je bila neposredno pred porodom zavarovana brez presledka najmanj šest mese- i cev ali s prerledki v zadnjih dveh letih najmanj 12 me.secev» če ni teh pogojev, 'prejme sarno 80 % od osnove o Če je zavarovanka med tem časom v bolnici zaradi nosečnosti in poroda, dobi kljuu temu 100 % nadomestilo osebnega dohodka« Zavarovanka, ki nastopi ■ po proso ji-zdravnika porodniški dopust1, prej kot 45 dni pred porodom: ima "pra-1 vico do nadomestila osebnega dohodka | tudi za te dni ir'o preteku porod: J S te ga dopusta delq. zavarovanka s skrajšanim delovnim ča- i M. »I som» Ta olajšava je nd/nenjena zaradi j nege in hranjenja otrdka, ne zaradi dojenja in traja ‘do časa, ko je otrok star šest mesecev c. Lahko se podaljša 1 materi skrajšan delovni čas za dva meseca ampcik, smo. takrat, če je otrok l slaboten in je res nujno potreben materine nege* To lahko odobri zdravnik ! ki zorr.vi ctroka., . • • . * * * i Vijaka mati, ko nastopi skrajšan delov-j ni čas, mera takoj poslati pristojne- i mu Zavcdu za socialno zavarovanja "iz- I javo", da rt0 sva hrani in neguje svo-t jega otroka., To ~e pravi, če mati svo-‘ joga otroka odda v varstvo v drug kraj, .da ne jsr.vi z njim, nima praviee do skijajsanega delovnega jasa, Ali pa, j; še je otrok med tem zbolel in mora v ; \ Se nadaljuje r*a strani M) i Sitar Rok 4. 11. 1961 JE U O PODJETJA IMENOVAL PETČLANSKO KDLISIJO ZA HEŠEVaNJE PREDLOGOV O RACIOKALIZACIJI IN TEHNIČNIH IZBOLJŠAVAH, V TEM RAZDOBJU JE XDx iSIJA DOBILA V REŠENJE 12 PREDLOGOV, OD ;CATERIH JE BILO 10 REŠENIH POZITIVNO, 2 PA STA ŠE V POSTOPKU, PREDLOGI SO V G LAVNE iu TELELJILI NA N,W3LEDNJIH IZBOLJŠaVAH ALI RACIONALIZACIJAH j PREDLOG PREDLAGATELJ 1, IfcboljŠava okovo za nogobile 2, Racionalno izkoriščanje lesa za smuči 3, Izboljšava priprave za krivljenje krivin in montaža sank • 4, Izboljšava priprave za ravnanje robnikov za smuči 5* Izboljšava priprave za’ Odkrivanje zgornjih robnikov 6, Izboljšava priprave- zarezAnje in luknjanje -jeklenih robnikov za- smuči' * 7»-Raciona1no izkoriščanje materiala za -i^cielnvo jeklenih -robnikov • 8.-l2boi;jŠftva na kvaliteti .in racionalno izkoriščanje materiala na alu smučarskih palicah 9, Racionalno izkoriščanje brusilnih plošč lo. Izboljšava mehanične« stiskalnice za , lepljenje blokov za smuči. ' • • . • . . L Berce Jože Pohar Alojz Sitar Rok mlakar Jakob Malovrh Slavko Noč Matija , i 'i Lazar Tadej Ing, Osterman Jože Palovšnik Ignac Babič Prano Por\ar Alojz ■ • Za navedenih lo predlogov je bilo* izplačano v skupnem znesku 244,358,- Pri reševaryu predlogov bi omenil ne-i katere 'težave komisije, Iti so se po- ,i javljalo v tem razdobju, IGornisija se ' nem. mestu ali podobno, Ker obstoječi pravilnik ne., preciaira vseh faktorjev, ' ki se večkrat lahko pojavljajo, pre- | dlagam upravnemu odboru, da v najkrajšem času imenuje organ, ki naj bi pravilnik dopolnila in precizirala je znašla v težavah, Itako najpravič- i tako, da bi bil sistem nagrajevanja nejše nagraditi predlagatelje o racionalizaciji in tehničnimi- izboljšava« mi. Predlogi*so bili iz različnih po~; dročij, Iti so dali pomislek, ali je predlog predlagatelja njegova nepo- | Primeri sredna naloga, kot delavca na delov- razumljiv celotnemu kolektivu in s po-t močjo katerega bo" možno indiferentno ; določati primerno višino nagrade. 9 1* Ako je predlagatelj prišel na id©jo po sistematičnih poizkusih, ali, če je najdena.izboljšava za neppsredne poverjene naloge, ,« . . - .. | 2« Ako je najdena izboljšava reši-; tve neke obratne, toda ne nepo— j sredue stavljene naloge* 1 3« Ako je predlog delna izboljšava! ki sloni na.lastni inciativi* • : j 4« Ako je predlog za celotno izboljj šavo, ki sloni na lastni incia- | tivi. Iz primera le teh 4 točk, lahko sklepamo, da predlagatelj pod -točko .1 ni upravičen da take vižine nagrade, | kakor pod točko 4, t Omenil bi še, da so desedanje izkuš-4 nje po svetu dokazale, da cca 4o $ vse naoredne industrije na vzhodu ir zahodu uvaja službo nagrajevanja s pozitivnimi rezultati. Rezultati dalje kažejo, da so uspefii odvisni predvsem od sledečih faktorjev« , 1» Vodstvo podjetja mora biti zainteresirano in z vsemi močmi podpirati akcij o j, j 2« Akcija mora biti uvedena s skrbnol pripravo in organizacijo. DO 30 DNI ZARADI BOLEZNI V MESECU AVGUSTU Zaradi začasne nezmožnosti za delo (bolo-j vanje)je podjetje izplačalo za 36o dni ! 332,396,- din. IZOSTANKI SO BILI j Nesreča pri delu 4 — 49 dni Nega družin«čl. 2 — 8 " Ostale bolezni 42 -3o3 " SKUPAJ: t 5o.979,~l 7*614f-| 273.8o3,-t Im 48 -360 dni 332,396,-1 izostanki in Dajatve ločeno po oddelkih« Smučarija 199 dni izplpč. 189.875,- Telovadno orodje 93 " Kovinski odd, 58 " Razrez, sklad, lesa, komunala Uprava 6 » 2 ti 79,95o,-| 54,o47,-| l 1 •6.198,- j 2.326,-j 3*. Kolektiv mora imeti zaupanje v akcijo za dajanje predlogov. VSE SILE ZA RACIONALIZACIJO IN TEHNIČNE IZBOLJŠAVE I V primerjavi z mesecem julijem, so se v mesecu avgustu zvišala nadomestila osebnega dohodka za 28 dni in 14.ol8 din, Kolman ttiarta O O 1, RENKO BRANKO vodja vzdrževanja, metalurška srednja tehnična šola Jesenice} 2, KNAFELJ SLAVKO vodja gospodarskega‘ oddelka PD, ekonomska srednja šolal; :10 Kranj - Bled 3» DEMŠAR MILICA, štipendistka, ekonomsko srednjo šolo Kranj. ČESTI.TAM0 1 j: ( iz Priročnika ) PREGLED KATEGORIJ BORCEV Te so poleg splošne kategorije, ki smo jo že zgoraj obrazložili in ji dali na ziv "borec NOV" oziroma "borec", naslednja : 1. sodel aveee NOG, 2« udeleženec NuV, 3. imetnik "Partizanskega ppmminskoga znaka 1941", 4« Narodni heroj in 5» udeleženec španske državljanske vojne , K 1, SODELAVEC NOG ali na kratko "sode-; lavec"i 0 tem govori 32. šlen ZPZ. Sem štejemo tiste "borce", ki so se v času NOB izkazali z neko večjo aktivnostjo, s trajnejšim in pomembnejšim delom kakor ostali "Borci", vendar manj šo in ne tako dosledno kakor "udeleženci NOV" pod 2* "Sodelavci" imajo pomembno ugodnost, da se jim čas aktivnega sodelovanj^, šteje za pokojnino v dejanskem (enkratnem) trajanju, ne glede na to, aliso bili zaposleni ali ne). K 2, "UDELEŽENCI NOV" ali na kratko "udeleženci", 0 teh govori precizno 31. Člen ZPZ Pogoji za to skupino so še zahtevnejši kakor za skupino pod 1. Bistvena razlika med "udeleženci" in "sodelavci" je v tem, da se zahteva za udeležence stalna večja aktivnost oziroma opravljanje važnejših (pomembnejših) poslov ali kako p o s1 e b-n. o težko delo, medtem ko je pri "sodelavcih" stropnja intenzivno-' sti oziroma vklučitev v NOB bistveno manjša. Razlika je torej zelo relativ-} na in odvisna od^,presoje posebnih okoliščin vsakega konkretnega primera. Je pa ta. razlika" zelo pomembna in še zdaj za prakso najbolj važna., ker '"■Mi / /O. f'A. 4]Y, m ?■ * Ibm« . xWvwk4 imaj^ "ude-leženci" po'zakonu znatno večje v^n' številnejše ugodnosti "(dvojno štetje^et, povečanje nepolne po- ■ kojnine),.zlasti udeleženci pred 9o IX.1943 (poseben dodatek k osebnim dohodkom in druge ugodnosti pri pridobitvi pravioe do pokojnine in odmeri njene višine)« • ' K 3» IMETNIKI "Partizanskega spominske ga znaka 1941" Tu gre za posebno vrsto "udeležencev NOV", ki jim je kot organizatorjem in prvoboriteljem NOB dano posebno priznanje. Poleg ugodnosti, ki jih imajo kot "udeleženci NOV" J. imajo še'nekatere na: daljnje posebne ugodnosti, Ta materija je urejena s posebnim Zakonom o "Partizanskem spominskem znaku 1941" (Ur.lc FLRJ, št. 43/46), K 4» IMETNIKI "REDA NARODNEGA HEROJA" ali na kratko "Narodni heroji"« Tu gre za posebno odlikovane borce, ki so se izkazali z izrednimi junaškimi dejanji. Njihov položaj in ugodnosti v osnovi ureja zakon o odlikovanjih (Uro l.FLRJ, št. 55/55, predvsem v 12. žle-nu), K 5. UDELEŽENCI "ŠPANSKE DRŽAVLJANSKE VOJNE" ali na kratko "španski borci. Ti sicer ne spadajo med "udeležence NOV vendar so z njimi glede posebnih pravic popolnoma izenačeni. Zato jih omenjajo zakoniti predpisi povsod tam, kjer govorijo o posebnih ugodnostih "udeležencev", kakor npr, ZPZ v členih 73., 74., 75., in drugih. Dosledno temu jih upošteva tudi Priročnik, kjer koli obravnava ugodnosti "udeležencev NOV", DRUGE SKUPINE OSEB A, Družinski člani Omenili smo že., da obravnava Priročnik poleg borcev še nekatere druge skupine, ki ne sodijo niti med borce v najširšem smislu besede, ki so pa vendar bile — podobno kakor borci - bistveno prizadet zaradi dogodkov v narodnoosvobodilni vo; ni. To so predvsem družinski člani borcev in umrlih vojnih invalidov. Ker šo njihove posebne pravice in ugodnosti ne posredno odvisne od svojstva osebe, od katere izvirajo (padli borci, umrli voj ni invalidi), nadaljnja opredelitev tu ni potrebna, temveč je odločilna oprede litev temeljnega nosilca, torej svojstv padlega borca oziroma umrlega invalida. 12 ”, B» Žrtve fašističnega nasil.ia Končno onenjnmo še problem žrtev fa- j šističnega nasilja, to je vseh tistih j ki so bili težko prizadeti zaradi fašističnega divjanja, ki pa ne spadajo v nobeno izmed omenjenih skupin? Podrobnejše govorimo o tem v II,razdelku desetega poglavja^ Posebnega dela, str.286 i.sla M /fr ZA PORODNICE (prenos s strani 8 ) ‘ bolhico, je 'dolžna mati v času, ko je bil otrok v bolnici delati po osem ur fcr takrat ne neguje sama otroka,, -Toliko v pojasnilo, ker' marsikatera ma^ti misli, da ji skrajšan del. čas pripada zaradi nje same, ne glede kje ima otroka ali pa,'če doji otroka do dopolnjenega osmega meseca, da ji potem do tega časa pripada skrajšan delovni čas. Zdaj pa še nekaj. Če same nerade pošiljate "izjave" o hranjenju in negi otroka, se lahko oglasite v pdasarni knjigovodstva osebnih dohodkov, pa boste kar na potrdilu, katero pošlje podjetje Zavodu za socialno zavarova-nje, podale svojo izjavo. Navedena po trdila pošiljamo vsakoga zadnjega dne v mesecu. STANJE DELOVNE SII£ V ZAČETKU MESECA AVGUSTA Zaposlenih v rednem delovnem razmerju moških i 260 Ženok i 242 SKUPAJ i ... - 502 Zaposleni v začasnem delovnem razmerji Moških j 50 Žensk • • j 19 j ; SKIJPAJ s ' 69 -vi - 1 Vajenci i 4 moški STaNJE DELOVNE SlLE KONCEM MESECA AVGUSTA " . Zaposleni v fednem delovnem razmerju Moških : 261 ženok : 243 SKUPAJ: 504 . Zaposleni v začasnem delov« razmerju* Moških s 7 • v Eensk s . 5 SKUPAJ: 12 Vajenci : 4 moški ' GIBANJE LELOVME S1L£ V AVGUSTU: • .• V rodnem delovnem razmerju: V mesecu avgustu so se na novo zaposlili v rednem delov, razmerju sledeči delavci: PINTARIČ ŠTEFAN — delavec NK v.obratu vzdrževanja DEiiSAR LJUDMILA - ekonomist v obratnem knjigovodstvu MERTEU ivi\RJAN- kovinostrugar v kovinskem obratu POŠTRAK JAKOB - delavec NK na sklad, lesa V mesecu avgustu so iz rednega delovnef ga razmerja zapistili podjetje sledeči! delavci: JANEŽIČ i.vARJhN- delavec v smučar, obr« les. obrt. samovoljna zapustitev dela MOHORČ PRANCI - mizar v sploš.les.odd. po sporazumu V ZAČASNEM DELOVNEM RaZi.ERJU: V mesecu avgustu so se na\novo zaposli li v začasnem delovnem razmerju sledeči delavci : Finžgar Bogdan, Bertoncelj Milan,Gr-movšek Branko, Kaufman Alojz, Hari Emica, Dolar Danica,Finžgar Francij Sivic Marjan. Lavter Dušan,Resman Marjan, Mohorč Franc, Dvoršak Stanko, Zupan Drago, Barič Branko, Markelj Dušan, Debevc Rudi, Taferner Albin# V mesecu avgustu so odšli iz podjetja sledeči delavci zaposleni v začasnem delovnem razmerju: Brcar dunez, Konc Jože,Blažič Franci, Kokalj Rudi, Finžgar.Jože, Finžgar Metoda, Finžgar “*arija, Pristavec ZderJ ka, Lindič Ludvik, Kosolj Jože, Klinar Slavko, Mali iv.atko, Gašperin Jože, Dvoršak Jože, Pintar Drago, Pristov Janez, Bernadr Franci, Emeršič Marija, Tavčar Anica, Vrečko Marija, Mežek Sašo, Goričnik Janez, Kolman Cvetko, Papler Mirko, Pristavec Boris, Arh i.iarija, Vovk Jože, Ahčin Anton, Šolar Franc, Horvat Zvonko, Ambrožič Ferdo, Baloh Dragica, Demšar Anton, Uršič Zdravko, Negro Slavko, Jenko Zdenka, Jenko barija, R kovec Zlata, Debeljak Anica, GoričniR Franc, Finžgar Bogdan, Bertoncelj Milan, Grmovšek Branko, Kaufman Alojz, Hari Bmica, Dolar Banica, Finžgar Franc, Šivic Marjan, Lavtar Srečko, Resman L-arjan, Mohorč Franc, Dvoršak opanko, Zupan Drago, Barič Branko, Markelj Dušan, Debevc Rudi, Taferner Albin - vsi dijaki in Goričnik Franc - upokojenec« ŠE ENKRA T C/\MP!NG SELCE Zopet sem čital v "Naši smučini" da jej ogrožen obstoj našega campinga v Sol- i cah. Vzrok temu je v slabi udeležbi, oziroma neugodnem finančnem uspehu le-i tošnjega leta« Priznam, da so naše hi-| Šice nerentabilne (kot je nerentabilen! tudi obrat družbene prehrane), čudlim pa se, da imajo druga podjetja za svo-: je hišice toliko interesentov, da so j bila nekatera prisiljena omejiti biva-l nje na največ en teden. Kje je vzrok, da nimamo razpoložljivih; kapacitet zaspdsnih niti v glavni sezo^-ni? Morda naši ljudje premalo ali nič t ne vedo o Selcah, romantični vasici, kjer je v poletnih mesecih več Slovon-1 cev, kot Hrvatcjv in je letos.dnevno stanje gostov že tako naraslo, da jih j je imela bližnja, renomirana.Crikveni-i ca s številnimi hoteli dependancami in( privatnimi sobami« le enkrat več, kot i Selce. L . . !• Drži, da so naše hišice zelo skromne, | da ne rečem primitivno opremljene, to-1 da z malenkostnimi sttoški bi se temu lahko odpomoglo', koje lanskoletne, tozadevne sugestije niso padle na plodnaj tla. Koliko bi‘stal preprost, zaboju podoben okvir ob vzglavju ližičša, ki | bi nadomestil nočno omarico, kamor bi ' človek lahko odložil uro, knjigo, ci- | garete, pepelnik itd,, na polico v ok-l viru pa čevlje, copate in slično. Seda|j jih lahko porineš edino pod posteljo, I 14 a je drugi dan v njih polno zdrobljene morske trave, ki se vsipa iz "žim- •> nice"} lesonitni, ali polivinilasti vložek pod "travnjačo" ne bi bil dr$g, prispeval bi pa mnogo k žistoči j v hišicah, katere so še vedno brez obešalnikov. Gotovo ni problem izvrtati v okvire sten nekaj lukenj, van- i je vtakniti primerno obdelane odpadne : komadiče lesa, kakršnih je v tovarni I dosti, in nič več ne bo treba obešati j stvari na rjaste žeblje. Dobi;o bo preudariti, predno bi padla L odločitev za demontažo hišic, kajti j lažje jih bo podreti, kot pa na novo I postaviti in to verjetno nič več na tako lepem prostoru, kot stojijo sedaj J V bodoče se bo moralo pred pričetkom letnih dopustov ustvariti med kolek- j tivom zanimanje za letovanje v Selcah, j Lepota kraja, izredno ugodne klimatske i prilike, bližina samega letovišča, dosegljivega v dobrih.4 urah, organi- |' ziran prevoz in ceneno bivanje bo prav 1 gotovo pri marsikom vzbudilo željo, da | preživi svoj dopust ob v kristalno čis-j tem morju v Selcah. Tudi mi se ne more-! mo odreči vsemogočni reklami in če bo I ta količkaj efektna uspeh gotovo ne bo izostal. Ljudi je predvsem potrebno I seznaniti že pred sezono z ugodnostmi, j katere jim nudi naš camping in vedno ! več jih bo, ki se bodo radi in stalno vračali v Selce, t Ko se bliža čas jeseni, v računovodstvu po navadi začnemo misliti za zaključek j leta, Ker smo v tem času že sredi naj- | večjih odprem snjuči za izvoz, se nam tudi v prodaji kaže jasnejša slika« Dober; gospodar tudi med telom zasleduje izpolnjevanje letnega plana, posebno pa' j med letom že tudi prognozira letni uspeh poslovanja, Čim bližje je zaključek leta, tem lažje je predvidevati končne j letne rezultate in toliko bolj točno so! nam znani predvideni rezultati. Ni pa j samo zanimivo in potrebno ugotavljati tekoče in predvidene podatke, zanimivo j jih je tudi primerjati s prejšnjimi ob-l dob ji oz, prejšnjimi leti, 'j Zaradi večjega povpraševanja po naših j proizvodih, posebno iz tujine,je po planu za leto- 1963 bilo predvideno po— j večanje proizvodnje za 10 % v razmerju j do leta 1962, Vendar pa so dejanska na-i ročila presegla pričakovanja, Nekaj za-j radi ugodne zime, največ pa Zaradi nag-1 lega razvoja smučarskega športa pri nas' v svetu sploh, je povpraševanje po smučeh tako naraslo, da smo z našimi proizvodnimi kapacitetami komaj'zadovoljili naše stalne odjemalce, razna E REZULTATE : PRG ČAKUJEMO V LETU 1963 ? dodatna povpraševanja pa smo morali : odklanjati. Po podatkih iz poslovanja do avgusta lahko pričakujemo ne samo izpolnitev plana, temveč tudi preseganje, Tako lahko pričakujemo: ( v 000 din ) ; izvršitev i 1962 Plan 1963 Predvideno za 1, 1963 1, proizvodnja . .1 1,029.245 1,100,000 1,300,000 - indeks na plan 93,5 | 100 118,1 • - indeks na leto 1962 100 ! • 1 106,8 126,3 2» Prodaja skupaj •i 1 i .1,087.74} : 1,140,000 1,320„000 - indeks na plan 95,4 . ‘ . 100 115,7’ - indeks na leto 1962 100 . 1 104,8. ; 121,3 3» prodaja v izvoz 642,288 | 701,300 1 ' ' 890,OOO' - indeks na plan 91,6 100 126,9 - indeks na leto 1962 100 • ! .109,1. 138,5 4» prodaja doma • » ' 399,318 ^ 428.700 • ■ : • ' 430,000 - indeks na plan 93,1 100 100,3 - indeks na leto 1962 100 107,3 107,6 ' i 1 . i i Po podatkih o gibanju stroškov proizvod+-nje lahko pričakujemo tudi ugodnejši fi-!-nančni rezultat v letu 1962,Na ugodnejši finančni rezultat pa bo tudi vplivala vf' šja izvozna premija kot lansko leto. V letu 1962 je bil aamreč precejšnji izpad dohodka zato ker se je izvozna premija znižala tako, da je podjetje prejelo za dola 1,140 din namesto 1,264, od 1, julija 1962 naprej pa 15 i velja za obračun 1»215 din za dolar« V primer j q,tfi z letom 1962 lahko pri- čakujemo sledeče rezultate« • dejansko za leto 1962 predvideno za leto 1963 i indeks 1 1, čisti dohodek 312.803 422.000 ! 135 2«'osebni dohodki 1264*107 343.000 130 .3, obvezni rezervni sklad 12.413 14.000 113 4, skupni rezervni sklad 1.957 3.000 152 5« prispevek za družbeni : i investicijski sklad 10.298 19.000 187 6« za 10 a/o obvezno rezervo skl« 2.403 4.300 180 74 za čiste sklade podjetja 21.624 38.700 . . 180 : . E LAMOVCI V FINALU ' ■■ GORENJSKI ŠAHOVSKI BRZOTURNIR POSAMEZNIKOV Ob Šobčevem bajerju pri Lescah je bilb v nedeljo, dne 1.9«1963 ob 9.3o uri i dopoldan zelo živahno. Lep sončen dan! je privabil .na šahovsko prireditev j mnogo udeležencev iz vse Gorenjske, j Razpisu teg*a nagradnega brzoturni^ja ; smo se odzvali tudi 4 člani našega i kolektivp., prireditveni odbor je raz-j delil 60 nastopajočih po moči. k.tego- rij v ^ s^p^V'’ Z doseženimi rezultati srno lahko za-j dovoljni, saj smo dostojno opravi- ,| čili svoje zaupanje. •Predvideva se šahovski dvoboj med ekipama podjetja " VERIGA " Lesce in ” ELAN "Begunje. Presterl Jožef u /> Tako so v. IIL. ..skupini ( -.IV. kat.), ki je bila,(- i^^deljena v 2. pplfinalni j grupi po 12, tekpvalcev, zastopali naše podjetje s Resman Amdrej (•>- kat*. Kopač Tomaž (IV.) in Polončič Viktor (IVi) . Vsi trije ■so prišli v finale, 1' - ' 6 ' ' % • kjcrr so se borili za plasma od 1.-8. mesta« Uspeh i l»-4» Kopač Tomaž 5 tč,i 7«-8. Resman'Andre j in Polenčič Viktor li točk, , ,v 10 j V II. skupini' ( III. in II« kat.), k(^ je bila ravno tako razdeljena kot sem edini nastopal z naš kolektiv« wffi mlajše, ki še niso nikdar prestopili j državne meje« Bila je ravno nedelja zjutraj i V pristanišču pa je bilo že prav živahno* Komaj smo vrgli sidro, že so bili ob ladji in na njej razni trgovčiči in mešelarji, ki so prodaja-i| li sadje in ceneno italijansko robo tudi za dinarje. V dveh skupinah smo dej / podali za dve uri v mesto, da si naku-j y m♦ "11 o i“t 'ji-1 .11 j pimo razglednic in si mesto ha hitro ra' \ jUj') ' • i§. y o ogledamo. Na stojnici smo ponujali naši xj 11' XI il' denar, ki so ga imeli, za francoske fraJ-j" nke. Govorili smo prav čudno esperanto! mešanico vseh romanskih jezikov, da l smo se vsaj za silo razumeli. Tu mi je' neki Italijan kazal s prstom pari sliko novoizvoljenega papeža Pavla VI«, tako da sem prav v Bariju izvedelza novoga cerkvenega poglavarja, posebnost, ki nam je takoj padla v oči so bile staroj-modne kočije tz vpreženimi kljuseti, kij so nas že v pristaničšu obkrožali in 1 nadležno ponujali svoje prevozne uslu-; ge. \ Samo mesto Bari je stara trdnjavay zgoj-dovinskega ozadja sicer ne poznam, vendar precej spominja z morske s+rani| na Dubrovnik. Takoj smo opazili stare I mestne zgradbe, ki so bile zanemarjene] in ne prepleskane. Po cestah ii/ilicah ' je ležalo vse polno smeti in papirja tako, da bi nr8