• v
Časopis občine Kamnik, 25. marec 2016, leto i, številka 6
Projekta predstavljena, denarja še ni
Župani sedmih občin, ki sodelujejo v dveh medobčinskih kohezijskih projektih, so oba projekta prejšnji teden v Domu kulture Kamnik predstavili javnosti. Dela v Tuhinjski dolini medtem potekajo s polno paro.
Jasna Paladin
Kamnik - Po podpisu pogodbe o sofinanciranju z ministrstvom za okolje in prostor za projekta Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Domžale- Kamnik in Oskrba s pitno vodo na območju Domžale- Kamnik so župani Kamnika, Domžal, Komende, Mengša, Trzina, Cerkelj na Gorenjskem in Moravč projekta - tako kot veleva kohe-zijska politika - nedavno predstavili tudi na novinarski konferenci. Na ta dan so čakali skoraj deset let, vse skupaj pa zajema ogromno dela, usklajevanj, na stotine služnostnih pogodb in druge potrebne dokumentacije, prilagajanja spremembam in novim pravilom, predvsem pa čakanja, ki je mnogim vpletenim že jemalo upanje na ugoden razplet. Prav zato župani te dni sicer so zadovoljni z razpletom, niso pa prav nič ev-forični. »Za nami je res dolga kalvarija in zato nekega pretiranega navdušenja danes ni čutiti. Velikokrat, prevečkrat smo si rekli: Zdaj pa bo, - pa še kar ni bilo. Iz poraza v poraz pa smo le prišli do zmage,« je stanje slikovito opisal župan Marjan Šareč, župan vodilne občine v obeh projektih.
Občine na robu svojih zmogljivosti
A zmaga, kot opisujejo podpis pogodbe za sofinanciranje, jih skrbi še ni rešila. Tako težko pričakovanega denarja na občinskih računih zaradi tehničnih težav informacijskega sistema še vedno ni, na Sektorju za kohezijo Direktorata za vode
in investicije Ministrstva za okolje in prostor pa jasnega odgovora, kdaj bo denar izplačan, nimajo. Če ga ne bo kmalu, bodo občine svoje zaloge počrpale in bodo dela prisiljeni zaustaviti, saj so župani poudarili, da so na robu svojih zmogljivosti, prav tako zaradi teh projektov stoji vrsta drugih naložb po občinah.
Oba projekta bosta sicer bistveno pripomogla k ohranjanju in varovanju vodnih virov v vseh omenjenih občinah, skupaj pa sta vredna skoraj petdeset milijonov evrov. Kakovost življenja bosta izboljšala kar 55 tisoč občanom. Župani so poudarili, da gre tudi za enega največjih medobčinskih projektov pri nas in vzor res dobrega sodelovanja, pri katerem pa je ključno vlogo odigrala prav Občina Kamnik. Kronologijo dogodkov od leta 2007 je zbranim predstavila
Suzana Stražar, vodja službe za izvedbo kohezijskih projektov Občine Kamnik in tista, ki je s strani vpletenih te dni deležna največ pohval in zahval za opravljeno delo, nato pa so župani po posameznih občinah predstavili, kaj vse je že bilo narejenega in kaj jih do konca leta 2017, ko morajo dela zaključiti, še čaka. Občine so za oba projekta v zadnjih dveh letih od začetka del založile že okoli dvajset milijonov evrov občinskega denarja.
Največ del bo narejenih v občini Kamnik
Projekta sta samo v občini Kamnik vredna več kot osemnajst milijonov evrov. V celoti je že bila zgrajena kanalizacija na območju Stranj, Godiča in Bistričice, v Tunjicah so dela v zaključni fazi, zgrajen je tudi že vodovod v južnem delu obči-
ne. Gradbena dela te dni intenzivno potekajo na več gradbiščih v Tuhinjski dolini (vzporedno gradijo kanalizacijo in vodovod), kjer je tudi nekaj začasnih zapor prometa, saj morajo delavci večino infrastrukture na kmetijskih zemljiščih zgraditi do začetka rasne sezone. Gradbeni stroji brnijo v Nevljah, v Srednji vasi, na območju Potoka in Buča ter v Šmartnem v Tuhinju. V Tuhinjski dolini bo zgrajenih dobrih deset kilometrov kanalizacije in vodovoda, po izgradnji povezovalnega kolektorja pa bo ukinjena preobremenjena in dotrajana čistilna naprava v Šmartnem. Občine bodo s kohezijskim denarjem nadgradile tudi Centralno čistilno napravo Domžale- Kamnik in s tem problematiko čiščenja odpadnih voda v regiji uredile za prihodnjih trideset let.
Potica velikanka približala praznike
Marčevska sobotna tržnica Okusi Kamnika -Podeželje in Eko je bila tokrat velikonočno obarvana.
Bojana Klemenc
Kamnik - Živahen utrip na tržnici se je odvijal v znamenju velikonočnih praznikov. Obiskovalci so si lahko ogledali delavnico cvetnone-deljskih butaric, mojster pletenja košar Iztok Urbanija iz Moravč je prikazal pletenje košev in košar, s katerimi so že včasih nosili v žegen , ogromno zanimanja pa je požela orehova potica velikanka, dolga šest metrov in težka sedemnajst kilogramov, ki so jo spekli v Pekarni Pečjak. Vsak se je lahko posladkal s kosom in šla je za med. S pestrim kulturnim programom so praznično tržnico s plesnim in pevskim ljudskim izročilom obogatili člani Folklorne skupine Kamnik,
otroška Folklorna skupina Avrikelj in Ljudske pevke Predice, z glasbeno spremljavo pa sta obiskovalce zabavala Andreja Čamernik in Daniel Rampre. V okviru Okusov Kamnika so lahko obiskovalci pokusili tuhinjsko filo iz Gostilne Pri planinskem orlu in bombetke s kamniško kajžerico iz Gostilne Repnik, člani Študentskega kluba Kamnik pa so v zameno za slaščice zbirali prostovoljne prispevke za socialno ogroženo kamniško družino. Sladkosnedi obiskovalci so darovali kar 310 evrov. Vesele velikonočne praznike sta vsem zbranim zaželela tudi župan Marjan Šareč in direktorica Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik Božena Peterlin.
Obiskovalci velikonočne tržnice so pokusili tudi orehovo potico velikanko, dolgo šest metrov in težko sedemnajst
kilogramov. / Foto: Bojana Klemenc
Qlandia Kamnik
DELOVNI ČAS: od pon. do sob. 8-21, ned. T: 059 949 779
OBČINSKE NOVICE Podgorci stopili skupaj
V Podgorju so minuli ponedeljek slovesno odprli prvo fazo prenovljene ceste, ki je plod sodelovanja vseh krajanov. Še letos se bo občina lotila obnove še preostalega dela do Gostilne pri Slavki, potrebna soglasja so že skoraj pridobljena.
stran 3
IZ NAŠIH KRAJEV
Pričarali vzdušje praznikov
Teden dni pred cvetno nedeljo so v organizaciji Turističnega društva Kamn'k na Budnarjevi domačiji obujali stare slovenske običaje izdelovanja cvetnonedeljskih butaric in peke velikonočnih oblatov.
stran 6
ŠPORT
Športnica Kamnika na operacijo kolena
Andreja Mali, najboljša športnica Kamnika v minulem letu, si je po sezoni vzela čas za počitek, prihodnji teden gre na operacijo kolena, nato pa se bo odločila, kako naprej. S sezono ni zadovoljna.
stran 10
ZANIMIVOSTI
Teče, da promovira veganstvo
Mih Lindič iz Motnika je nedavno pretekel svoj prvi ul-tramaraton, kar v poplavi najrazličnejših športnih, tudi ekstremnih dosežkov niti ne bi bilo tako posebno, če ne bi bil tudi ekološki kmet in zapriseženi vegan.
stran 13
Marjan Šareč v družbi svojih županskih kolegov na predstavitvi obeh kohezijskih projektov
VRTNI CENTER
© stil
Arbore
VOLČJI POTOK
DNEVI UGODNIH
NAKUPOV od 29. 3. do 10. 4
2
petek, il. marca 2016 Kamničan
Občinske novice
Občina Kamnik na podlagi 6. člena Pravilnika o dodeljevanju finančnih sredstev iz občinskega proračuna za spodbujanje izvajanja ukrepov učinkovite rabe energije in izrabe obnovljivih virov energije v gospodinjstvih na območju občine Kamnik (Ur. list RS, št. 68/2003, 34/2004 in 31/2008) objavlja
RAZPIS
za dodelitev sredstev občinskega proračuna za spodbujanje izvajanja ukrepov učinkovite rabe energije in izrabe obnovljivih virov energije v letu 2016.
Nepovratna sredstva se bodo dodeljevala za naslednje ukrepe:
A)	vgradnja solarnih sistemov za ogrevanje sanitarne vode in podporo ogrevanju,
B)	vgradnja specialnih kurilnih naprav za centralno ogrevanje na lesno biomaso,
C)	vgradnja toplotne izolacije fasade starejših eno- ali dvo-stanovanjskih stavb.
Sklep o razpisu, pojasnila k razpisu in obrazci vlog so objavljeni na spletni strani Občine Kamnik www.kamnik.si v rubriki Javna naročila in razpisi oziroma so dosegljivi v sprejemno-in-formacijski pisarni Občine Kamnik (soba št. 1 v pritličju). Prosilci lahko dobijo dodatne informacije o razpisu na Občini Kamnik (kontaktna oseba: Mihela Veternik, soba št. 59, tel. št.: 831 82 48, e-pošta: mihaela.veternik@kamnik.si).
Prosilec, ki bo pridobil nepovratna sredstva po tem razpisu, lahko kandidira tudi za dodelitev državnih nepovratnih sredstev, če bo Eko sklad objavil razpis za nepovratne finančne spodbude.
Rok za predložitev vlog je 28. september 2016.
Marjan Šarec, ŽUPAN
Občina Kamnik na podlagi 6. člena Pravilnika o dodeljevanju proračunskih sredstev za odstranjevanje azbestne kritine (Ur. list RS, št. 22/2009) objavlja
RAZPIS
za dodelitev proračunskih sredstev za odstranjevanje azbestne kritine v letu 2016.
Razpisna dokumentacija, katere sestavni del sta Sklep o razpisu in obrazec vloge, je objavljena na spletni strani Občine Kamnik www.kamnik.si v rubriki Javna naročila in razpisi oziroma je dosegljiva v sprejemno-informacijski pisarni Občine Kamnik (soba št. 1 v pritličju).
Prosilci lahko dobijo dodatne informacije o razpisu na Občini Kamnik (kontaktna oseba: Mihaela Veternik, soba št. 59, tel. št.: 831 82 48, e-pošta: mihaela.veternik@kamnik.si).
Rok za predložitev vlog je 5. oktober 2016.
Marjan Šarec, ŽUPAN
H Kamničan
ODGOVORNA UREDNICA:	OGLASNO TRŽENJE:
Jasna Paladin	Mateja Žvižaj
jasna.paladin@g-glas.si, 031/868-251 mateja.zvizaj@g-glas.si, 041/962-143
ZAHVALE, OSMRTNICE:
Renata Frakelj
malioglasi@g-glas.si, 04/201-42-47
KAMNIČAN-KA (ISSN 2463-8536), Ustanovitelj Občina Kamnik, Glavni trg 24, 1240 Kamnik. Izdajatelj: Gorenjski glas, d.o.o., Kranj, Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj (sedež uredništva, tel. 04/201-42-00, faks 04/201-42-13, info@g-gl as.si). Časopis Kamničan-ka izhaja dvakrat na mesec v nakladi 17.100 izvodov, brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva in drugi naslovniki v Občini Kamnik in okolici. Tisk: Delo, d. d., Tiskarsko središče Ljubljana. Distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o., Maribor. Nenaročenih prispevkov in pisem ne honoriramo in ne vračamo. Pisma bralcev so omejena na 3000 znakov skupaj s presledki, pošljete jih lahko odgovorni urednici ali na naslov: info@g-glas.si..
Časopis Kamničan-ka bo naslednjič izšel predvidoma 8. aprila 2016, prispevke lahko pošljite najkasneje do četrtka, 31. marca 2016.
Nadgradnja poteka po načrtih
V torek, ob svetovnem dnevu voda, so v Centralni čistilni napravi Domžale-Kamnik (CČN) predstavili potek nadgradnje in nekaj načrtov za prihodnje.
Jasna Paladin
Domžale - Aktivnosti za začetek nadgradnje CČN Domžale-Kamnik so se začele že leta 2007, pogodba županov občin investitoric (Domžale, Kamnik, Mengeš, Trzin in Cerklje) z izbranim izvajalcem je bila podpisana junija 2014, dela na terenu pa so se začela nekaj mesecev kasneje. Projekt je vreden 15,5 milijona evrov in bo v višini 85 odstotkov sofinanciran z evropskim in državnim denarjem, za ta znesek pa bodo zgradili nov vstopni
Nadgradnja CČN Domžale-Kamnik bo zaključena do
avgusta letos. / Foto: Gorazd Kavčič
objekt, v katerem bodo lahko zajeli še več odpadne vode, ter uvedli terciarno čiščenje, in to s postopki, ki jih v Sloveniji še ni. Po nadgradnji bo kapaciteta CČN 149 tisoč populacijskih ekvivalentov, naprava pa bo daleč najsodobnejša pri nas. Dela, ki potekajo po načrtih, morajo zaradi veljavnosti okoljevarstvenega dovoljenja zaključiti najkasneje do avgusta letos, ko se bo tudi začelo desetmesečno poskusno obratovanje. Kljub zahtevni nadgradnji naprava ves ta čas nemoteno obratuje.
Brezplačna pravna pomoč za občane
Občina Kamnik v okviru programa Pomoč občanom zagotavlja brezplačne pravne informacije.
Petra Stergar, Občina Kamnik
V	želji po pomoči občanom v stiski je Občina Kamnik s programom Pomoč občanom v tem mesecu začela vzpostavljati mehanizem za hiter in učinkovit dostop občanov do pravnih informacij, ki jih potrebujejo. Program je namenjen materialno, socialno ali kako drugače ogroženim občanom naše občine. Omogočal bo pravočasno seznanitev z njihovimi pravicami, pravnimi in drugimi možnostmi, na ta način pa želimo najbolj ranljivim članom lokalne skupnosti vsaj delno pomagati, preprečiti ali omiliti stiske, v katerih se znajdejo.
V	trenutku, ko ljudje v konkretni življenjski situaciji potrebujejo hitre pravne informacije, usmeritev in pomoč pri pridobivanju brezplačne pravne pomoči, bo zagotovljen zaupen prostor, kjer bodo občanke in občani lahko hitro in brez stra-
hu pred stroški pridobili informacije o svojem pravnem položaju ter druge informacije, potrebne za njihovo nadaljnje odločanje in delovanje. S tem bodo lahko učinkoviteje zavarovali in uveljavili posamezne pravice ali celo preprečili morebitne sodne spore. Pri tem je smiselno poudariti, da podane informacije ne bodo nadomeščale pravnega svetovanja in zastopanja, ki ga izvajajo licencirani odvetniki ali institut brezplačne pravne pomoči (BPP), ki ga zagotavlja država. Pomoč bo informativne narave, namenjena seznanitvi občank in občanov z njihovimi pravicami, obveznostmi ter pravnimi in ostalimi možnostmi. Pomoč občanom se bo po predhodnem naročilu izvajala v prostorih Občine Kamnik (Glavni trg 24), in sicer dvakrat tedensko: ob ponedeljkih med 9. in 13. uro ter ob sredah med 13. in 17. uro. Za vse informacije se lahko v času uradnih ur Ob-
Petra Stergar / Foto: Občina Kamnik
čine obrnete na višjo svetovalko za reševanje pravnih zadev in svetovanje Petro Stergar, ki je dosegljiva na telefonsko številko 01 831 81 28 ali po elektronski pošti petra.stergar@kamnik.si. Občina Kamnik se zavzema za krepitev sodelovanja z nevladnimi organizacijami, Centrom za socialno delo Kamnik in drugimi organizacijami, ki delujejo na področju pomoči posamezni-
kom v stiski. Le tako bomo lahko z vključenimi deležniki v pravnih zadevah učinkovito pomagali ljudem. Problemi, ki jih zaznavamo, praviloma v svojem izhodišču niso le pravne narave, pač pa so posledica različnih dejavnikov, tako osebnih, socialnih, ekonomskih, zdravstvenih kot tudi drugih okoliščin, s katerimi se srečujejo naše občanke in občani.
Obvestilo
Zahvale, osmrtnice, pisma, članke in drugo gradivo za objavo v časopisu Kamničan-ka skupaj s svojimi kontaktnimi podatki v času uradnih ur lahko pustite v nabiralniku pri vratarju Občine Kamnik.
OBČINA KAMNIK objavlja JAVNI RAZPIS za
dodelitev proračunskih sredstev za pospeševanje razvoja malega gospodarstva za naslednje oblike pomoči:
•	pospeševanje zaposlovanja
•	sofinanciranje zaščite patentov in licenc
Razpisna dokumentacija bo objavljena na uradni spletni strani Občine Kamnik www.kamnik.si od 25. 3. 2016 dalje. Vloge je treba oddati najkasneje do ponedeljka, 25. 4. 2016, do 13. ure.
Za dodatne informacije se obrnite na Katarino Ščetinin, telefon: 01 831 81 27 ali elektronska pošta: katarina.scetinin@ kamnik.si.
Marjan Šarec, ŽUPAN
Kamničan Jß petek, 11. marca 2016
3
Občinske novice
Podgorci stopili skupaj
V Podgorju so minuli ponedeljek slovesno odprli prvo fazo prenovljene ceste, ki je plod sodelovanja vseh krajanov. Še letos se bo občina lotila obnove preostalega dela do Gostilne pri Slavki, potrebna soglasja so že skoraj pridobljena.
Jasna Paladin
Podgorje - V ponedeljek, 14. marca, je bilo v Podgorju še posebno veselo, saj je občina na dvorišču podjetja Cvirn pripravila prvo od številnih prireditev ob letošnjem občinskem prazniku - slovesno odprtje prenovljene ceste. Obnova, ki se je začela septembra lani, se je sicer zaključila že pred koncem lanskega leta. Delavci izbranega izvajalca družbe KPL so v dolžini 530 metrov zamenjali spodnji ustroj cestišča, uredili potrebno odvodnja-vanje, vgradili granitne rob-
pomembno posodobitev v Podgorju. Najprej bodo gotovo nad njo zadovoljni vozniki, a nič manj ni pomembna za pešce. Samo lani je na naših cestah življenje izgubilo veliko ljudi, med njimi je bilo ducat peščev in kolesarjev. Z novo signalizacijo, osvetlitvijo in pločnikom smo prispevali k večji varnosti otrok, starejših občanov in vseh, ki to cesto uporabljamo. Veseli me, da smo kljub nekaterim začetnim težavam danes priča odprtju tega odseka, še bolj pa me veseli, da je tudi za drugo fazo že skoraj vse nared.
Cesto sta s prerezom traku uradno odprla župan Marjan Šarec in predsednik KS Podgorje Grega Cvirn.
Župan: »Slišati je bilo, da se v Podgorju ne da nič narediti in se ljudje med seboj ne gledajo ravno lepo. To smo presegli in dokazali, da v Podgorju ni tako. To je cesta sodelovanja.«
nike, zgradili pločnik in dve avtobusni postajališči, vgradili talne LED-lučke na prehodu za pešce ter uredili javno razsvetljavo, in čeprav se številni vozniki pritožujejo, da je nova asfaltna površina zelo neravna in da med vožnjo po novi cesti trese bolj kot pred obnovo (na občini z opravljenimi deli izvajalca sicer niso najbolj zadovoljni, a cestišče ustreza normativom), je cesta veliko varnejša - za voznike in predvsem za pešce. »Gre za
Hvala vsakemu posebej, ki je s podpisom ne le prispeval del svoje zemlje, ampak v prvi vrsti prispeval k večji varnosti vseh v Podgorju in tistih, ki v naš kraj prihajajo. V slogi je moč in le v dialogu je mogoč napredek. Hvala vsem, ki to razumete, ki verjamete v delo za skupno dobro. Ob tej priložnosti želim izreči besede zahvale vsem, ki so pomagali, še zlasti županu Marjanu Šar-cu in podžupanu Igorju Žavbiju, Sandiju Borcu in
mag. Matjažu Srši,« je zbrane nagovoril predsednik Krajevne skupnosti Podgorje Grega Cvirn. Tudi župan je v svojem nagovoru pohvalil sodelovanje krajanov. »Slišati je bilo, da se v Podgorju ne da nič narediti in se ljudje med seboj ne gledajo ravno lepo. To smo presegli in dokazali, da v Podgorju ni tako. To je cesta sodelovanja. To je cesta, ki je plod ljudi, ki živijo tukaj v Podgorju, ki so začutili, da je treba delati za skupnost, in stopili skupaj tako kot malokje. Podgorje in Kamnik sta lahko resnično ponosna na tiste, ki so dali svoj podpis in soglasje k temu, da smo lahko cesto začeli obnavljati. Krajanke in krajani ste se resnično iz-
kazali, prav tako pa dobro kaže tudi za naprej. Ko bodo v nadaljevanju zaključene še vse preostale faze, bomo lahko rekli, da se vozimo po lepi in varni cesti. Verjamem, da bomo skupaj še naredili kakšno stvar in bo KS Podgorje še naprej tako dejavna. Ob tej priložnosti se ji tudi zahvaljujem, da znamo stopiti skupaj in se danes lahko iskreno ter zasluženo poveselimo,« je bil zadovoljen župan. Občina je za obnovo namenila dobrih 288 tisoč evrov. Srečno pot je voznikom in uporabnikom ceste z blagoslovom zaželel župnik Luka Demšar, za glasbeni program pa so poskrbeli mlada pevka Ana Kutnar in člani skupine Bojsi.
V	občini Kamnik nadaljujejo
z gradnjo
vodovodnega
omrežja
V	Občini Kamnik so v letu 2014 skupaj z občinami Domžale, Trzin, Moravče in Mengeš z velikim zagonom začeli z deli na projektu Oskrba s pitno vodo na območju Domžale - Kamnik. Gre za posodobitve vodovodnega sistema, s katerimi bo na območju občine Kamnik na novo zgrajenih 18.720 metrov vodotesnih cevovodov, 1 črpališče in 2 vodohra-na. Primarni namen projekta je celostna rešitev vodovodnega sistema na območju občine Kamnik in s tem priključitev dodatnih 44 prebivalcev na javni sistem, ki bo zagotavljal zanesljivo oskrbo z varno pitno vodo. Ostale prednosti so zagotovo tudi
1 EVROPSKA UNIJA M^m "'a M KOHEZIJSKI SKLAD 1NALOŽBA V VASO PRIHODNOST	^M REPUBLIKA SLOVENIJA
S?	OSKRBA S PITNO VODO NA OBMOČJU ! Domžale - Kamnik
zagotavljanje ustreznih količin pitne vode, zmanjšanje vodnih izgub, stroškovno učinkovita oskrba s pitno vodo, izboljšanje pretočnih in tlačnih razmer ter nenazadnje zagotavljanje večje požarne varnosti. V okviru izvedbenih del poteka posodobitev vodovodnega sistema na dveh območjih občine Kamnik. Na prvem gre za vgradnjo novih cevovodov na vodovodu Vrhpolje - Šmartno in izgradnjo povezovalnega primarnega voda z vgradnjo oziroma rekonstrukcijo vodovodnih objektov na vodovodnem omrežju v Tuhinjski dolini. Potekala bo tudi zamenjava črpalke v obstoječem črpališču Soteska, gradnja vodohrana v naselju Markovo in črpališča ter vodohrana Šmartno. Z izgradnjo primarnega vodovodnega sistema se bodo na celotnem območju Tuhinjske doline uredili dotoki zadostnih količin vode iz centralnega vodovodnega sistema. Na drugem delu pa gre za ureditev vodovodnega omrežja na južnem delu vodovodnega sistema Kamnik, in sicer ureditev centralnega dela omrežja in izgradnja
vodovoda med vodohranom Perovo in obstoječim vodovodom ter nadgradnja južnega dela vodovoda - Šmarca, Volčji Potok ter Rudnik.
Nekatera dela, predvsem na območjih centralnega in južnega dela sistema (vodohran Perovo, Tkalska pot, Volčji Potok) so v večini zaključena in se zanje pridobiva uporabno dovoljenje. Na drugih območjih bodo gradbena dela tekla naprej. Ob tej priložnosti bi se želel župan Občine Kamnik, Marjan Šarec zahvaliti vsem občankam in občanom za potrpljenje in pripravljenost na sodelovanje ob gradnji. Vse težave in neugoden vpliv na vsakodnevne aktivnosti občanov ob gradnji bodo bogato poplačane z dokončno izgradnjo tako pomembne infrastrukture, ki omogoča kvalitetnejšo vodooskrbo, praktično osnovno dobrino vsakega občana - dostop do zdrave pitne vode.
1!.	v OBČINA DOHiUI	T	t Občina Moravče	
Vabilo na osrednjo slovesnost praznika Občine Kamnik
Spoštovane občanke, spoštovani občani,
v teh dneh se spominjamo rojstnega dneva našega velikega rojaka Rudolfa Maistra. Njegov prispevek Sloveniji je velik in nepozaben. Njegov pogum, čut za narodovo identiteto, odmaknjenost od hlapčevske miselnosti in pesniška duša kažejo na osebnost, ki ne razdvaja,
temveč združuje enako ali pa različno misleče. Združuje vrednote, ki so temelj vsakega naroda in na katere smo tudi Kamničanke in Kamničani še posebno ponosni.
Praznik naše občine, rojstni dan generala, pesnika, borca za severno mejo in našega rojaka Rudolfa Maistra - Voja-nova, je priložnost, da pregledamo dogajanje v njej, zato Vas vabim na osrednjo slovesnost s podelitvijo priznanj Občine Kamnik v torek, 29. marca 2016, ob 18. uri v Dom kulture Kamnik. V kulturnem programu bo nastopil Orkester Slovenske vojske.
Pred tem se bo ob 16.30 na Glavnem trgu začel prome-nadni koncert Mestne godbe Kamnik, ob 17. uri pa bo potekala proslava pri spomeniku Rudolfa Maistra s sodelovanjem Častne enote Slovenske vojske. Slavnostni govornik bo predsednik Zveze društev general Maister mag. Milan Lovrenčič. V kulturnem programu bosta nastopila Mestna godba Kamnik in Prvo slovensko pevsko društvo Lira Kamnik.
Dovolite mi, da Vam iskreno čestitam ob prazniku naše občine. Občina Kamnik je lepa, skupaj, spoštovane občanke, spoštovani občani, pa bomo poskrbeli, da bo v prihodnje še lepša.
Počastimo in praznujmo dan Občine Kamnik skupaj. Za prireditve velja prost vstop.
V tem času bo veljala popolna zapora starega mestnega jedra, ki bo objavljena na uradni spletni strani Občine Kamnik www.kamnik.si.
Vaš župan Marjan Šarec
Voščilo župana Marjana Šarca ob velikonočnih praznikih
Spoštovane občanke, spoštovani občani,
velika noč je praznik novega upanja in veselja, zato naj Vam napolni srce in duha, vlije naj Vam nov pogum za jutrišnji dan ter prinese razumevanje, složnost in mir.
Želim Vam blagoslovljene velikonočne praznike v krogu Vaših najbližjih.
Vaš župan Marjan Šarec
Izbrali skupnega dobavitelja električne energije
Kamnik - Iz občinskega Oddelka za razvoj in investicije so sporočili, da je Skupnost občin Slovenije (SOS) na osnovi pooblastil občin in ostalih javnih ustanov izvedla postopek oddaje skupnega javnega naročila za dobavo električne energije občinam in javnim zavodom za obdobje prihodnjih treh let. Kot najugodnejši ponudnik je bila v postopku, ki je potekal od oktobra lani, za dobavitelja izbrana družba Elek-tro Maribor Energija plus. Krovni okvirni sporazum med naročnikom (SOS) in dobaviteljem (Elektro Maribor Energija plus) so sklenili 7. marca, Občina Kamnik pa je posamični okvirni sporazum z novim dobaviteljem električne energije sklenila 11. marca. Cene iz ponudbe veljajo od 1. aprila oz. z dnem odobritve zamenjave dobavitelja, ki ga določi sistemski operater distribucijskega omrežja, do vključno 31. marca 2018. I. P.
4
petek, il. marca 2016 Kamničan
Občinske novice, mnenja
Iz poslanskih klopi
Kako do
uporabnega
znanja
Se še spominjate znane krilatice: »Uči se, da ti ne bo treba delati.« Tovrstno razmišljanje je zapuščina socializma, v katerem je dobra izobrazba in seveda ideološka primernost pomenila dobro plačano službo brez pretiranih delovnih obveznosti. V samem bistvu pa je ta krilatica skregana z zdravim razumom. Slovenski izobraževalni sistem je žal ustvaril množico mladih, ki imajo visoko izobrazbo, vendar zelo malo praktičnih izkušenj.
Tekmovanje za čim višjo izobrazbo je mlade spodbujalo k vpisovanju na fakultete, čeprav je bilo iz njegovih predhodnih študijskih uspehov jasno, da obstaja majhna verjetnost za končanje študija. Še več mladih pa je k vpisu na fakultete pognala visoka obdavčitev dela in rigiden trg dela. Veliko je bilo vpisov zgolj zaradi statusa, saj je bil v preteklosti status študenta zelo privlačen na trgu dela. Čim prej moramo pozabiti na oguljeno socialistično krilatico, saj nam povzroča škodo. Mladim moramo povedati, da je vsako delo častno. Vsak, ki je na svojem področju dober, ima lahko visoko plačo. Vsak, ki je na svojem področju najboljši, je lahko milijonar. Če želimo, da bo slovenski šolski sistem ustvarjal mlade, ki bodo razvijali svoje talente in ideje, s katerimi bodo reševali probleme ljudi, potem potrebujemo spremembo v pristopu, torej spremembo šolskega sistema. Opustiti bi morali sistem, v katerem je za dobro oceno pomembno
memoriranje čim večjega števila neuporabnih podatkov. Od osamosvojitve do danes so se generacije šoloobveznih otrok zmanjševale, vendar je število učiteljev v tem obdobju povečalo. Dobili smo devetletko, ki ni povečala kvalitete učnega procesa. Dobili smo številne nove predmete, ki so še utrdili površinsko obravnavo snovi in preprečili, da bi se učenci bolj poglobili v razumevanje elementarnih stvari pri ključnih predmetih. Posledica tega je, da naš šolski sistem proizvaja vse več funkcionalno nepismenih državljanov. Prihodnje spremembe šolskega sistema morajo iti od kvantitete h kvaliteti. Podpiram brezplačen univerzitetni študij, vendar le v normalnih časovnih okvirih (vsak ponovljen letnik študija bi se moral plačati). V poklicnem izobraževanju moramo uvesti dualni sistem, v katerem bi mladi pol leta hodili v šolo, drugo polovico leta pa delali. Le na takšen način bo šolski sistem proizvajal mlade, ki bodo za gospodarstvo uporabni takoj po končanem šolanju. Vsekakor je treba dualni sistem narediti zanimiv za delodajalce. Nekajurno praktično delo na teden je popolnoma neuporabno.
Matej Tonin, poslanec
Priložnosti v turizmu
Turizem je ena od panog, na katero občina Kamnik stavi že dolgo. Nedavno smo prejeli znak za zeleno turistično destinacijo, v zaključni fazi je tudi priprava strategije razvoja turizma v občini.
Jasna Paladin
Kamnik - Kako svetniki lahko vplivajo na razvoj turizma, kako ocenjujeta stanje in kakšne predloge s tega področja imata, smo tokrat vprašali svetnika LMŠ -Naprej Kamnik Antona Iskro in Laro Jemec.
Urediti je treba ostanke mestnega zidu
»Mesto Kamnik je še neobdelan diamant. V sebi skriva velik potencial, ki ga sestavljajo kulturna in arhitekturna dediščina, naravne danosti in samo kreativno prebivalstvo. Vse leto se odvijajo izjemne kulturno, kulinarično in športno obarvane prireditve, ki bi bile zanimive tudi za širšo javnost, tudi tujo. Velik razvojni potencial vidimo v rekreativnem turizmu, ki bi temeljil na spodbujanju gibanja in zdrave, lokalno pridelane hrane. Omogočili bi vključitev lokalnega prebivalstva in trajnosten turistični razvoj, ki bi temeljil na treh stebrih. Naše delovanje bi stremelo k zagotavljanju ekonomske trajnosti na vseh ravneh družbe, socialne trajnosti in s tem nudenje vsem
Anton Iskra
/ Foto: Gorazd Kavčič
enakih možnosti vključevanja v aktivnosti turizma ter upoštevanje interesov lokalne skupnosti.
V našem kratkoročnem planu je primerno urediti in zaščititi trenutno zanemarjene ostanke srednjeveškega mestnega zidu, kar smo sicer predlagali že pred tremi leti, a temu na žalost ni nihče posvetil pozornosti,« je v odgovoru zapisal Anton Iskra.
V pričakovanju nove strategije turizma
Veliko priložnosti v turizmu vidi tudi Lara Jemec.
Priznanja civilne zaščite tudi Kamničanom
Kamnik - V Šentvidu pri Stični so 9. marca organizirali regijsko prireditev v počastitev dneva civilne zaščite, na kateri so priznanja za svoje delo prejeli tudi nekateri občani Kamnika. Bronasto priznanje je prejel Damijan Kočar iz Gorske reševalne zveze Slovenije, srebrni znak pa Bojan Pollak iz štaba Civilne zaščite občine Kamnik in ekipa prve pomoči pri Prostovoljnem gasilskem društvu Kamnik. J. P.
14. zbor članstva NSi Kamnik
11. marca je v župnišču na Šu-tni zasedal 14. zbor članstva NSi Kamnik, ki sta se ga kot častna gosta udeležila Iva Di-mic in Jernej Vrtovec, poslanca NSi. Kamniški krščanski demokrati so pregledali delo stranke v minulem letu in načr-| te za prihodnost ter razpravljali § o aktualnih problemih. I Zbor sta pozdravila tudi Pereg-grin Stegnar, predsednik OO | NSi Domžale, in Martina Pre-i zelj, predsednica OO NSi Ko-| menda, ter pohvalila dobro i sodelovanje s kamniško NSi v | minulem letu.
I Predsednik OO NSi Kamnik in
0
1	vodja poslancev NSi mag. Ma-itej Tonin je spregovoril o glavičnem političnem dogajanju: o
2	interpelaciji zoper Karla Erjav-
ca, o zaostrovanju migrantske krize ter o konstruktivni opozicijski drži Nove Slovenije, ki je pripravila davčno in zdravstveno reformo.
Nato so poročali tajnik in bla-gajničarka OO NSi Kamnik, predsednik OO MSi Kamnik, vodja svetniške skupine NSi Kamnik in podžupan Občine Kamnik. Vsa ta poročila so odražala podobo dinamične, delujoče, uspešne stranke, ki je v minulem letu na lokalni ravni bila številne bitke in v njih zmagala, obenem pa vzorno poslovala.
Primož Zupan, tajnik OO NSi Kamnik
ISKRENE ČESTITKE OB ( MATERINSKEM DNEVU! W
N.Si
Lara Jemec / foto: gorazd Kavčič
»Podnebne spremembe so eden izmed ključnih dejavnikov, zaradi katerih se spreminjajo tudi potrošniki, njihove vrednote in vedenje. Prav zaradi teh sprememb je prilagoditev turizma v trajnostnega ključnega pomena, saj postaja v razvitem svetu vedno močnejši trend in predstavlja eno največjih priložnosti za razvoj. Trajnostni oz. zeleni turizem minimalno vpliva na okolje. Prepričana sem, da smo vsi veseli trajno-stnega znaka Slovenia Green, ki ga je občina Kamnik prejela v mesecu marcu. Ljudje se radi vračamo k
naravi in cenimo njene naravne danosti. Znak zeleni turizem občino Kamnik uvršča na zemljevid zelenih destinacij po vsem svetu in tako povečuje njeno prepoznavnost na domačih in tujih trgih.
V sklopu pospeševanja trajnostnega razvoja turizma gre na tem mestu pohvala nastajajočemu Etno kampu Velika planina in Matjažu Zormanu za dobro zasnovan projekt. Glede na omejene možnosti financiranja tovrstnih projektov in investicij od države ter proračunskega denarja je rešitev v iskanju zasebnih investitorjev, ki bi v naši občini gradili in ohranjali turistično infrastrukturo.
Vloga nas svetnikov je nadzorne narave. Spremljamo, kaj se dogaja na področju turizma in delo Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik, vendar naše delo ni neposredno povezano s projekti in njihovim izvajanjem. V teh dneh smo v pričakovanju nove strategije turizma, ki bo veljala v obdobju 2016-2021. Vsekakor si želimo, da bi lahko po najboljših močeh strategijo uspešno izvajali.«
VESELE IN BLAGOSLOVLJENE VELIKONOČNE PRAZNIKE!
Vožnja z motornimi sanmi je prepovedana
Jasna Paladin
Velika planina - Zimska idila na Veliki planini je na plano te dni zvabila številne ljubitelje narave, žal pa so bili mnogi ob tem tudi slabe volje. »Med kočami, po pobočjih z ruševjem, kjer se zadržujejo živali, je minulo soboto odmeval zvok motornih sani. Čeprav je sankanje in smučanje po gozdnih površinah in ruševju prepovedano, se to na Veliki planini ne izvaja! Sankači z motornimi sanmi se podijo med kočami, da so poti vse razrite. S tem odganjajo živali, ki pozimi že tako trpijo, ker v globokem snegu ne morejo do hrane. Razumljivo je, da lastniki koč s sanmi pripeljejo, kar potrebujejo, groza pa je, če z njimi drvijo naokoli za svoj užitek. Naj si za to zgradijo poligone v dolini. Nujno je treba ukrepati!« je tako kot mnogi ogorčena Helena Plahuta, ki je k varovanju narave in nadzoru pozvala tudi Občino Kamnik. Tam pojasnjujejo, da je družba Velika planina dolžna zagotavljati nadzor na urejenih smučiščih na planini, za nadzor voženj z motornimi sanmi v naravnem okolju pa so pristojni inšpektorji za varstvo okolja
in policija, inšpektorji za gozdarstvo in kmetijstvo in na zavarovanih območjih pooblaščeni nadzorniki. Vožnjo z motornimi vozili in kolesi v naravnem okolju izven za to urejenih poti prepoveduje Zakon o ohranjanju narave, kako pa stvari nadzorujejo na terenu, smo vprašali kamniške policiste in Inšpektorat ministrstva za okolje in prostor. »Vožnja z motornimi sanmi je na Veliki planini prepovedana. Pred leti smo že bili seznanjeni s tovrstnimi kršitvami, zato na planini poleg drugega nadzora periodično izvajamo nadzor tudi nad tem - letos že dvakrat (od treh planiranih terminov). Za zdaj ne beležimo prekrškovnih postopkov s tega področja,« nam je odgovoril Aleksander Perklič, komandir PP Kamnik. »Inšpekcija za okolje in naravo je v letih 2014 in 2015 izvajala poostren nadzor vožnje v naravnem okolju v sodelovanju z gozdarsko inšpekcijo in Policijo. V jesenskih mesecih 2015 ob koncih tedna je bila akcija nazadnje izvedena na območju Velike planine in kršitve niso bile ugotovljene,« pa sporočajo inšpektorji. Globa za kršitelje znaša zgolj 40 evrov.
Kamničan ^ petek, 8. aprila 2016
5
tel fei
Komunalno podjetje Kamnik, d. d. Cankarjeva 11, Kamnik
Aktualno
Za lepši jutri
Na dobrodelnem koncertu Za lepši jutri so nedavno zbirali sredstva za dnevni center za mlade gibalno ovirane osebe. Prodajna razstava kamniških likovnikov bo v Domu kulture Kamnik v ta namen postavljena še vse do prvega aprila.
Bojana Klemenc
Kamnik - V soboto, 12. marca, je Društvo staršev otrok s posebnimi potrebami v Domu kulture Kamnik organiziralo živahen dobrodelni koncert ter prodajo slikarskih del kamniških umetnikov. Izkupiček glasbenega koncerta in prodanih slik je namenjen dokončanju dnevnega centra za mlade gibalno ovirane osebe, ki se od lanskega poletja nahaja v kompleksu Alprem. Na glavnem odru so zbranim poslušalcem zaigrali Incredible trio, pevke in pevci MPZ Cantemus Kamnik, glasbena skupina Las Gafas, Vokalna skupina Krila, mladi in nadobudni glasbeniki iz skupine The Eccentrics ter Mara in ljudske pevke. V galerijskem prostoru kulturnega doma je še do prvega aprila postavljena prodajna razstava kamniških slikarjev. Slike so donirali Marjan Novak, Stane Balantič, Vinko Žele-znikar, Ivo Kordaš, Irena
Mladi gibalno ovirani in njihovi svojci komaj čakajo, da bo njihov dnevni center nared za uporabo. / Foto: Bojana Klemenc
Društvu lahko priskočite na pomoč z donacijo: Društvo staršev otrok s posebnimi potrebami, p. p. 60, 1240 Kamnik, IBAN SI56 0231 2025 6852 517 (NLB).
Novak, Marko Novak, Dušan Štrajhar, Lojze Kalin-šek, Andrej Schlegel, Tomaž Schlegel, Robert Ura-nič, Alojz Berlec, Greta
Boltar, Vojko Turšič, Mišo Kokovnik, Matevž Sterle, Nina Koželj, Štefan Jež in Dušan Sterle. Vsem zbranim, ki srčno s svojimi pri-
spevki pomagajo pri ureditvi tako želenega in prepo-trebnega projekta, se je v imenu društva zahvalila predsednica Andreja Potočnik, skozi lep glasbeno-li-kovni večer pa je obiskovalce vodil Rok Kosec.
Dela je še veliko
Od našega obiska dnevnega centra lani jeseni, ko je prostor ravno dobil nove tlake in okna, se je že kar precej spremenilo. Člani društva so s pomočjo donatorjev izredno marljivi in prizadevni, saj si na vso moč želijo in se trudijo, da bi septembra dnevni center zares odprl svoja vrata mlajšim odraslim z gibalnimi ovirami. Po ureditvi predelnih sten, električne in vodovodne napeljave sedaj sledi še beljenje prostora, polaganje talnih oblog in ploščic ter postavitev notranje opreme, kar bo najdražja investicija. Vse bralce člani društva vabijo, da jih obiščejo vsak petek od 16. do 18. ure v njihovem prostoru na Usnjarski ulici.
V Arboretum s cenejšo vstopnico
Sezonska vstopnica za Arboretum je zaradi subvencije Občine Kamnik za občane tudi letos cenejša.
Jasna Paladin
Volčji Potok - Občina Kamnik je tudi letos podpisala sporazum z Arboretumom Volčji Potok za cenejši nakup sezonskih vstopnic, za
kar so v proračunu namenili 3300 evrov. Odrasli s stalnim bivališčem v občini Kamnik bodo za sezonsko vstopnico odšteli 25 evrov, otroci pa 14. Razlogov za obisk bo vse leto več kot do-
volj, zanimive razstave in druge aktivnosti pa se začenjajo že v teh dneh. Marec je v Arboretumu mesec narcis; tudi letos je v parku zacvetelo več kot petdeset različnih sort. Od 5. marca dalje sta
na ogled razstava z več kot tisoč kaktusi in razstava pisanih orhidej. Prav tako bodo tudi letošnjo pomlad park popestrili dinozavri, aprila pa bodo v prvem planu znova tulipani.
Vsem občankam in občanom čestitamo ob praznovanju občinskega praznika ter voščimo vesele velikonočne praznike!
Sodišče: asfaltno bazo je treba odstraniti
Črna - Upravno sodišče je v zadevi Asfaltna baza v pesko-kopu Črna pri Kamniku decembra lani izdalo pravnomočno odločbo, v kateri je zavrnilo tožbo družbe KG ASFALTI zoper odločbo Inšpektorata RS za promet, energetiko in prostor in s tem potrdilo odločbo inšpektorja, ki je družbi KG ASFALTI že leta 2014 naložil ustavitev del in odstranitev objektov asfaltne baze v peskokopu Črna. A krajani Črne, združeni v civilno iniciativo, se veseliti še ne morejo, saj se je podjetje KG ASFALTI, ki je najemnik peskokopa v sanaciji in investitor asfaltne baze, zoper razsodbo sodišča zateklo k revizijskemu zahtevku na vrhovno sodišče, zato se postopki do dokončne odločitve utegnejo še zavleči. J. P.

'J'^PQjijj Odpiramo poslovalnico v Kamniku, a v t o ■> e l i zato razpisujemo prosto delovno mesto:
PRODAJALEC V TRGOVINI Z AVTOMOBILSKIMI REZERVNIMI DELI (m/ž)
Od vas pričakujemo:
-	vsaj IV. stopnjo izobrazbe ustrezne ekonomske ali tehnične smeri,
-	vsaj 1 leto izkušenj na primerljivem delovnem mestu,
-	računalniško pismenost (Word, Excel, Outlook), dobro poznavanje programa TecDoc,
-	pogovorno znanje angleškega jezika,
-	obvezno tehnično znanje s področja avto industrije, avto delov, mehanike,
-	dinamičnost in veselje do dela z ljudmi,
-	vozniški izpit kategorije B.
Opis del in nalog:
-	prodaja, svetovanje in pomoč strankam pri nakupu,
-	blagajniško poslovanje,
-	prevzem, evidentiranje, sortiranje, odprema blaga,
-	skrb in čistoča za urejeno delovno mesto.
Kraj opravljanja dela Kamnik, uvajanje v Medvodah. Nudimo:
-	zaposlitev za nedoločen čas, s poskusnim delom 6 mesecev.
Prijave pošljite na naš naslov: TAPOS, d. o. o., Barletova cesta 4b, 1215 Medvode ali po e-pošti: kamnik@tapos.si do 8. 4. 2016.
Dnevni center Štacjon deluje že štiri leta
Kamnik - Uporabniki Dnevnega centra za osebe s težavami v duševnem zdravju Štacjon, ki imajo svoje prostore v stavbi nekdanje železniške postaje v središču mesta, so te dni praznovali četrto obletnico delovanja centra, ki je že skorajda premajhen za vse. Kot nam je povedala vodja Štacjona Lidija Kos, jih dnevno obišče okoli petnajst oseb iz kamniške občine, vseh vključenih pa je že več kot petdeset. Vsako leto se jim pridruži kakšnih pet novih, za njihovo aktivno preživljanje časa pa skupaj s štirimi prostovoljci skrbita dve delavki Centra za socialno delo Kamnik. Uporabniki so se ob četrtem rojstnem dnevu razveselili tudi obiska župana Marjana Šarca, podžupana Igorja Žavbija in višje svetovalke za področje družbenih dejavnosti Katje Vegel, ob tem pa so pripravili krajši kulturni program (na sliki). J. P.
VAS PEUGEOT V ODLIČNI FORMI:
ORIGINALNI NADOMESTNI DELI
DO
% POPUSTA
MOŽNOST PLAČILA
DO 24 OBROKOV S KARTICO
MOJ PEUGEOT DINERS CLUB
PEUCEOi	velja le za člane programa ugodnosti Moj Peugeot do vključno 31. 5. 201 6. Slika je simbolična

MOTION & EMOTION
RODEX d.o.o., Rova, Rovska cesta 2, 1235 Radomlje, tel. 01 729 92 00
PEUGEOT
KONCESIONAR LETA 2014
78	petek, il. marca 2016 Kamničan
Iz NAŠIH KRAJEV
Žensko vasovanje na Perovem
Ivana S kam en
Perovo - Nekoč na Škerjan-čevem vrtu, ko so zacveteli prvi zvončki, zdaj v perovski gostilni Vovk sredi vasi. Nekoč gostiteljica mami Urška, zdaj njena hči Barbara Bergant ob spodbudi in podpori Društva Perovo. Vse
vživeli Helena in Vlasta in »trgali gate« perovskim va-sovalkam, za nadvse srečen konec pa poskrbeli z obilico naraščaja, malih ptičic, ki smo jih prejele vse ganjene obiskovalke (na sliki) in tako povezale svoj praznik še z bližnjim slovenskim Valentinovim - gregorjevim.
bližnje Škerjančeve sosede bolj ali manj rosnih let, a z veseljem v očeh nadaljujejo s staro perovsko tradicijo, družbo pa jim delamo živahne priseljene Perovljan-ke, Perovčanke in Perovčice in poskrbimo za kakšno šaljivo in unikatno kulturno poslastico. Letos z lutkovno predstavo dveh klepetavih zaljubljenih ptičev (Pepa in Gašper Tič), v katera sta se
In kako še je bilo na (dvojni) perovski feštici? Prav za vse je bilo poskrbljeno, kar se domačih dobrot tiče, saj jih čez perovske slaščičarke ni. Ganljivo, ob darilcih, ki so nastala pod prsti Habjanove tete, Irene, Helene ... In kako še? Živahno in prekrasno. Zlata vredno druženje, kjer je bilo ženske volje, modrosti in mladosti v izobilju
Izmenjava semen, sadik in cepičev
Kamnik - Mlada kamniška agronomka Kaja Pohar vas tudi letos vabi na zdaj že tradicionalno spomladansko izmenjavo semen in sadik zelenjadnic, okrasnih rastlin ter cepičev sadnega drevja, ki bo v sredo, 6. aprila, med 16.30 in 18. uro v prostorih Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik. J. P.
Pričarali vzdušje praznikov
Teden dni pred cvetno nedeljo so v organizaciji Turističnega društva Kamn k na Budnarjevi domačiji obujali stare slovenske običaje izdelovanja cvetnonedeljskih butaric in peke velikonočnih oblatov.
Fani Sovinjšek butarice izdeluje že vse življenje.
Ales Senozetnik
Zgornje Palovče - Ob toplo zakurjeni krušni peči, potici in prijetnem vonju domačega čaja so številni obiskovalci v »hiši« Budnarjeve domačij e lahko opazovali, kako pod spretnimi rokami Bernade Kvas in Fani Sovinjšek nastajajo butarice, kakršne delajo v Palovčah. Pod budnim očesom mentoric so se v izdelavi preizkusili tudi nekateri gostje, ki so si lahko v gospodarskem delu domačije ogledali tudi eno izmed največjih in naj-
zanimivejših razstav butaric pri nas. Na ogled je namreč trinajst izdelkov z različnih koncev Slovenije. Čeprav gre bolj ali manj v vseh primerih za snop povezanega zelenja, ki ga na cvetno nedeljo verniki nesejo k obredu, pa so se zanje v različnih delih oblikovala zelo različna imena. Kaštron, pegi, kravji žegen, prajkl in presmec so le nekatera med njimi. Kakor so različna imena, so raznoliki tudi končni izdelki, v kar se še do konca meseca lahko prepričajo obiskovalci Budnarjeve domačije.
Kot je povedala Sabina Rom-šak iz kamniškega turistič-no-informativnega centra, ki je razstavo tudi pripravila, je blagoslov zelenja stara krščanska šega, ki gotovo izvira še iz predkrščanskega obredja. »Določeno zelenje naj bi pospeševalo rast, plodnost, zdravje, življenje in odganjalo zle duhove, uroke, coprnice, zle misli, bolezni ... To vlogo je v krščanstvu prevzelo blagoslovljeno zelenje ali butarica,« je povedala Romšakova. Poleg izdelovanja butaric je veliko pozornosti požel tudi Jože Bokal iz Dolskega s
peko oblatov, posebne hosti-je, ki so jo včasih za dodatni zaslužek menda pekli me-žnarji. Oblati so nekvašen kruh, pripravljen iz moke in vode, spečen v posebnem pekaču, ki v končnem izdelku pusti odtis Jezusovega monograma. V okolici Kamnika ta običaj še vedno ohranjajo v Šmarci in Tuhinjski dolini.
Lepo in poučno etnografsko prireditev so v Turističnem društvu Kamn k pripravili že četrtič in tako v čudovitem kmečkem ambientu Budnarjeve domačije obudili stare slovenske običaje.
Praznovali so dan žena
V soboto, 12. marca, je dvorana kulturnega doma na Lazah pokala po šivih. Več kot sto šestdeset obiskovalcev je prenapolnilo dvorano v želji, da bi prisluhnili koncertu, ki ga je ob dnevu žena pripravila skupina Šmartinci z gosti.
Monika Jeglič
Laze v Tuhinju - Septet mladih fantov in mož, ki jih že vrsto let druži veselje do petja, je ob tej priložnosti pod vodstvom Mitje Žiberta pripravil devet pesmi (od tega dve v sodelovanju z ženskim zborom Šmarni-ce), med katerimi je občinstvo s še posebno bučnim aplavzom pozdravilo pesmi Freedom in Sad kada došla si. Pesmi, ki so jih peli ob spremljavi instrumenta-listov, so izžarevale njihovo ljubezen in predanost do petja, kar je bilo še posebno na mestu za dogodek, ki se je odvil ravno na gregorjevo -slovenski tradicionalni praznik ljubezni. Da je bil dogodek še polnejši, je z izbranimi mislimi iz literature pletel niti in povezoval točke Primož Kožlakar.
Ker pa ljubezen ne more zrasti v samoti, saj ne gre za solo nastop, ampak za simfonijo glasov, so Šmartinci oder delili tudi s svojimi gosti. Kot prvi se jim je na odru pridružil otroški cerkveni zbor iz Šmartnega
v Tuhinju in se pod vodstvom Alenke Juhant predstavil z dvema pesmima, kasneje pa so oder zasedle še Šmarnice. Šmarnice so skupina mladih deklet in žena, ki so se na povabilo fantov zbrale okrog Urške
Petač in za koncert pripravile štiri pesmi (dve so zapele skupaj s Šmartinci). Občinstvo je bilo še posebno navdušeno nad pesmijo Hail holy queen, dobro pa so se razvneli tudi ob skupnem izvajanju pesmi The lion sleeps tonight. Po prejetem bučnem aplavzu je združena zasedba pevcev in pevk svojim obiskovalcem podarila še Dan ljubezni, vse gospe in žene pa so ob odhodu prejele v dar tudi cvetlice, za katere je poskrbelo Kulturno društvo Tuhinj.
Večer je vsekakor poskrbel za posebno energijo, ki jo lahko pričara le kombinacija mladosti, ubranega petja ter poleta ljubezni in topline, česar ni manjkalo niti na odru niti v dvorani. Občinstvo je bilo enotnega mnenja: »Hočemo še in še velikokrat!«
Ob dnevu žena in na gregorjevo so v Lazah nastopili
Šmartinci. / Foto: Metka Komatar
Jože Bokal je pekel velikonočne oblate.
/ Foto: Aleš Senožetnik
GIDON KREMER in KREMERATA BALTICA
legendarni violinist s svojim ansamblom, umetnik, ki je v svoji dolgoletni karieri večkrat obšel svet, gostoval v najprestižnejših dvoranah, z najimenitnejšimi orkestri, dirigenti, glasbenimi partnerji današnjega časa ...
program: Schumann-Herrmann, Schumann-Koering, Weinberg, Brahms-Cohen
Kulturni dom Franca Bernika
Domžale
t. 722 50 50 www.kd.-domzale.si
Kamničankfl petek, 11. marca 2016
7
Kultura
V kapeli Malega gradu je na ogled razstava mlade umetnice Kristine Rutar, ki je hkrati prva razstava iz cikla Keramika je moj izraz, ki ga organizira KUD Hiša keramike, zakaj pa ne majolka.
Jasna Paladin	skozi okna in odkriva skriv-	in svojem delu. Vsi njeni	šen drugačen način lahko
nostne kotičke, je takoj	razstavljeni izdelki, ki pri	predstavila še kdaj. Kamnik - Zgodba tokratne	vzbudila željo po razstavlja-	gledalcih sicer sprožajo raz-	Tatjana Hlačer, predsedni-razstave se je začela pisati	nju v njej. Prostor je edin-	lične asociacije, so nastali na	ca KUD Hiša keramike, zana lanskoletnih Dnevih ke-	stven in neponovljiv. Te iz-	lončarskem vretenu, končni	kaj pa ne majolka, je zbra-ramike in lončarstva, ki so	zove, hkrati pa je hvaležen.	izgled pa je rezultat rezanja,	nim na odprtju zaupala, da se odvijali na Malem gradu,	Sama stavba in prostori mi	stiskanja, dodajanja,	si v društvu v letošnjem prečudovit ambient malo-	dajejo občutek maternice;	sestavljanja in drugih teh-	letu želijo pripraviti serijo grajske kapele pa je kot prvo	zaprti, skrivnostni, hkrati pa	nik. Na nekaterih kipih je	podobnih razstav vrhun-razstavljavko svojih del na	varni in udobni. Kapelo Ma-	uporabila tudi sitotisk na ke-	skih keramikov, da bi v Ka-
Vsi sodelujoči kamniški učenci so na odprtju razstave Plakat miru - Mir povezuje prejeli priznanja.
Bojana Klemenc
mladim ustvarjalcem podelili priznanja, posebno knjižno nagrado za svoj plakat pa so dobile Katja Urankar, Saša Zabrič in Alenka Re-zelj. Za izvrstne likovne stvaritve učencev, ki so na ogled pri tekočih stopnicah v kamniškem nakupovalnem centru, so poskrbele njihove mentorice - Ema Nežmah, Brigita Ozimek Kumek in Irena Zagožen. Kamniški učenci so pripravili tudi kulturni program, v katerem so nastopili Izabela in Aleksander Rajh, Maja Strle ter Jaka in Maks Dolin-šek. Vse zbrane je pozdravila Darja Delavec, pooblaš-čenka guvernerja za Plakat miru. Člani Lions kluba Kamnik so celo dopoldne zbirali še hrano in druge dobrine za tri socialno šibke družine iz kamniške občine.
Kamnik - Mednarodni likovni natečaj Plakat miru pod okriljem Lions zveze je potekal že osemindvajsetič v skoraj sto državah sveta, zadnja tri leta tudi v Kamniku. Z vodilno temo Mir povezuje so z učenci in mentoricami sodelovale OŠ Stranje, OŠ Marije Vere in OŠ Šmartno v Tuhinju. Mladostniki od 11. do 13. leta so ustvarjali na razpisano temo, namen natečaja pa je spodbuditi otroke k razmišljanju o življenju na našem planetu, sočutju, miru, strpnosti in sodelovanju. Na odprtju razstave v soboto, 19. marca, sta povezoval-ka programa Barbara Božič in predsednica Lions kluba Kamnik Andreja Eržen Firšt vsem dvajsetim sodelujočim
Avtorica prve razstave cikla Keramika je moj izraz Kristina
Rutar / Foto: Jasna Paladin
Malograjska kapela s svojim ambientom navdušuje tudi umetnike.
/ Foto: Jasna Paladin
lega gradu povezujem s formami serije Embrio, ki se tam ugnezdijo, najdejo svoj prostor, s katerim se razvijejo in rastejo,« je ob odprtju svoje razstave dejala avtorica Kristina Rutar, na ogledu razstave pa obiskovalcem povedala še nekaj več o sebi
ramiko, vsi pa so izdelani iz kamenine - visokotempera-turne gline, za katero čuti, da z njo najlažje izraža svojo estetiko. Priznala je, da se ji je ob postavljanju razstave porodilo še kup umetniških idej, zato si želi, da bi se v malograjski kapeli na kak-
mniku poleg tradicionalnega lončarstva začeli prikazovati tudi čim več umetniške keramike.
Razstava Embrio, ki je postavljena v vseh treh nivojih kapele, bo na ogled ob sobotah do sredine aprila, in sicer med 10. in 13. uro.
lokacijo privabil mlado umetnico Kristino Rutar, ki je svojo razstavo poimenovala Embrio.
»Kapela na Malem gradu me je v trenutku začarala. Atmosfera, ki je ustvarjena s freskami, formo prostora in svetlobo, ki rahlo pronica
9.4.2016
teden. ?!,;the week of slovenske:—... Slovenian drame« »(drama
S pesmijo in plesom v pomlad
Tudi na letošnji prvi pomladni dan so člani društva Lira na kamniškem Glavnem trgu pripravili že tradicionalno prireditev Pozdrav pomladi.
Bojana Klemenc
mimoidočim sprehajalcem in kar številnim poslušalcem v toplem in sončnem dnevu. Člani najstarejšega kamniškega pevskega zbora vedno povabijo v goste svoje glasbene prijatelje, ki popestrijo vsako prireditev. Po Glavnem trgu so se tako v ritmu
harmonike zavrteli štirje pari Folklorne skupine Kamnik, na široko so potegnili meh učenci Šole harmonike Martina Vodlana ter Ema Smolnikar s prijatelji in člani Skupine Špica. Pomlad so pozdravili s petjem še pevke in pevci Komornega pevskega
zbora Šutna pod vodstvom Primoža Leskovca in Mešanega pevskega zbora Odmev pod vodstvom Ane Smrtnik. Vse zbrane sta pozdravila predsednik društva Lira Tone Rakar ter župan Marjan Šareč, dogodek pa je povezovala Barbara Božič.
Kamnik - Pevci Prvega slovenskega pevskega društva Lira so pod vodstvom prof. dr. Andreja Missona s pesmijo začeli prijetno popoldansko prireditev, ki je popestrila dogajanje nedeljskim
Liraši že vrsto let na Glavnem trgu organizirajo prireditev
Pozdrav pomladi. / Foto: Bojana Klemenc
Meh so na široko raztegnili učenci Šole harmonike Martina
Vodlana. / Foto: Bojana Klemenc
Cikel razstav keramike začenja Embrio
Plakat miru z dobrodelno noto
V organizaciji Lions kluba Kamnik je v Qlandiji Kamnik potekalo odprtje razstave Plakat miru.
8
petek, il. marca 2016 Kamničan
Podjetništvo, zanimivosti
Dijaki na sejmu učnih podjetij
Dijakinje Ciriusa so se letos predstavile z zanimivo in inovativno idejo STVARne zgodbe.
Bojana Klemenc
Kamnik - Na celjskem sejmišču je v sredo, 9. marca, potekal že tradicionalni, 10. mednarodni sejem učnih podjetij, ki so se ga v družbi vrstnikov s štiridesetih slovenskih in desetih evropskih šol udeležile tudi dijakinje in mentorji ekonomsko-admi-nistrativne smeri srednje šole Cirius Kamnik. Sejem učnih podjetij je enkratna priložnost, da se ideja in koncept učnega podjetja, ki se izvaja v programu ekonomski tehnik, predstavita širši javnosti in sodi med pomembne sestavine in dopolnitve praktičnega izobraževanja.
Mentor Rok Kralj s Ciriusa pojasnjuje pomembnost sejma za dijakinje: »Čeprav je sejem tekmovalne narave, se je predvsem pomembno naučiti delovati v pravem podjetniškem okolju, se družiti, spoznati nove prijatelje in doživeti dinamičen sejemski utrip.« Učno podjetje Team, d. o. o., s Ciriusa se je letos predstavilo z zanimivo in inovativno idejo STVARne zgodbe, ki je po Kraljevih besedah med obiskovalci vzbudila nemalo pozornosti. »Danes se v svetu vse bolj uve-
ljavljajo novi ekonomski pristopi, ki temeljijo na medsebojni delitvi, souporabi, zamenjavi izdelkov in storitev, s čimer se podaljša življenjski cikel izdelkov, zmanjša se pritisk na naravne vire ter onesnaževanje okolja. Prav tako pa takšni pristopi povezujejo ljudi, ustvarjajo trdnejše skupnosti in tkejo nova prijateljstva. V tej smeri so napisane tudi STVARne zgodbe,« opisuje delo kamniških dijakinj njihov mentor Rok Kralj in zaključuje: »različni predmeti so pri posamezniku zgolj v začasni uporabi in vsakdo jim lahko doda svojo zgodbo. Ta zgodba se v obliki zapisa ali fotografije zapiše v katalogu ali na spletni strani. Tako izdelki potujejo po različnih krajih doma in v tujini ter s seboj nosijo zgodbe različnih ljudi. Še vedno občudujemo stvari iz preteklosti, ne le zaradi njihove lastne vrednosti, temveč tudi zgodbe -kdo jih je ustvaril, kdo jih je uporabljal...«
Dijaki in dijakinje Ciriusa z mentorji si želijo, da bi njihova zgodba na celjskem sejmu morda koga spodbudila za ustvarjanje nove STVARne zgodbe.
Supermarket Tuš na Perovem prenovljen
Perovo - V Tušu so lansko leto prenovili in obogatili več kot dvajset svojih poslovalnic, samo letos že osem, in osmi po vrsti je bil supermarket Perovo Kamnik, ki so ga prenovljenega odprli pred dvema tednoma. »V Tušu smo spoštovali želje kupcev in supermarket soustvarjali skupaj z njimi. Hkrati smo sledili svetovnim smernicam in v asor-timan vključili več lokalnih, slovenskih izdelkov, razširili sveže oddelke ter poskrbeli za sodoben in privlačen videz supermarketa,« je povedal Gregor Štampohar, poslovni direktor Skupine Tuš. Prenovljeni supermarket v Kamniku v novi podobi prinaša vse najsodobnejše nakupovalne trende in še pestrejšo ponudbo, predvsem pa večji poudarek na svežih oddelkih. J. P.
Začetek poletja v obmorski vasici na severu Turčije. Lale in njene štiri sestre se na poti iz šole zaigrajo s skupino fantov. Nedolžna igra v očeh vaških varuhov morale hitro preraste v spolni škandal. Prvenec mlade turške režiserke Deniz Gamze Erguven je navdihujoča zgodba o petih odraščajočih sestrah In njihovem uporu zoper patriarhalne družbene norme, ki vladajo na podeželju sodobne Turčije.
MESTNI KINO DOMŽALE
Ljubljanska 61, Domžale T 722 50 50 www.kd-domzale.si
fL
MestmKino | Domžale
sledite nam tudi na Facebooku facebook.com/mestnikirw.domzale
Slikali pave in filipe
Člani KUD Hiša keramike, zakaj pa ne majolka so pretekle dni zaznamovali s celotedensko ustvarjalno delavnico Poslikaj si svojo majoliko, ki je le eno v nizu njihovih prizadevanj pri ustvarjanju zgodbe kamniške keramike.
Mladi so z zanimanjem sledili potezam mojstric poslikav Slavice Cvetek in Irene Radej. / Foto: Gorazd Kavčič
Tatjana Hlačer, predsednica KUD Hiša keramike, zakaj pa
ne majolka / Foto: Gorazd Kavčič
Jasna Paladin
Kamnik - Hiša keramike je bila minuli teden, od torka do sobote, vidna že od daleč, saj je ogromna majolika iz stiropora vabila na ustvarjalno delavnico, ki so jo člani KUD Hiša keramike, zakaj pa ne majolka pripravili ob letošnjem občinskem prazniku.
Privabila je lepo število Kamničanov, še zlasti najmlajših in tistih, ki jim za tovrstno dediščino in likovno ustvarjanje ni vseeno. Beloprstena keramika ima v kamniški zgodovini namreč prav posebno mesto, saj so prvo keramično delavnico ustanovili že leta 1855, po
vsej Sloveniji in daleč izven naših meja pa so bile najbolj znane kamniške maj olike, ki so jih v tovarni Eti Svit izdelovali vse do leta 2008. »Želimo si ohraniti dediščino, hkrati pa zgraditi zgodbo kamniške keramike, ki v sebi nosi ogromno spominov, identitete in dediščine. V Kamniku je skorajda ni hiše, ki ne bi imela vsaj kakšne majolike. Stopimo skupaj! Mi smo začeli delovati zaradi spoštovanja do preteklosti in do Kamničanov, ne gre pa zgolj za dediščino, ampak tudi za razvijanje umetniške keramike. Vse pa z namenom, da Kamničani, ki zgodbe ne poznajo, in ljudje, ki priha-
jajo v Kamnik, prepoznajo to bogastvo majolike,« nam je povedala predsednica društva in gonilna sila kamniških keramikov, ki se trudijo ohranjati spomin na majolike, Tatjana Hlačer. Zbranim na delavnici je predstavila zgodovino kamniške keramike ter vrsto zanimivosti, kot denimo to, da sta dva od najbolj značilnih motivov kamniške majolike t. i. pav in filip, najbolj značilne barve pa odtenki modre, rumene in rjave. V KUD Hiša keramike, zakaj pa ne majolka se trudijo znanje prenesti na čim več ljudi, a se zavedajo, da samo takšne delavnice za to ne bodo dovolj, zato od občine
pričakujejo tesnejše sodelovanje in jasnejšo vizijo. Razveseljivo je, da je kamniška keramika našla svoje mesto v nastajajoči strategiji za razvoj kamniškega turizma, saj zgodbe iz tujine pričajo o tem, da je keramika za turiste lahko zelo privlačna. »Znanje o majolikah zares ne sme v pozabo in prepričana sem, da bomo pri tem našli skupno pot,« je pomoč keramikom obljubila direktorica Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik Bože-na Peterlin.
Po zaključku delavnice so v Hiši keramike vse nastale izdelke postavili na ogled, obiskal pa jih je tudi mojster lončarstva Saša Žuman.
Sodelovali bi tudi z Indijo
Veleposlanik Indije Sarvajita Chakravartija se je ob nedavnem obisku Kamnika sestal tudi z vodstvom Ete, Nektar Nature in Doma kulture Kamnik. Priložnosti za sodelovanje je veliko.
Jasna Paladin
Kamnik - Po obisku pri županu Marjanu Šarcu se je indijski veleposlanik v začetku meseca v družbi podžupana Mateja Slaparja ter predsednika Podjetniškega kluba Kamnik Urbana Ber-ganta podal na delovni obisk v dve kamniški podjetji in kulturni hram, saj je - kot poudarjajo vsi vpleteni -dolžnost politike prav odpiranje vrat gospodarstvenikom na tuje trge. »Na prvem delovnem obisku pri županu je veleposlanik izrazil interes, da se najprej sreča ravno s kamniškimi podjetji iz predelo-valno-prehrambne industrije, saj v Indiji zaradi vlage in vročine propade kar 42 odstotkov pridelane hrane, kar je zelo zaskrbljujoč podatek. Tako je veleposlaniku svoje produkte in svoj poslovni model najprej predstavilo
podjetje Eta Kamnik, kjer po besedah direktorja Marka Konica do sedaj še niso razmišljali o vstopu na sicer zelo zanimiv in mamljiv trg, ki pa predvsem zaradi svoje velikosti in drugih specifik za slovenska podjetja predstavlja velik izziv. V podjetju
Nektar Natura je direktor Tomaž Lah izrazil zanimanje za vstop na zahteven trg, ki pa ponuja velike poslovne priložnosti. Vsekakor ima Nektar Natura bogate izkušnje pri vstopanju na tuje trge, saj so njihovi produkti prisotni že v šestnajstih dr-
Indijski veleposlanik v pogovoru z Coranom Završnikom o možnem sodelovanju na kulturnem področju
žavah po svetu. Veleposlanika je zanimala predvsem predelava in obdelava jabolk in pomaranč, ki v Indiji zaradi velikih razdalj med transportom propadajo, in bi bila vsa pripadajoča tehnologija in predvsem znanje, ki ju poseduje podjetje Nektar Natura, pri predelavi tega sadja v sokove v Indiji zelo dobrodošla. Veleposlanik je ob obisku v obeh podjetjih izrazil polno podporo in pomoč pri iskanju ustreznih povezav,« je delovna obiska opisala Nina Irt, svetnica LMŠ - Naprej Kamnik in predstavnica za odnose z javnostmi v Podjetniškem klubu Kamnik, in dodala, da so delovno druženje sklenili v Domu kulture Kamnik, kjer se je veleposlanik z Goranom Završnikom pogovarjal o možnostih predstavitve indijske glasbe in umetnosti v hramu kamniške kulture.
drama / Mustang / režija: Deniz Gamze Erguven / scenarij: Deniz Gamze Erguven, Alice VVinocour / igrajo: Gune§ $ensoy, Doga Dogu$lu, Elit i§can, Tugba Sunguro glu, iiayda Akdogan, EroiAfsin/2015, Turčija, Francija/
Kamničankfl petek, 11. marca 2016
9
Mladi
Rudolfi z Ano Migreno
Kamniška srednješolska skupina Rudolfi vabi na že svojo dvaindvajseto predstavo. Tokratna premiera bo v petek, prvega aprila.
Mladi o domovini
V prostorih Občine Kamnik je do sredine aprila na ogled razstava likovnih in literarnih del kamniških in komendskih osnovnošolcev, ki so sodelovali na natečaju veteranskih in domoljubnih organizacij.
Razstava likovnih in literarnih del bo na občini na ogled še
do sredine aprila. / Foto: Aleš Senožetnik
Jasna Paladin
Kamnik - Že tretji natečaj je organiziral Koordinacijski odbor veteranskih in domoljubnih organizacij, ki združuje Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Kamnik-Komenda, Zvezo združenj borcev za vrednote NOB Kamnik, Policijsko veteransko društvo Sever Ljubljana - odbor Kamnik, Zvezo slovenskih častnikov Ka-mnik-Komenda in Društvo general Maister Kamnik, letošnji temi pa sta ljubezen do narave in kulturne dediščine pri likovnih delih in domoljubje v pesmi in prozi pri literarnih.
Natečaja so se udeležili učenci 2. in 3. triade iz OŠ Frana Albrehta Kamnik, OŠ Toma Brejca, OŠ Marije Vere, OŠ Stranje, OŠ Šmartno v Tuhinju in OŠ Komenda Moste. Z likovnimi deli je sodelovalo 25 učencev, 26 pa jih je prispevalo dvajset literarnih del - vsi

izdelki so te dni na ogled v prostorih občine, razstavo pa je minulo sredo odprl župan Marjan Šareč. »Pred leti so se domoljubna društva združila v ideji, da je treba mladim bolj predstaviti slovensko domovino, domoljubje in tiste dogodke, ki so se zgodili v 20. stoletju, da je Slovenija lahko samostojna. Začenši z našim rojakom, genera-
lom Rudolfom Maistrom, in kasneje z narodnoosvobodilnim bojem ter do leta 1991, ko smo dokončno postali samostojna država. Zahvaljujem se jim, da skušajo mladi generaciji dati tisto, kar ji morda danes manjka. Mladim danes manjka idealov, manjka nekdo, za katerim bi šli, manjka podstat, na kateri bi gradili. Danes je vse v obla-
kih, smo mimobežni in se ne zavedamo, kaj je država. Upam, da se ne bomo tega zavedali šele takrat, ko jo bomo kdaj izgubili. Naj se to nikoli ne zgodi,« je na odprtju razstave poudaril župan, predsednik Koordinacijskega odbora veteranskih in domoljubnih organizacij Marjan Schnabl pa je med drugim zagotovil: »Glede na naše skupne ocene, da so domovinske in domoljubne teme v šolskem sistemu nekoliko zapostavljene, se bomo tudi v prihodnje borili za to, da bodo dobile svoje mesto v šolskih klopeh.« Za kulturni program na odprtju je poskrbela citrarka Eva Poglajen, za vezno besedo pa Sara Arko. Komisija je med deli izbrala nekaj najboljših, ki bodo priznanja prejeli na osrednji proslavi ob občinskem prazniku, vsi udeleženci pa bodo na šolskih slovesnostih prejeli tudi knjižne nagrade.
Jasna Paladin
Kamnik - Leto je naokoli in Rudolfi se v teh intenzivno pripravljajo na že svojo dvaindvajseto predstavo, ki jo bodo na oder Doma kulture Kamnik postavili pod taktirko Marje Kodra. »Ana Migrena - telenovela, da te kap avtorja Andreja Rozmana - Roze je parodija na mehiško-španske teleno-vele, hkrati pa tudi neke vrste analiza potrošniškega meščanstva, v katerem je razmerje med javnim in intimnim v celoti sprevrženo. Zgodba premožne malomeščanske družine se zaplete, ko se razvajeni mamin sinko
Jorik zaljubi v lahkoživo Ra-maelo, kasneje pa še v Ano, njegova mati pa medtem flirta z domačim slugo. Sledijo nosečnosti, ogorčenje in maščevanje Jorikovega očeta, napeto dogajanje pa ves čas prekinjajo reklame. Torej neke vrste slovenska Esme-ralda,« predstavo opisujejo Rudolfi in vabijo na premiera, ki bo v petek, 1. aprila, ob 20. uri v Domu kulture Kamnik.
Za tiste, ki boste premiero zamudili, bodo ponovitve v soboto, 2. aprila, ob 20. uri, v torek, 19. aprila, ob 17. uri in v petek, 22. aprila, ob 19. uri. Vse predstave bodo v Domu kulture Kamnik.
Sneguljčica, naša znanilka pomladi
Kamnik - Učenke in učenci OŠ 27. julij Kamnik bodo v sredo, 30. marca, ob 17. uri pripravili predstavo Sneguljčica, naša znanilka pomladi, v kateri bodo predstavili Sneguljči-co, kot je nismo vajeni. »Tudi naša Sneguljčica je najlepša v kraljestvu in kraljica se je želi znebiti. Zgodba ostaja enaka, ampak taka, kot jo vidijo učenke in učenci, prestavljena v današnji čas. Pričarali vam bomo vonj po pomladi, hkrati pa bo popoldne posvečeno vsem mamicam,« vabijo. J. P.
Novičke iz GSŠRM
Zlato za M ali Safari
Ekipa učencev OŠ Šmartno v Tuhinju je na državnem tekmovanju Turizmu pomaga lastna glava tekmovala s turistično nalogo MaliSafari ter ponovno prepričala komisijo in obiskovalce. Domov smo se vrnili bogatejši za dve zlati priznanji.
Petra Potočnik in Tomaž Smole, mentorja
Šmartno v Tuhinju - Turistična zveza Slovenije vsako leto razpiše tekmovanje za osnovne šole na področju turizma. Letošnja tema je bila Zeleni turizem. Osmega marca je v Celju potekala turistična tržnica, na kateri so mladi osnovnošolci predstavljali svoje kreativne zamisli, s katerimi bi lahko obogatili turistično ponudbo domačega kraja. OŠ Šmartno v Tuhinju je sodelovala s
predstavitvijo turistično-raziskovalne naloge z naslovom MaliSafari, velike avanture za male junake. Ljudje vedno raje potujemo. Želeli bi si ogledati Ameriko, Azijo, Avstralijo, Afriko. Žal običajno ne najdemo finančnih sredstev ali časa, da bi se na pot tudi podali. Zakaj ne bi delčka Afrike pripeljali v občino Kamnik, kjer bi organizirali safari? Seveda pri nas ni levov, ži-raf, slonov, bivolov in nosorogov, so pa druge manjše živali (npr. veverica, krt,
Učenke OŠ Šmartno v Tuhinju s svojim vozilom MaliSafari
mravlja, komar ) in rastline, ki jih pogosto ne opazimo, se pa z njimi srečujemo v vsakdanjem življenju in so pomemben del ekosistema našega planeta. Idejno smo zasnovali doživljajski park MaliSafari, v katerem lahko obiskovalci na zanimiv in poučen način spoznajo živali in rastline, ki jih najdemo na območju travnikov, gozda in voda svojega kraja. Poleg tega smo pripravili vrsto zanimivih delavnic ter stojnico, s katero smo se 8. marca predstavili na turistični tržnici v Celju. Posebno pozornost je pritegnilo naše vozilo MaliSafari, s katerim smo obiskovalce popeljali na vožnjo. S pomočjo dokumentarnega filma, ki so ga naredili učenci in se je predvajal v vozilu, smo obiskovalcem približali svet narave.
Komisija je naše delo nagradila z zlatim priznanjem. Dobili pa smo še dodatno zlato priznanje za najboljšo turistično tržnico po mnenju komisije mladih. Učenci OŠ Šmartno v Tuhinju bodo svojo nalogo predstavili še na zaključni prireditvi festivala Turizmu pomaga lastna glava, ki bo 19. aprila potekala v Ljubljani.
BLEŠČEČA KEMIJA
Zadnje tedne se kemijski laboratorij še posebej blešči. Pa ne zaradi spomladanskega čiščenja, pač pa zaradi dneva žena in prihajajočega materinskega dneva. Kaj imajo kemija in ta dva dneva skupnega? Ženske. Kadar niso ženske preveč tečne, jim moški po navadi podarimo kaj za ta dva praznika, drugače si pa že same kaj podarijo. No, tokrat smo v kemijskem laboratoriju izdelovali perfektno darilo za
naše najdražje - lipgloss ali bleščilo za ustnice. Izdelava bleščila je zelo enostavna. Edino, na kar je treba zelo paziti, je seveda higiena. Za izdelavo potrebujemo samo vosek, eterična olja, dišave in seveda barvila. Postopek izdelave je potekal nekako takole: vosek, ki je zelo "pacast", smo stežka odtehtali, mu dodali eterična olja in segreli v vroči vodi. Nato smo vse skupaj polepšali z nekaj barvila in
vse skupaj zapakirali v zelo drago embalažo. Končni izdelek je seveda "bio eko brez glutena in konzervansov bleščeč superduper lipgloss". Prepričan sem, da bodo naše najdražje prav zagotovo s pridom uporabljale naš težko prigaran izdelek. In uživali bomo tudi sami s pogledom na njihovo lepoto.
Avtor: Luka Eržen, GSŠRM Press Fotograf: Blaž Grunfeld, GSŠRM Press
10
petek, il. marca 2016 Kamničan
Športnica Kamnika na operacijo kolena
Andreja Mali, najboljša športnica Kamnika v minulem letu, si je po sezoni vzela čas za počitek, prihodnji teden gre na operacijo kolena, nato pa se bo odločila, kako naprej. S sezono ni zadovoljna. »Po koncu prejšnje je bilo premalo počitka, poleg tega je bila konkurenca letos izjemna,« je dejala.
Šport
Državna prvaka tudi Gal in Jan
Kamniški športniki, ki jih navdušuje hokej, svojega kluba sicer nimajo, so pa zato zelo uspešni v vrstah drugih klubov, tudi kranjskega Triglava, ki je v kategoriji kadetov že osvojil naslov državnega prvaka.
Gal Žagar in Jan Grilj v družbi mladih navijačic
Andreja Mali: »S sezono ne morem biti zadovoljna, bile pa so tudi pozitivne stvari, kot je deveto mesto ženske štafete
v Oslu.« / Foto: Tina Dokl
Jasna Paladin
Kamnik - Hokej na ledu je tudi v naši občini precej priljubljen, a mladi kamniški športniki se morajo za resnejši in bolj sistematičen pristop k temu športu kaliti v klubih v okolici - v Kranju (HK Triglav), Ljubljani (HK Olimpija) ali Zalogu (HK Slavija JR).
V Hokejskem klubu Triglav iz Kranja vrsto let uspešno tekmujeta tudi dva mlada Kamničana, Gal Žagar in Jan Grilj, učenca 9. razreda OŠ Frana Albrehta, ki sta se nedavno s svojo ekipo razveselila naslova državnih prvakov med kadeti (starost do
16 let), in to pred polnimi tribunami. Ekipa kadetov Hokejskega kluba Triglav, ki jo vodi nekdaj zelo uspešen igralec Edo Hafner, je v izredno razburljivi končnici finala šele v tretji finalni tekmi v svoji dvorani Zlato polje strla odpor in v podaljšku tekme premagala ekipo Sla-vije Junior iz Zaloga z rezultatom 2 : 1.
Za kadetsko selekcijo Hokejskega kluba Triglav je tudi sicer zelo uspešna zima, ob zaključku te hokejske sezone konec marca pa se bodo udeležili še dveh močnih mednarodnih turnirjev v Kranju in sosednji Avstriji.
Maja Bertoncelj
Kamnik - Andreja Mali bo letos dopolnila 39 let in je med starejšimi v celotni bia-tlonski karavani. Kljub temu ji motivacije ne manjka. S sezono ni zadovoljna. Med dobitnice točk se je uvrstila le enkrat, z 39. mestom na zasledovalni tekmi v Združenih državah Amerike.
Na zaključek sezone v Rusijo niste potovali. Je razlog utrujenost?
»Ta odločitev je bila sprejeta že na začetku sezone. Točno vem, kje so moje meje, česa sem sposobna. Osredotočila sem se na svetovno prvenstvo v Oslu.«
Ste z nastopi v Oslu zadovoljni?
»Če gledamo rezultatsko, s celotno sezono ne morem biti zadovoljna. So pa tudi pozitivne stvari s svetovnega prvenstva. Uspela nam je dobra tekma v štafeti, kjer smo bile devete. Tudi moj tek je bil tam tak, kot sem si ga želela celo sezono. S streljanjem sem bila na prvenstvu zelo zadovoljna. Po vseh teh letih v biatlonu sem v tem delu naredila velik korak naprej. S streljanjem sem zadovoljna, ne pa s tekom. Sezona ni bila na nivoju lanske. Leta se nabirajo, čuti se utrujenost, tako da je to eden od vzrokov.«
Kateri pa so še drugi?
»Na sezono sem se pripravljala individualno, tako da lahko govorim samo zase. V lanski sezoni sem imela veliko tekem brez izpuščanja
Navijali v Planici
Maja Bertoncelj
Pretekli konec tedna je bil v znamenju planiškega skakalnega praznika, ki si ga je v štirih dneh ogledalo več kot 110 tisoč obiskovalcev iz cele Slovenije pa tudi iz tujine. Četrtek je bil v znamenju otrok. Največ jih je tradicionalno pripeljala Zavarovalnica Triglav. Med njimi so bili tudi iz šol v občini Kamnik. V dolini pod Pon-cami je bil na prvi posamični tekmi v konkurenci tudi Matjaž Pungertar iz Vrhpolj, ki pa mu ni uspelo osvojiti točk svetovnega pokala.
svetovnih pokalov. Fizično sem bila zelo močna. Po sezoni pa sem bila zelo utrujena in vsi ti rezultati z lanske uspešne sezone te aktivirajo naprej in komaj čakaš, da začneš trenirati. Napaka je bila z moje strani narejena že na začetku priprav na letošnjo sezono. Motivacija je bila visoka, počitka pa je bilo po sezoni premalo. Trenirati sem začela že maja. Sem že v letih. Zmorem, a vseeno je bil tukaj narejen premajhen premor. Če bi se glede tega bolj pametno odločila in naredila daljši premor, govorim o dveh, treh mesecih, bi bila sezona, kar se tiče fizičnega počutja, čisto drugačna. Treninge imam sicer zelo kvalitetne. To se je po-
kazalo lansko leto. Že poleti nisem mogla ponoviti prejšnjega leta, to sem videla, a vmes je težko popravljati napake.«
Rezultat sezone, ki pri vas šteje največ?
»Deveto mesto ženske štafete na svetovnem prvenstvu in tekme v Kanadi in Ameriki. Na zasledovanju sem dosegla točke svetovnega pokala. Letos sem bolj podrobno preučila rezultate in videla, da je bil v ženski konkurenci velik preskok. Konkretno to pomeni, da če sem bila lani z enakim zaostankom trideseta, sem bila letos šestdeseta. To se pozna. Dejansko je vsaka tekmovalka na startu sposobna doseči točke. Prej
ni bilo tako. Morda se drugi tega premalo zavedajo. Konkurenca je bila letos tudi v ženskem delu res nora. Zato sem bila toliko bolj vesela točk. Prihajajo nove, mlade tekmovalke, ki hitro napredujejo. Je pa dejstvo, da je bil moj tek vseeno slabši kot lani.«
Kako naprej?
»Najprej se moram spočiti, potem bom pa razmišljala, kako naprej. Počivati ne mislim dobesedno. Ne morem biti pri miru, tako da sem zelo aktivna v vseh drugih športih. Vedno bom. Prihodnji teden me čaka operacija kolena, ki jo odlagam že dve leti. Se mi zdi, da moram najprej popraviti telo.«
Starost v športu se dviguje. Če pogledamo samo Bjorn-dalna, pa Kasaija v skokih ...
»Se mi zdi, da sem tudi jaz premaknila meje pri ženskah. Leta niso taka ovira, če imaš postavljen dober sistem in ni pritiska okolice. Pri nas je problem, ker tekmovalk ni. Borimo se za skupno mesto v pokalu narodov, tako da si težko privoščiš izpuščanje tekem. Motivacija pa pri meni nikoli ni bila tak problem.«
Razglašeni ste bili za športnico Kamnika. Kaj vam to pomeni?
»Kamnik se je zelo razvil, kar se tiče športa, imamo zelo dobre športnike. Da sem še vedno lahko po svoji dolgoletni karieri športnica Kamnika, mi veliko pomeni. Sem vesela tega.«
Kamničani uspešni na dirki offroad v Radovljici
Radovljica - V nedeljo, 13. marca, je v gramoznici Graben v Radovljici potekala 1. dirka za državno prvenstvo v offroadu v okviru prireditve Slovenija offroad Radovljica 2016, na kateri so sodelovali tudi člani STC Panther Kamnik. »Tekme, ki je štela tudi za državno prvenstvo, se je udeležilo 64 tekmovalcev iz vse Slovenije. Ob lepem vremenu si je prireditev ogledalo veliko število gledalcev, ki niso ostali hladni ob adrenalinskih vožnjah tekmovalcev v hitrostni in soft trial preizkušnji,« nam je povedal tajnik kamniškega društva Gregor Klemenc in naštel uspehe kamniških voznikov, ki so nastopili v različnih kategorijah soft trial in spretnostna. Brane Prezelj je osvojil dve prvi mesti, Franci Bučar je bil 1. in 4., Matevž Kumer je bil 1. in 5., Tomaž Černe je bil 2. in 5., Denis Milič je osvojil eno tretje mesto, Igor Kumer je bil 3. in 8., Vojko Ferjan je osvojil 2. in 5. mesto, Mark Curk dve tretji mesti in Jure Hribar 9. mesto. J. P.
Brane Prezelj in njegov sovoznik Marcel Mušič s pokalom za eno od osvojenih prvih mest / Foto: STC Panther Kamnik
V Planici so navijali tudi učenci iz kamniških osnovnih šol. Na sliki učenke iz OŠ Stranje.
Kamničankfl petek, 11. marca 2016
83
Šport
Državno prvenstvo karateistov
Karate klub Center Kamnik je pod okriljem Sankukai karate zveze Slovenije organiziral državno prvenstvo v športnih borbah za mladince in člane. Tretje do četrto mesto je osvojil Boris Zadravec.
Aleš Senožetnik
Kamnik - V nedeljo, 13. marca, je v telovadnici Osnovne šole Toma Brejca potekalo državno prvenstvo Sankukai zveze Slovenije v športnih borbah. Prvenstvo, ki ga je organiziral Karate klub Center Kamnik, je postreglo s številnimi atraktivnimi borbami, med domačini je med člani v kategoriji nad 75 kilogrami tretje do četrto mesto zasedel Boris Zadravec, sicer tudi trener v Karate klubu Center Kamnik.
V predtekmovanju so nastopili tekmovalci iz devetih klubov, v finalu pa se je pomerilo 32 najboljših tekmovalcev v skupno šestih kategorijah med mladinci in člani. Med člani je v kategoriji do 75 kilogramov zmagal Dejan Levačič, v kategoriji nad 75 kilogrami pa Samo Levačič. Med članicami je bila najboljša Katja Čop. Po tem, ko so leta 2013 organizirali otroško državno prvenstvo, je bilo to že drugo tekmovanje na državni ravni, ki ga je organiziral kamniški klub, ki sicer veliko
pozornosti posveča ravno treniranju otrok. »S treningom karateja odpravljamo agresivnost in povečujemo kontrolo čustev. To je mojstrenje v karateju in tudi njegov glavni namen in cilj,« je o lepotah te borilne veščine spregovoril Darko Kotar, predsednik kamniškega karate kluba, ki sodi med najstarejše pri nas.
Uspešni tudi karateisti Virtusa
Na mednarodnem karate turnirju v Žalcu, ki je potekalo
pod okriljem Karate zveze Slovenije, so bili uspešni tudi karateisti Virtusa. Med štiristo tekmovalci iz petdesetih klubov so štirje uspešno zastopali tudi kamniške barve. Meta Motnikar in Janko Šar-lija sta osvojila tretji mesti v borbah, Franci Šimenc in Nataša Steklasa pa drugi v kategoriji kate veterani. »Doseženi rezultati starejših članov so dobra spodbuda za mlajše tekmovalce, ki bodo kmalu lahko pokazali, kaj so se naučili,« je ob uspehih svojih varovancev povedal trener Vir-tusa Vladimir Stanič.
Na državnem prvenstvu v Kamniku so gledalci lahko uživali v atraktivnih borbah. / Foto: Aleš Senožetnik
Darko Kotar in Boris Zadravec, predsednik in trener Karate kluba Center Kamnik
Zapisan kamniški odbojki
Odbojkarice Calcita Ljubljana so pred dnevi na zaključnem turnirju srednjeevropske lige drugič v zgodovini kluba slavile v tem tekmovanju. Za njihovega trenerja, Kamničana Gašperja Ribiča, je bila to v manj kot treh letih, odkar vodi ekipo, že četrta lovorika.
Miha Štamcar
Kamnik - Za Gašperja Ribiča mirno lahko rečemo, da je njegova športna pot tesno povezana s kamniškim odbojkarskim kubom. Vso svojo igralsko pa tudi trenersko kariero je bil član OK Kamnik - z izjemo dveh sezon, ko je bil pomočnik Luki Sla-betu v ACH Volleyju. Na začetku je bil pomočnik takratnega trenerja ženske ekipe Francija Obolnarja, zadnje tri sezone pa samostojno vodi lani najboljšo ekipo v občini Kamnik. Tri leta je bil tudi pomočnik slovenske moške reprezentance. »Sem človek majhnih korakov, zato sem tudi začel kot pomočnik. Ko prenehaš z igralsko kariero, potrebuješ nekaj časa, da se naučiš trenerskega dela, zato je dobro, da se na začetku učiš od iz-kušenejših trenerjev. Pred
Gašper Ribič / foto:
Klemen Brumec
tremi leti se je pokazala priložnost za delo z žensko ekipo. Ne bom pa rekel, da me kdaj v prihodnosti ne zanima tudi vrnitev v moško odbojko,« je razkril svoje načrte 39-letni strokovnjak, ki je bil med tistimi, ki so na začetku tega tisočletja povzročili, da je postala odbojka
šport številka ena v Kamniku. »Odbojka ima v Kamniku zelo dolgo zgodovino in že pred tistim obdobjem, ko smo bili trikratni zaporedni državni prvaki, je bilo veliko uspehov. Že pred tem smo bili blizu vrha, takrat pa smo imeli res dobro ekipo, ki jo je vodil zdajšnji predsednik kluba Gregor Hribar in mislim, da smo s temi naslovi pripomogli, da se je odbojka v Kamniku še bolj razvila. Seveda ne smemo pozabiti na generacije pred nami, ki so nam utrle pot. Prepričan sem, da se bo v Kamniku še dolgo igrala odbojka na visoki ravni.«
Kakovostna odbojka se v Kamniku igra tudi v letošnji sezoni. Igranje med najboljšimi evropskimi klubi je bilo dobrodošla izkušnja za igralke in tudi za Ribiča. »V ligi prvakinj smo bili na samem začetku. To velja tako
za klub in igralke kot zame kot trenerja. Želeli smo si osvojiti vsaj niz, kar nam ni uspelo, vendar smo s tekme v tekmo igrali bolje. Za igralke, ki na takšni ravni še niso igrale, je bila to pomembna izkušnja, da vidijo, kakšna je razlika med njimi in najboljšimi igralkami v Evropi. Če bi bil jaz kot igralec v takšnem položaju, bi bila to zame dodatna motivacija za delo naprej, če pa gledam z očmi trenerja, je bila tudi zame popolnoma nova izkušnja, ki je nisem bil navajen. Vse je bilo drugače, drugačna je bila dinamika vodenja ekipe, raven ekip, s katerimi smo se srečali, in že zdaj lahko rečem, da je bila letošnja sezona najtežja do zdaj. Upam, da bom te izkušnje unovčil in prenesel še na kakšne druge igralke ali igralce, če bom še ostal v trenerskih vodah.«
Prišle, odplesale, zmagale
Članice mladinske hiphop skupine Plesnega kluba Šinšin
Ajda Špacapan
Kamnik - Spomladanski plesni razcvet v zadnjem času doživlja tudi mladinska hiphop skupina Plesnega kluba Šinšin. Najprej so na tekmovanju DanceStar Croatia v Zagrebu presenetile z 2. mestom, nato pa je sledilo še večje presenečenje v Nemčiji. Na tekmovanju Starmoves so 12. marca v svoji kategoriji pometle z vso konkurenco in si priplesale najvišjo stopničko. Dekleta so poleg steklene trofeje dobila tudi vstopnico za mednarodni plesni kamp na
Pagu, WhoGotSkillz, kjer bodo zagotovo pridobile veliko novega plesnega znanja in idej za nadaljnje ustvarjanje. Za njihov uspeh je vsekakor zaslužna tudi njihova trenerka in ko-reografinja Sandra Rožič, ki jim s svojo energijo, vztrajnostjo in trdim delom daje dober zgled in motivacijo. Dekleta pa ne sedijo na lovorikah in se že intenzivno pripravljajo na kvalifikacije za državno prvenstvo, na svetovno prvenstvo DanceStar v Pore-ču in na tekmovanje World Dance Trophy, ki bo potekalo v Italiji.
Atletska abeceda tudi v Kamniku
Kamnik - Člani Športno-atletskega društva Mavrica iz Domžal program Atletska abeceda, namenjen otrokom, starim med tri in pol in pet let, v Kamniku izvajajo že tretje leto. »Skozi mrzle mesece vadimo v telovadnici Ciriusa, od maja dalje pa smo vsak ponedeljek in četrtek že na prostem, na mekinjskem stadionu. Od odprtja atletske steze in ustanovitve AD Kamnik tesno sodelujemo z društvom. Mladi atleti, ki si želijo tekmovati, so seveda usmerjeni v AD Kamnik. Tako skupaj pridobivamo na hitrosti, odskočnosti in metih,« nam je program predstavila predsednica društva in vaditeljica Mojca Grojzdek in dodala, da v društvu s programom Igriva gimnastika skrbijo tudi za razvoj gimnastike in prvih korakov v gibljivost. J. P.
»Živimo v zlati dobi slovenskega športa - po zaslugi naših tekmovalk in tekmovalcev, ki so presegli meje mogočega. Danes jih vodi Peter Prevc.Vtej sezoni je premagal samega sebe. Podrl nešteto statističnih rekordov, zmagoval s tako lahkotnostjo, da smo ostali brez besed. Ponosni smo, da živimo v kristalni dobi Petra Prevca.« Enzo Smrekar, predsednik Smučarske zveze Slovenije. V knjigi preberete vse o Petru od njegovih otroških sanj do idola današnjih dni.
Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Bleiweisova 4 v Kranju ali jo naročite po tel. št.: 04/201 42 41 vsak dan od 7. do 15. ure, ob sredah do 16. ure, ali po e-pošti na: narocnine@g-glas.si
| www.gorenjskiglas.si
999
EUR
Poštnin* Gorenjski Glas
12
petek, il. marca 2016 Kamničan
Planinstvo, zanimivosti
Resnik ostaja predsednik
Na volilnem občnem zboru so se pred dnevi zbrali člani Planinskega društva Kamnik, s tisoč tristo člani drugega največjega društva v občini. Lani so naredili veliko, načrtov ne manjka niti za letos.
V zvezdno nebo usmerili teleskope
Člani Astronomskega društva Komet in Raziskovalno-astronomskega krožka GSŠRM Kamnik so pred dnevi pripravili tradicionalno spomladansko javno opazovanje nočnega neba na Zapricah, ki ga pripravljajo že petnajst let.
Tradicionalno spomladansko javno opazovanje nočnega neba na Zapricah je tudi letos privabilo veliko obiskovalcev.
Jasna Paladin
Kamnik - Plato pred kašča-mi na Gradu Zaprice zaradi svetlobnega onesnaženja mesta ni prav idealno za opazovanje nočnega neba, je pa lahko dostopno - in povsem jasno nebo je kljub hladnemu vremenu v ponedeljek, 14. marca, zvečer privabilo kar nekaj ljubiteljskih astronomov in tistih, ki so si zaželeli pokukati skozi njihove teleskope. V različne nebesne pojave jih je bilo ta večer usmerjenih devet, med njimi tudi nekaj takšnih, ki so bili izdelani doma, kot denimo 40-centi-metrski teleskop Janeza Plevela. Kaj vse si je bilo mogoče z njimi ogledati, smo povprašali Lojzeta Vrankar-ja, predsednika AD Komet in vodjo astronomskega krožka na GSŠRM. »Poleg Lune lahko opazujemo še Jupiter s štirimi lunami, Orionovo meglico, nekaj zvezdnih kopic in nekaj galaksij, na primer tiste v Velikem medvedu in Levu, pa še marsikaj drugega,« nam je pojasnil, medtem ko je obiskovalcem na vprašanja za lažjo predstavo odgovarjal kar z laserjem v roki, usmerjenim v nebo. Priznal je, da je bila Luna ta večer že pre-
Bojan Pollak
Kamniška Bistrica - Koželje-va pot v zadnjih letih nima sreče. Še preden se je po skoraj sedmih letih nekako razrešila težava z zaporo novega prebivalca v Godiču, ki se je na koncu odselil, je žled preprečil prehodnost velikega dela od Kobilice do Kamniške Bistrice. Markaci-sti so omogočili prehod v rekordno kratkem času od Ribje peči do izvira, hitro je postal prehoden tudi del od
cej svetla in je s svojo svetlobo malce motila, je pa zato s svojimi kraterji navdušila prav vse, ki so pokukali skozi teleskop. In kaj obiskovalce na takšnih javnih opazovanjih še zanima? »Običajno so presenečeni, da lahko na primer na površini Jupitra vidijo takšne podrobnosti, kot so atmosferski pojavi, včasih pa celo znamenito rdečo pego. Zanima jih tudi vse o velikosti vesolja in oddaljenosti zvezd in še bolj galaksij, koliko časa potrebuje svetloba, da pride do nas in podobno,« nam je še povedal Vrankar in dodal, da je za opazovanje zvezd še bolj primerna okolica Kamnika, denimo Tunjice, in seveda nenaseljena območja, kot sta planina Kisovec ali Velika planina. Člani AD Komet se redno udeležujejo raznih srečanj astronomov, sodelujejo pri javnih opazovanjih, pišejo članke za slovensko astronomsko revijo Spike, pripravljajo predavanja in so tudi drugače aktivni. Naslednje javno opazovanje bodo verjetno pripravili 9. maja, ko bo prek Sončeve ploskve potoval Merkur. To pa je pojav, ki smo ga nazadnje lahko opazovali pred dobrim desetletjem.
nasproti Kobilice čez Široki žleb do Ribje peči, tako da je bilo spet možno iti po Kože-ljevi poti prav iz Kamnika do Kamniške Bistrice. Del ob Bistrici pa še čaka na sanacijo. Letos pa je ponovno prišlo do zapore v Godiču. Vendar vse kaže, da bo ta problem hitreje rešen kot prejšnji. Delegacija PD Kamnik se je sestala z investitorjem Etno kampa Matjažem Zor-manom. Po ogledu nam je gospod Zorman zagotovil, da je zapora samo začasna.
Jasna Paladin
Kamnik - Približno sto prisotnih je, kot je na planinskih občnih zborih že v navadi, najprej prisluhnilo bogatemu kulturnemu programu, ki ga je tudi letos pripravila Vladka Vremšak, v njem pa so sodelovali učenci planinske skupine OŠ Šmartno pod vodstvom mentorice Lučke Derganc, Melita in Marjan Spruk ter učenci Glasbene šole Kamnik. Zbrani so nato prisluhnili Urbanu Novaku, ki je predstavil lanski vrhunski vzpon na Cerro Kish-twar, ki sta ga opravila z Markom Prezljem in s sodelovanjem še dveh vrhunskih alpinistov, nato pa so pod vodstvom delovne predsednice Irene Mušič Habjan pregledali delo in
Bojan Pollak
Kamnik - Ima 107 članov (69 alpinistov), od tega v letu 2015 registriranih 49. Inštruktorjev je trideset (14 z licenco), 18 je pripravnikov, tečajnikov pa devet. Čeprav se še vedno pozna izguba priljubljenih in vrhunskih alpinistov Aleša Holca in Petra Mežnarja, je Alpinistični odsek (AO) našel v sebi dovolj moči, da je nadaljeval z uspešno dejavnostjo, tudi v spomin obeh izginulih.
Plezanje v Evropi in odprave v tuja gorstva
Od vseh odličnih vzponov naj omenimo samo nekatere. Pozimi: Lajšta -prvenstvena smer v Votlem vrhu v Loški steni (Aleš Koželj, Matjaž Plemeniti); Vrh Ribežnov - Gorenjski nagelj, druga ponovitev Plemeniti in Jure Prezelj. V okviru tabora v Courmayerju je Žiga Oražem med drugim preplezal v Monts Rouges de Triolet smer Tout fou in v Grand Capucinu direktno. Tadej
poslovanje društva v lanskem letu.
»Dejavnost društva je zelo pestra: od planinskih šolskih skupin, skrbi za okolje in varstva narave, vzdrževanja več kot sto dvajset kilometrov planinskih poti, organiziranja in vodenja planinskih taborov, prireditev, izletov, odprav, izobraževanja do upravljanja dveh planinskih koč na Kamniškem in Kokrskem sedlu. Ponosni smo tudi, da imamo v svoji sredi alpiniste, ki so v svetovnem vrhu in skrbijo, da se za naš Kamnik sliši preko vseh meja,« je aktivnosti povzel stari novi predsednik Ivan Resnik, ki bo pri vodenju odslej imel tudi nekaj novih moči; za drugega podpredsednika je bil namreč imenovan Marko Petek. Člani so lani opravili
Krišelj in Matej Mučič sta preplezala Frenejski steber, Krišelj pa v Paklenici smer Welcome. V Velikem Dra-škem vrhu sta Oražem in Primož Lavrič ponovila Sla-parsko smer, v Brenti v Dolomitih Mučič in Prezelj smer California, v Triglavu smer Dotik Blaž Gladek, Primož Lavrič in Oražem, v Stenarju Zajedo spominov Mučič itd. V začetku julija je 15 članov AO obiskalo norveških hribe. Plezali so v območjih Haegefjell in Uskedalen. Opravili so več kot štirideset vzponov, med katerimi izstopata smer Mot Sola, (Lavrič in Dejan Kuserbanj) in Sunset Boulervard (Andrej Rezar inOražem). V Indiji so bili Urban Novak, Marko Prezelj, Američan Hayden Kennedy in Francoz Manu Pellissier. Prvi trije so preplezali novo smer v Čomočiorju (6278 m), vsi skupaj pa še novo smer v Cero Kištvarju (6173 m), kar je bil eden najboljših vzponov sezone. V Nepalu sta Matej Mučič in Ambrož Baj-de skupaj z Blažem Kramer-jem in Lukom Stražarjem
Planinsko društvo Kamnik bo tudi v prihodnje vodil
Ivan Resnik. / Foto: Bojan Pollak
več kot tri tisoč prostovoljnih ur, med investicijami, ki so najbolj zaznamovale lansko leto pa so: vetrna
(AAO) opravila prvi pristop na Čukjima Čik (5940 m), Mučič in Stražar pa še prvenstveno smer v Čukjima Goju (6258 m). Blaž Gladek, Alen Voljkar, Žiga Oražem in Marko Gradišnik so v Yosemitih (ZDA) prosto preplezali več krajših klasik do ocene 5.11b, Oražem in Gradišnik tudi Nos v El Capitanu. Oražem je preplezal tudi enega najbolj znamenitih balvanskih problemov v dolini - Midnight Lightning, ocenjenega z V7.
Druge dejavnosti
V februarju je bil sejem alpinistične opreme. V alpinistično šolo se je vpisalo deset tečajnikov. AO je uredil okolico in plezalni poligon na Pero-vem, kjer je konec junija skupaj s ŠPO izvedel tekmo v hitrostnem plezanju. Izveden je bil tabor Pipa miru v organizaciji Marka Petka in nogometna tekma na najvišji ravni. Na Kamniškem sedlu je bil skupni plezalni konec tedna. Aktivno je deloval tudi svet alpinističnih inštruktorjev. Izpit sta opravila Dejan
agregata na obeh kočah (sedem tisoč evrov), rezervoarja za vodo na Kokrskem sedlu (14 tisoč evrov), računalnik in TV-sprejemnik na Kokrskem sedlu, CATV in panoramska kamera na Kamniškem sedlu ter davčne blagajne. Za vzdrževanje tovornih žičnic so morali nameniti še sedem tisočakov, za druga redna vzdrževalna dela v obeh kočah in na plezalni steni pa še pet tisoč evrov. Planinska sezona je bila sicer med bolj uspešnimi v zadnjih letih. Letos načrtujejo za 210 tisoč evrov prihodkov (daleč največ od prodaje) in 188 tisoč odhodkov, pri čemer bodo 25 tisočakov znova namenili za investicije (nove oprimke na plezalni steni, agregat na Kokrskem sedlu, informacijski pano idr.).
Kuserbanj in Alen Volkar in bila sprejeta med alpiniste. Po kriterijih Olimpijskega komiteja Slovenije so Marko Prezelj, Urban Novak, Tadej Krišelj in Matej Mučič izpolnili pogoje za mednarodni razred, kar AO Kamnik uvršča med najuspešnejši odsek v Sloveniji.
Staro vodstvo in načrti
Občni zbor ni bil volilen, zato bo odsek tudi v prihodnje vodilo sedanje vodstvo. Le blagajnik bo Primož Narobe, njegova pomočnica pa Saša Lindič. Alpinistično šolo bosta vodila Franci Br-car in Jaka Capuder. Leta 2016 je poleg osnovne alpinistične in drugih dejavnosti predvidenih tudi nekaj odprav. V Indijo, območje doline Kidžaž, se odpravljata Urban Novak in Marko Prezelj z Američanom Hayd-nom Kennedyjem, v Nepal v območje Ganešev pa Matej Mučič in Domen Kastelic (AAO). Konec leta gredo v Patagonijo Ambrož Bajde, Marko Gradišnik, Matej Mučič in Žiga Oražem.
Kamniški memorial za smučko in cepin
Kamniška Bistrica - Letošnji Kamniški memorial za smučko in cepin, ki je namenjen spominu vseh članov in članic Planinskega društva Kamnik, ki so izgubili svoja življenja v gorah, so izvedli predzadnjo nedeljo v marcu. Razmere za vzpon na Sedlo so bile ugodne, za više pa je bilo potrebnega veliko znanja in previdnosti. Pri koči je bilo tega dne več kot sto ljudi (na sliki), ki so uživali v čudovitem spomladanskem gorskem dnevu, Kamniškega memoriala pa se je pa udeležilo 65 planink in planincev, ki so vsi dobili spominsko medaljo. B. P.
Del Koželjeve poti zaprt
Alpinisti med najboljšimi
Alpinistični odsek Kamnik spada med najboljše alpinistične odseke v Sloveniji.
Kamničankfl petek, 11. marca 2016
85
Zanimivosti
Teče, da promovira veganstvo
Mih Lindič iz Motnika je nedavno pretekel svoj prvi ultramaraton na otoku Gran Canaria, kar v poplavi najrazličnejših športnih, tudi ekstremnih dosežkov niti ne bi bilo tako posebno, če ne bi bil tudi ekološki kmet in zapriseženi vegan. »Da za fizične aktivnosti potrebujemo živalske beljakovine, je ena največjih neresnic, ki kroži po naši družbi,« pravi.
Mih Lindič je vegan, a tudi ultramaratonec. / Foto: osebni arhiv
S partnerico Andrejo vodita Ekološko kmetijo pri Jernejk v
Motniku . / Foto: Jasna Paladin
Jasna Paladin
Motni k - Mih Lindič je že v rani mladosti treniral atletiko, a nato tek za nekaj časa opustil, pred dvema letoma pa znova obul tekaške copate in od takrat kilometre po okoliških hribih in gozdovih nabira kot za stavo. V zimskih in spomladanskih mesecih prav vsak dan, ne glede na vreme in navadno v družbi sosedovega psa, teče vsaj dve uri na dan, po nekaj maratonih, trail tekih in drugih vzdržljivo-stnih preizkušnjah pa je v začetku marca končal tudi svoj prvi ultramaraton -Trans Gran Canaria, na katerem je v dobrih 26 urah premagal 125 kilometrov in dobrih osem tisoč višinskih metrov. »To je bila moja najdaljša tekma doslej, bilo je super, čeprav sem se precej namučil z bolečim kolenom. Startalo nas je okoli
Kamnik - »Kot otrok sem živel v krajih, kjer nisem imel kaj brati, saj knjig ni bilo lahko dobiti,« se spominja svojega otroštva v Bosni Kamničan Šerif Dogič, ki je v začetku sedemdesetih let kot 16-letni mladenič prišel v Slovenijo iz Velike Kladu-še. »Tako kot mnogi drugi sem tudi jaz najprej šel po poti gradbinca, a z veliko željo po izobraževanju.« Želja, predvsem pa volja do znanja, sta bili dovolj močni. V Ljubljani je v enem letu končal manjkajoči sedmi in osmi razred osnovne šole, se nato vpisal v srednjo šolo in nazadnje še na ljubljansko ekonomsko fakulteto. Študijska leta je zaključil z diplomo iz informatike na kranjski Fakulteti za organizacijske vede - smer Informatika. S pridobljenim znanjem je prišel tudi do boljših delovnih mest in si v Kamniku ustvaril dom.
Za stavo napisal roman
Po 41 letih dela se je pred štirimi leti upokojil. Čil in vedoželjen novopečeni upo-
900 tekačev iz 69 držav, do cilja pa nas je prišlo le okoli 500,« nam nekaj dni po prihodu domov razlaga Mih in doda, da je bila organizacija odlična, da ga je z avtom spremljal prijatelj Uroš Jeras, doma pa je zanj navijala partnerica Andreja, saj so bili opremljeni s čipi in je potek tekme lahko spremljala po internetu. »Še ne dolgo nazaj nisem razumel ljudi, ki so govorili, da se da preteči več kot sto kilometrov, zdaj pa sem prepričan, da to zmore narediti prav vsak - če le ni hendikepiran - saj je vse v glavi; potrebna je le želja! Preteči ultramaraton ni le rezultat treningov, ampak vsega, kar si v življenju do tistega trenutka počel.«
Na tekmi ni bil edini Slovenec, prav tako ni bil eden od tistih, ki je ciljno črto prečkal najhitreje, bil pa je verjetno med redkimi, ki ekstre-
0
z
l/l <
Ö O
kojenec pa ni dolgo zdržal v brezdelju. »Prvo leto v pokoju sem prebral vsaj petdeset knjig,« pravi Šerif, ki že vse življenje uživa v branju dobre literature. Kot strastnega bralca pa ga je vedno bolj mikala ideja, da bi tudi sam kaj napisal. Stava, da bo napisal roman, ki jo je malo za šalo in malo zares sklenil v prijateljskem krogu, je bila le še povod, da se resno loti dela.
Nastal je roman Usodno srečanje, katerega srž je nesporazum - usodni trenutki, ki
mne fizične napore premaguje ob tem, ko svoje življenje posveča veganstvu. »Z Andrejo sva že vrsto let vegetarijanca, zadnja tri leta pa sva vegana in tečem zato, da promoviram veganstvo. Z lastnim zgledom izpodbijam zakoreninjen predsodek, da brez mesa in živalskih beljakovin ni mogoče biti fizično aktiven. To, da bi ljudje potrebovali živalske proizvode, da bi dobili potrebno energijo, nima ne logične ne znanstvene osnove. Sadje, zelenjava, oreščki, semena, alge, gobe, stročnice - vse to ima zelo veliko beljakovin, vitaminov in mineralov. Na lastni koži dokazujem, da mi nič ne manjka. Še več, oba z Andrejo se počutiva veliko bolje kot prej. Predvsem pa je ta prehrana bistveno bolj etična,« mi razlaga, medtem ko mi za malico ponudita odličen sadno-zelenjavni smoothie.
krmarijo življenja glavnih oseb in napletejo zgodbo, ki takoj pritegne bralčevo pozornost. Pripoveduje o usodi mladih ljudi, ki so za boljšim kruhom prihajali v Ljubljano iz vseh krajev nekdanje države pa tudi iz nerazvitih krajev Slovenije. Tako se naključno srečata komaj polnoletno dekle, ki je nesrečno otroštvo in mladost preživljalo pri stricu v Prekmurju, ter nekaj let starejši mladenič, ki je na poti v boljše življenje pristal v Ljubljani. Usodni nesporazum ju za
Z Andrejo sta preskok iz vegetarijanstva v veganstvo naredila čez noč - po ogledu dokumentarnega filma o prehrambni industriji, živinoreji in izkoriščanju živali, ki jima je odprl oči. Zdaj sta zelo aktivna vegana, saj sodelujeta na predavanjih in v Slovenskem veganskem društvu. »Ljudje še kar mislijo, da gre za idilično živinorejo na majhnih kmetijah. Vzrokov za razmislek je več - zdravje, okolje in sočutje. Posledica našega prehranjevanja z živalmi namreč ni le ubijanje živali, ampak tudi težave z zdravjem in obremenjevanje okolja. To so trije zelo močni argumenti in vsak se lahko najde vsaj v enem. Pri veganstvu pa ne gre le za hrano, ampak tudi za to, da ne uporabljamo usnja, kozmetike, testirane na živalih, ne hodimo v cirkuse, živali ne uporabljamo za transport,«
več desetletij loči, vendar ju neko naključje v zrelih letih zopet poveže skupaj. Roman, ki ga je izdala založba Primus, je presegel njegova pričakovanja. Dobil je veliko pozitivnih odzivov, tudi od skeptikov, ki so sprva dvomili, da lahko napiše tako zanimivo knjigo.
Pripravlja že drugi roman
Šerif pa v mislih že snuje zgodbo naslednjega romana. »Upam, da bo luč sveta ugledal naslednje leto. Vse je odvisno od tega, ali mi bo uspelo najti založnika, saj za izdajo v samozaložbi nimam zadosti sredstev,« pravi sogovornik, ki je v zrelih letih našel odličen način za zapolnjevanje prostega časa.
Morda se ravno zaradi pomanjkanja literature v svojem otroštvu Šerif tako dobro zaveda, kako pomembne so knjige. Njemu so izpopolnile življenje in ga izoblikovale v človeka, kakršen je danes. Zato je njegov nasvet povsem na mestu: »Rad bi povabil ljudi, da berejo več kvalitetne literature, predvsem slovenskih avtorjev.«
naštevata Andreja in Mih, ki imata doma v Motniku Ekološko kmetijo pri Jernejk. Njuna kmetija je v zadnjih letih postala pravo malo zatočišče za živali. Doma imata namreč tri osle, tri pujske, dve ovci, dva zajca, dva psa in kar osem mačk. »Če bi imela več prostora, bi pod svojo streho sprejela še več živali,« zatrjujeta. Njuno poslanstvo je imeti miroljub-
Jasna Paladin
Mekinje - V ponedeljek, 14. marca, je svoj devetdeseti rojstni dan dopolnil Avguštin Ogrinec s kmetije pri Plevelu. Kot se za visok jubilej spodobi, so mu domači pred hišo postavili mlaj in mu pripravili praznovanje. »Z domačimi smo se zbrali že v soboto, ko smo se doma veselili kar šest ur, v nedeljo smo se odpravili na kosilo, danes zvečer pa me bodo obiskali liraši, saj sem bil sam kar 58 let njihov pevec,« nam je ponosno povedal slavljenec in dodal, da z velikim veseljem poje še danes. V Mekinjah živi že vse svoje življenje, z devetdesetim rojstnim
no kmetijo. »Nasilje nad živalmi je povsem nepotrebno. A če o tem ne govorimo, to ne obstaja. Če nekaj ni imenovano, se nam o tem ni treba spraševati in postane normalno, vse, kar odstopa, pa je ekstremno. A sočutje do živih bitij ne more biti ekstremno, ekstremno je nekoga ubiti zaradi svojih užitkov. Veganstvo je kvečjemu normalno,« sklene Mih.
dnem pa je - tako je prepričan - v starosti presegel vse svoje moške prednike. Kamničani so ga vrsto let poznali tudi po oktetu Žalski zvon, s katerim so peli na pogrebih. »V bolnišnici še nisem bil,« nam izstreli odgovor na vprašanje, kako mu služi zdravje, tudi bere še zelo rad, doda, na stara leta pa si želi še, da bi se lahko s čolnom popeljal po morju. In kakšen je njegov recept za visoko starost? »Nikdar sit, nikoli lačen - na vseh področjih. Pa vse življenje pijem veliko mleka,« nam še pojasni in pokaže darila, ki jih je prejel od domačih. Med njimi izstopa portret, ki ga je svojemu dedu za rojstni dan narisal vnuk Urban.
Usodno srečanje Šerifa Dogiča
Kamničan Šerif Dogič je vse življenje strasten bralec. Po upokojitvi pa je začel še pisati in pred kratkim izdal svoj knjižni prvenec, roman Usodno srečanje.



Šerif Dogič že snuje zgodbo za svoj naslednji roman.
Za devetdeset let so mu zapeli liraši
Devetdesetletnik Avguštin Ogrinec iz Mekinj / Foto: Jasna Paladin
14
petek, il. marca 2016 Kamničan
Prireditve
Prireditve v marcu in aprilu
Koledar prireditev pripravlja: Turistično-informacijski center Kamnik, tel: 01 831 82 jo, tic@kamnik-tourism.si
Kamni
Številne druge prireditve v občini Kamnik najdete na uradni spletni strani Občine Kamnik www.kamnik.si/ pod rubriko Kam v marcu? ter na spletni strani Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik www. kamnik-tourism.si.
MEDOBČINSKI MUZEJ KAMNIK
Sreda, 30. marca, ob 19. uri, Rojstna hiša Rudolfa Maistra Odprtje razstave in predstavitev slikanice O Rudolfu brez brkov in o Veroniki, ki je s kačjim repom namahala mamuta
Avtorica slikanice Alenka Juvan in ilustratorka Andreja Peklar
Ponedeljek, 4. aprila, ob 19. uri, Grad Zaprice Odprtje razstave Marka Kumra Tone Knaflič 1893-1957, zgodba poštenega kapitalista
Razstava predstavlja prepoznavno osebnost kamniškega gospodarstva, priljubljenega kamniškega industrialca, lastnika kamniške usnjarne Toneta Knafliča.
ARBORETUM VOLČJI POTOK
Sobota, 26. marca, od 10. ure do 11.30 in od 14. ure do 15.30, Uprava Arboretuma Volčji Potok Izdelovanje unikatnih velikonočnih pisanic
Otroška delavnica v izvedbi Cambridge muzeja Slovenija, obvezne prijave na prireditve@arboretum.si.
Sobota, 2. aprila, od 10. ure do 11.30, otroško igrišče Naredimo jurski park z dinozavri
Otroška delavnica v izvedbi Cambridge muzeja Slovenija, obvezne prijave na prireditve@arboretum.si.
Od 2. aprila do 2. maja, Uprava parka Drevesa, fotografska razstava
Na ogled bodo fotografije Janeza Kramarja, ki je ujel drevesa v različnih letnih časih.
Nedelja, 3. aprila, od 11. do 12. ure, otroško igrišče Slike iz zemlje
Otroška delavnica v izvedbi SAD Mavrica, obvezne prijave na priredi-tve@arboretum.si.
KNJIŽNICA FRANCETA BALANTIČA KAMNIK
Četrtek, 31. marca, ob 19. uri, Knjižnica Komenda Predstavitev knjige Potovanja, doživljanje sveta iz prve roke avtorjev dr. Marka in dr. Angelce Žirovnik
Knjiga opisuje doživetja avtorjev na petindvajsetih potovanjih v petintrideset dežel izven Evrope.
Petek, 1. aprila, ob 18. uri, dvorana v Knjižnici
Franceta Balantiča Kamnik
Predstavitev knjižne zbirke za otroke Kultura je
Avtorica Melita Lah, vzgojiteljica v vrtcu, bo predstavila knjižno zbirko pesmic za otroke. Prireditev bodo popestrili tudi OFS Pestrna, Ines Kern in Patricija Kadivec. Na ogled bo razstava likovnih del otrok iz enote Pestrna.
Torek, 5. aprila, ob 17. uri, dvorana v Knjižnici Franceta Balantiča Kamnik
Predstavitev knjige Lastninske in rodoslovne značilnosti Rakove in Obcirjeve kmetije na štajersko-kranjski meji avtorja Vinka Poličnika
Sreda, 6. aprila, ob 19. uri, dvorana v Knjižnici Franceta Balantiča Kamnik Potopisno predavanje: Avstralija, s pancarji na Uluru, predavateljica Pia Erman
Na potopisnem predavanju bomo prepotovali več kot štiri tisoč kilometrov po jugu Avstralije, doživeli šestdeset stopinj temperaturne razlike in spoznali čudoviti svet edinstvene favne.
TERME SNOVIK
Sobota, 26. marca, od 11. do 12. ure Ustvarjalna delavnica s palčkom Snovičkom
Izdelava velikonočnih pisank
Sobota, 26. marca, od 13. do 14. ure Pohod po okoliških poteh
Pohod do ekološke kmetije z degustacijo lokalnih produktov
Nedelja, 27. marca, od 12.30 do 14.30 Velikonočne igre nekoč in danes
Prikaz starih običajev ob veliki noči
Sobota, 2. aprila, od 10. do 14. ure Srečanje članov kluba Palčka Snovička
Ustvarjalna delavnica, vodne vragolije in zabava s Palčkom Snovičkom. Člani kluba palčka Snovička imajo brezplačen vstop.
TURISTIČNO DRUŠTVO TUHINJSKA DOLINA
Petek, 1. aprila, ob 19. uri, OŠ Šmartno v Tuhinju Predavanje o balkonskem cvetju
Novi trendi za prihajajočo sezono in podelitev priznanj za naj balkon v letu 2015
DOM KULTURE KAMNIK
Sreda, 30. marca, ob 21.30, Klubu Kino dom Swinging Kamnik
Swingovski plesni večer, vstop prost
Četrtek, 31. marca, ob 17. uri in 18.30, Velika dvorana DKK Plesni teater Ljubljana in LCL: Juri Muri v Afriki pleše
Glasbeno-plesna predstava za otroke
Abonma Kam'ncek in za izven, vstopnina: 5 evrov
Petek, 1. aprila, ob 20. uri, Velika dvorana DKK Gledališka skupina CSŠRM Kamnik Rudolfi: Ana Migrena
Komedija - premiera
Vstop prost, prostovoljni prispevki dobrodošli Obvezna rezervacija in prevzem brezplačnih vstopnic, število sedišč je omejeno.
Nedelja, 3. aprila, ob 18. uri, Velika dvorana DKK Finesa plesa
Območna revija plesnih skupin, organizator: JSKD Ol Kamnik, vstop prost
Ponedeljek, 4. aprila, ob 19. uri, Velika dvorana DKK Boštjan Corenc - Pižama: 50 odtenkov njive
Dobrodelna stand up komedija
Organizator: Študentski klub Kamnik, vstopnina: 12 evrov
Petek, 8. aprila, ob 20. uri, Velika dvorana DKK Simfonični orkester Domžale-Kamnik
Od slovenskega ljudskega izročila do romantične simfonične tradicije - letni koncert
Vstopnina: 10 evrov/8 evrov (študentje, dijaki in upokojenci)
MLADINSKI CENTER KOTLOVNICA KAMNIK
Petek, 25. marca, ob 21. uri Koncert: Matilda prihaja in Rdeči alarm
Panka nam manka
Sobota, 26. marca, ob 10. uri
Delavnica lučne tehnike in oblikovanja svetlobe z Coranom Završnikom
Da bo vaš dogodek najlepše osvetljen
Petek, 1. aprila, ob 21. uri Koncert: Deck Janiels in gostje
R' N ' R večer in predstavitev nove plošče
Petek, 8. aprila, ob 21. uri Pest besed
Večer avtorske slam poezije.
KIKŠTARTER
Ponedeljek, 4. aprila, ob 18. uri Delavnica v okviru programa Dobro sem
Brezplačna poslovna svetovanja za mlade poslovneže z iskrivimi idejami
Dobro počutje in duševno zdravje ne pomenita le odsotnosti bolezni in problemov, ampak zmožnost delovanja na čustveni, miselni in družbeni ravni. Obvezne prijave na jasnakovac@gmail.com.
ZGODOVINA MINI GOLFA
Začetki mini golfa segajo v prejšnjo stoletje, v leto 1916, in sicer so ga začele igrati premožne ženske v Južni Ameriki, medtem ko so njihovi možje igrali pravi golf. Igrišče je običajno imelo 18 stez, na katerih so bili tobogani, tuneli in druge ovire, ki so naredile igro bolj zanimivo. Cilj igre je, da s čim manj udarci žogico spravimo v luknjico. Prva manjša tekmovanja, ki so dokumentirana, so bila že okrog leta 1930. Kmalu zatem so bila že velika mednarodna tekmovanja in kasneje je bila ustanovljena svetovna federacija za mini golf WMF, ki še danes združuje ogromno navdušencev - tekmovalcev tega športa. V Evropi se je pojavil okrog Ieta1930, najprej na Švedskem, kasneje pa v Nemčiji, Italiji, Švici... in tudi drugod po Evropi, ko so se hitro ustanavljali številni klubi ter organizirala tekmovanja. Z nastankom evropske federacije za mini golf EMF se evropska mednarodna tekmovanja redno organizirajo vse do danes. Do 2. svetovne vojne je bil ta šport zelo popularen, po vojni so ga počasi izpodrinili drugi športi (tenis, nogomet, košarka ...) Razcvet mini golfa na naših tleh seje pojavil nekoliko kasneje. V takratni Jugoslaviji so v petdesetih in šestdesetih letih prejšnjega stoletja pospešeno gradili igrišča po vseh turističnih letoviščih, mestih, parkih ..., vendar pa niso bila namenjena samo tekmovalcem, temveč so interes za to igro dobile nove ciljne skupine: otroci, mladina, starši in starejša generacija. Po osamosvojitvi Slovenije so bila ta igrišča že zelo dotrajana, nekatera že skoraj uničena. Redka od teh so obnovljena in na njih se še vedno zbirajo navdušenci te igre. V zadnjih dvajsetih letih pa seje razvila nova generacija mini golfa z imenom ADVENTURE MINI GOLF. Steze teh so prostih oblik, bolj vpete v naravo z elementi lesa, skal, potokov, fontan, mostov, rož ..., oblečene v kvalitetno umetno travo. V prvi vrsti so namenjene za aktivno preživljanje prostega časa, kjer se lahko sprostimo in zmanjšamo vsakodnevni stres.
Posvet nevladnih organizacij iz občine Kamnik
Kamnik - Stičišče nevladnih organizacij (NVO) osrednje Slovenije vabi društva, zavode in ustanove iz občine Kamnik na posvet z naslovom Vloga NVO v lokalni skupnosti, ki bo v četrtek, 31. marca, med 18. uro in 19.30 v prostorih KIK-štarterja. Na posvetu bodo udeleženci govorili o lokalnih potrebah, kot jih vidijo nevladne organizacije, in težavah, s katerimi se soočajo. Svojo udeležbo potrdite do 29. marca na info@consulta.si ali po tel.: 059 927 619. J. P.
Kamničankfl petek, 11. marca 2016	15
Zahvale
GG osmrtnice, zahvale
e-pošta: malioglasi@g-glas.si, telefon: 04 201 4247 www.gorenjskiglas.sL
ZAHVALA
Ata, ti dovršil življenja si boj, uživaj v nebesih pri Bogu pokoj.
V 93. letu starosti je tiho odšel naš dobri ata, dedek, pradedek, prapradedek, tast, brat in stric
Matevž Hribar
p. d. Zidankov ata z Buča
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in svete maše. Zahvala gospodu župniku Simonu Lorberju za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem cerkvenega zbora Šmartno in govorniku Igorju Žav-biju za poslovilne besede. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči vsi njegovi Marec 2016
ZAHVALA
Spomin vsak dan ponovno zažari in nežno te ponese v dni nekdanje in spet si z njimi, ki so pred teboj odšli in ki se vračajo samo le v naše sanje.
V 86. letu nas je zapustil naš dragi oče, stari oče, brat, stric in tast
Anton Komatar
iz Kamnika, Kersnikova ul. 15
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vse tolažilne besede, izrečena so-žalja, za darovano cvetje, sveče in darove svetih maš. Hvala g. župniku Luki Demšarju za lepo opravljen pogrebni obred, kvartetu Grm za ganljivo petje in trobentaču Timoteju Štritofu. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči vsi njegovi Marec 2016
ZAHVALA
Pride čas, ko si izmučeno srce želi le spati, v sen večni potovati... Hvala ti za vso ljubezen, hvala ti za lepe dni.
V 62. letu nas je po hudi bolezni zapustil naš dragi
Franc Plahuta
z Briš, 22. 9. 1954-29. 2. 2016
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Hvala za izrečena soža-lja, darovano cvetje, sveče in darove za svete maše. Posebna zahvala gre našemu župniku Francu Oražmu, Vinku Podbelšku, Alojzu Bercetu ter patru Lavrenciju za lepo opravljen pogrebni obred. Iz srca se zahvaljujemo govorcem Tanji Dominko, Janezu Lapu in Marjanu Plemenitiju, ki so tako lepo opisali njegovo zemeljsko pot. Hvala tudi pritrko-valcem, gasilcem in KP Kamnik. Ne nazadnje pa izrekamo zahvalo obema cerkvenima pevskima zboroma iz Nevelj, pevcem kvarteta Grm s solistom Metodom Palčičem, pevcem Lire s Tomažem Plahutnikom, Klapi Mali grad, Mestni godbi Kamnik ter Robertu Smolnikarju za nepozaben harmonikarski del. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi!
Žalujoči vsi njegovi Briše, Olševek
ZAHVALA
Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti.
Sedla bo na rožna tla in jokala, ker tebe več ni.
V 87. letu nas je zapustila naša draga
Laura Devetak Beč
Od nje smo se poslovili v krogu družine in prijateljev. Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani.
Vsi njeni
ZAHVALA
V 89. letu starosti se je od nas poslovila naša mama, babica in prababica
Danica Osenar
iz Kamnika
Iskrena hvala vsem, ki ste nam ob zadnjem slovesu naše mame Danice izrekli sožalje in jo pospremili k večnemu počitku. Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem za besede tolažbe in podarjene sveče. Našo ljubo mamo bomo ohranili v najlepšem spominu.
Vsi njeni!
f% / i
ZAHVALA
Kako prazen je dom, dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega glasu, smehljaja, le sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok.
V 78. letu nas je zapustil dragi mož, ata, brat in stric
Janez Vodlan
p.d. Španov iz Sp. Palovč
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in darove za sv. maše. Hvala gospodu župniku Janezu Gerčarju za lepo opravljen pogrebni obred. Zahvala tudi cerkvenim pevcem za zapete pesmi in trobentaču. Zdravnici dr. Dolenc, sestri Jani in OI Ljubljana hvala za pozornost in skrb ob njegovi bolezni. Vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti, iskrena hvala.
Žalujoči vsi njegovi Marec 2016
ZAHVALA
V 91. letu se je od nas poslovil dragi ata
v
Janez Zurbi
iz Podgorja 49
Vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem se iskreno zahvaljujemo za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in darovane svete maše. Hvala g. župniku Luku Demšarju za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem kvarteta Grm, praporščakom, DU Žerjavčki Trzin in vsem, ki ste našega ata v velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot. Vsem iskrena hvala.
Žalujoči vsi njegovi
ZAHVALA
Nasmešek tvoj nikoli v nas ne bo zbledel,
tvoj obraz v spominu nam večno bo živel.
V 91. letu nas je zapustila naša draga mama, stara mama, prababica, teta in tašča
Frančiška Strmšek
rojena Piskar iz Bele
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče, darove, svete maše ter spremstvo na njeni zadnji poti. Posebej hvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, hvala praporščakom, pogrebnikom Ro-potar, pevcem ter še posebej nečakinji Marinki Mošnik za ganljive besede slovesa.
Vsi njeni Marec 2016
www.pogrebnik.si
V SPOMIN
Marija, mati ljubljena, izprosi od sina svojega, izkaži nam usmiljenje, podari nam zveličanje. Naš šotor tu na zemlji zdaj prev naglo nam razpadel bo, naš dom je oni kraj v nebesih vekomaj. (Angela Brlec)
26. marca minilo že leto je dni, odkar si zatisnila trudne oči. Zdaj si tam, kjer se večno živi, za tabo pa pridemo mi vsi.
Angela Brlec
iz Zgornjih Palovč
Mamo smo doživljali na poseben način, zato so njene vezi močno prisotne med nami. Njeno svetlobo čutimo v srcih in to je za nas blagoslov in milost. Hvala vsem, ki se je spominjate.
Vsi njeni
Ustvarjali so iz odpadne kartonske embalaže
Med najboljšimi v projektu Ekopaket so tudi kamniški šoli in vrtec.
Jasna Paladin
Kamnik - Na sejmu Alter-med v Celju so pred nekaj dnevi razglasili najboljše slovenske vrtce in šole, ki so v programu Ekošola med šolskim letom ustvarjali nove izdelke iz odpadne kartonske embalaže za mleko in sokove.
Projekt Ekopaket, ki so ga letos v okviru programa Ekošola organizirali desetič, je namenjen pravilnemu ravnanju z odpadno embalažo za mleko in sokove (odpadna embalaža Tetra Pak) ter spodbujanju izdelave uporabnih domiselnih izdelkov iz te vrste odpadne embalaže. V njem sodelujejo otroci, učenci in dijaki iz vse Slovenije.
Letos so organizatorji prejeli več kot 1500 predlogov izdelkov, med najboljšimi pa so bile tudi kamniške vzgojne in izobraževalne ustanove. V kategoriji vrtcev je prvo mesto zasedel Vrtec Antona Medveda Kamnik, v kategoriji učencev od 1. do 3. razreda so slavili učenci OŠ Toma Brejca, v kategoriji učencev od 4. do 9. razreda pa so bili prvi učenci OŠ Toma Brejca, drugi pa učenci OŠ Šmartno v Tuhinju. Tekmovanje je potekalo v dveh delih. V jesenskem delu so mladi ustvarjali vozila, modne dodatke, oblačila in denarnice, v drugem delu pa so izdelovali ptičje hiške, okrasne posode za rože, lončke za pisala, svečnike in druge praktične predmete.
6
petek, il. marca 2016 Kamničan
Kamničan
Znova povabljena v velikonočni Vatikan
Župnijska cerkev Marijinega brezmadežnega spočetja na Šutni bo za letošnjo veliko noč podobna baziliki sv. Petra v Vatikanu - vsaj kar se tiče okrasitve. Pri tem bo že šesto leto zapored sodeloval tudi Kamničan Peter Ribič, ki je svoje delo prejšnji teden predstavil v domači cerkvi.
Jasna Paladin
Kamnik - Peter Ribič iz Kamnika in dr. Sabina Šegula iz Radovljice sta prijatelja, sodelavca in mednarodno priznana strokovnjaka iz Biotehniškega centra Naklo, ki prav te dni že šesto leto sodelujeta pri praznični okrasitvi Vatikana, predvsem bazilike sv. Petra. Pri projektu, ki sta ga sprva le navdušeno opazovala ob prenosih velikonočnih dogodkov po televiziji, sodelujeta kot edina tujca, kar je zanju posebna čast, a tudi velika odgovornost. In čeprav se delo po šestih letih zdi že utečeno (od leta 2011 sodelujeta pri velikonočni okrasitvi bazilike, od leta 2013 pa tudi pri božični kra-sitvi), sodelovanje ni samoumevno in vsakokrat zahteva dolgotrajne dogovore in veliko birokracije. »Pogovore smo tudi letos začeli že kmalu po novem letu, gre za proces, za katerega si Italijani vzamejo čas,« nam malce v smehu pojasni Peter, ki se je s Sabino na pot podal v sredo, včeraj, danes in jutri pa sta v vatikanski vrtnariji obkrožena s cvetjem in zelenjem, saj morata pripraviti kar osemdeset metrov dekoracij.
Rumeno, belo in zeleno
»Sodelujeva s približno desetimi vatikanskimi vrtnarji in prva dva dneva v vrtnariji na prostem sestavljamo dekoracije, tretji dan pa vse skupaj prenesemo v baziliko in postavitev dokončamo na licu mesta. Cvetje in zelenje nama priskrbijo oni, pri delu pa imava precej proste roke - kolikor se pač da, glede na to, da je sam prostor precej specifičen in kaj dosti improvizacije ne dopušča, prav tako morava upoštevati simboliko barv, zato uporabljamo le zelenje ter bele in rumene cvetove. Je pa cvetje
Župnik Luka Demšar je v šutenski cerkvi z veseljem gostil Petra Ribiča in dr. Sabino
Šegula. / Foto: Tina Dokl
»Najlepši trenutek pride po uspešno opravljenem delu, ko lahko v miru in tišini posediva v baziliki. Pri njenem nastanku so sodelovali največji umetniki tega sveta in dejstvo, da s svojim delom v njej tudi sama nekaj prispevava, nama res veliko pomeni.«
razkošno, saj gre za največji katoliški praznik,« še pravi Peter, vesel in ponosen, da je svoje delo lahko v sklopu številnih dogodkov ob letošnjem občinskem prazniku predstavil tudi Kamniča-nom in delček vatikanske okrasitve minuli petek prinesel tudi v svojo domačo župnijsko cerkev Marijinega brezmadežnega spočetja na Šutno. S Sabino sta predstavila dekoracije, kakršne v Vatikanu izdelujeta te dni, pri tem pa so jima s cvetjem in drugim materialom na pomoč priskočili Cvetličarstvo Lap, Oasis in Agrokor. Pri postavitvi predstavitvene
velikonočne dekoracije v Kamniku sta sodelovala tudi študenta višje šole za horti-kulturo Valentin Mitrovič in Tanja Stanič, saj si želita prenesti svoje znanje na mlajše rodove.
Pomembno je delo s srcem
Kot poudarjata, njuno delo te dni nimam finančnega ozadja, saj ju pri delu poleg strokovnosti in natančnosti vodijo tudi čustva in srce. »Ponosna sva, da na tak način predstavljava Slovenijo. Najlepši trenutek pa pride po uspešno opravljenem
delu, ko lahko v miru in tišini posediva v baziliki. Pri njenem nastanku so sodelovali največji umetniki tega sveta in dejstvo, da s svojim delom v njej tudi sama nekaj prispevava, nama res veliko pomeni,« pravita sodelavca, ki se bosta domov vrnila v nedeljo. Na Petra Ribiča in njegovo delo so ponosni tudi v Župniji Kamnik. »Prvič smo letos priča takšni predstavitvi in res smo zelo veseli, da imamo priložnost videti način krašenja, ki ga vsako leto za veliko noč pripravijo v Vatikanu. Lepo je, da ta dogodek sovpada tudi z občinskim praznikom. Dekoracije, ki sta ju danes ustvarila Sabina in Peter, bodo v cerkvi počakale na veliko noč, nekaj stvari bomo pa še dodali, saj bomo na velikonočni ponedeljek v cerkvi imeli tudi sveto birmo,« pa nam je povedal kamniški župnik Luka Demšar.
Kranjska ulica 3a, Kamnik T: 01 831 04 81 I 051 399 577 www.pohistvo-dabor.si
kuhinje 50 % POPUSTA
vgradne omare£5 , dnevne sobe spalnice , otroške sobe 1
Velikonočni sejem v Snoviku
V Tuhinjski dolini, v Termah Snovik, si je bilo v nedeljo, 13. marca, mogoče ogledati velikonočni sejem, ki so ga člani TD Tuhinjska dolina pripravili že enajsto leto zapored.
Pletenje košar je na sejmu predstavil Janko Marinč.
Maja Slevec Peternel
Snovik - Predstavili so se tako lokalni ponudniki z domačimi pridelki in izdelki, tj. pletenimi košarami, izdelki iz ličkanja, kvačkanimi izdelki, domačim kruhom in pecivom, kot tudi gostujoči ponudniki s čipkami in steklenimi izdelki. Manjkalo ni niti žganjekuhe, glinenih izdelkov za peko potice in butaric. Za te je bilo zaradi bližajočih se velikonočnih praznikov še največ zanimanja. To so ročno izdelane butarice iz bršljana in drugega zelenja, ki imajo namesto barvnih trakov barvne rožice iz krep papirja, kar jih naredi edinstvene in značilne samo za Tuhinjsko dolino. Svoje izdelke so
predstavili tudi varovanci društva Sožitje Kamnik. Sejem je zastavljen v manjšem obsegu, saj si v društvu ne želijo množične prireditve, temveč želijo ohraniti preprostost ter pristnost. Z obiskom so vsako leto zelo zadovoljni, sejem obišče tudi kar nekaj tujih gostov, po besedah Ivana Hribarja, predsednika Turističnega društva Tuhinjska dolina, pa je najpomembnejše, da ljudje pridejo z namenom, da nekaj kupijo. S tem podprejo slovensko tradicionalno obrt. Ker Turistično društvo Tuhinjska dolina ne počiva, že pripravlja nov dogodek ob 25-letnici samostojnosti in neodvisnosti Slovenije z naslovom Vse najboljše, Slovenija.
Čistilne akcije
Večino jih bodo organizirali 2. aprila, z vrečami, rokavicami in odvozom odpadkov pa bo tudi letos na pomoč priskočila Občina Kamnik.
Jasna Paladin
Kamnik - Prvi dve spomladanski čistilni akciji sta bili že 19. marca, in sicer so se z namenom čiščenja že zbrali člani ribiške družine, ki so čistili brežine Kamniške Bistrice, in krajani Volčjega Potoka.
Večina čistilnih akcij po občini se bo odvila prihodnjo soboto, 2. aprila. Zbirna mesta udeležencev ta dan so naslednja: KS Podgorje - pri Kulturnem domu Podgorje (ob 8. uri), KS Perovo - pri otroškem igrišču na Zikovi (ob 9. uri), KS Pšajnovica -pri Rzinovih na Velikem Ra-kitovcu (ob 8. uri), KS Srednja vas - pred trgovino Tuš
(ob 8. uri), K S Kamniška Bistrica - pred OŠ Stranje (ob 8.30), Turistično društvo Tuhinjska dolina - pri Termah Snovik (ob 8. uri), KS Motnik - pred trgovino v Motniku (ob 8. uri), KS Duplica - pri Kulturnem domu Duplica (ob 9. uri), KS Sela - pri gasilskem domu (ob 8. uri), Društvo Eko Kam - pred trgovino Big Bang v Qlandii (8.45), KS Godič - pri Domu KS Godič (ob 9. uri), KS Šmartno - pri kulturnem domu (ob 9. uri), KS Tunjice - pri šoli (ob 8. uri), KS Šmarca
-	pri krajevnem domu (ob 9. uri) in KS Kamnik center
-	na glavni avtobusni postaji (ob 9. uri).