NAROČNINA NA MESEC Preleman * opravi ali do Došti H din. Dostavljen na dom 16 dlo. talina 30 din. POSTNI ČEKOVNI PACUNi 11.40! Cena din f— leto XV. Štev. 55 TELEFON UREDNIŠTVA: 25-67 j TELEFON UPRAVE: 25-67 In 28—67 I TELEFON OGLASNEGA ODDELKA 25-67 j Pos!o%'alnica Ljubljana. Frančiškan. 6. tel 46—91 I Poslovalnica Celje Prešernova 3 telefon 280 I Maribor, sreda 12. februarja 1941 — .......................... POŠTNINA Pl.ACANA V GOTOVINI Namen sestanka v Italiji Danes se nekje v Italiji sestanejo Mussolini, Cfano, Franco, Suner in morda tudi Hitler in Ribbentrop — Namen sestanka naj bi bil dobiti dovoljenje za prehod nemških čet čez španska ozemlja in prepustitev baz v Španiji in Španskem Maroku — Ameriško ugibanje VICHY, 12. febr. UP. General Franco i® z zunanjim ministrom Sufierjem odpo-tovti v Italijo. V neslužbenili krogih so mnenja, da je sestanek v Italiji v zvezi z nemško zahtevo po odstopitvi nekaterih španskih in francoskih baz ob Sredozemskem morju in ob Atlantiku. Konferenca z Mussolinijem se bo začela danes, Pričakujejo tudi prihod Hitlerja. Ob vrnitvi seb o general Franco sešel z maršalom Petainom. BERN, 12. febr. ZPV. Po sem dospelih Poročilih sta general Franco in zunanji minister Suner prekoračila sinoči franco- sko-italijansko mejo. K.ie se bosta sešla z Mussolinijem in grofom Cianom, ni zna no, ker mora kraj sestanka zaradi važnosti ostati tajen. Ali bosta sestanku res prisostvovala tudi Hitler in von Ribbentrop, ni bilo mogoče uradno ničesar iz-* vedeti. Sestanek ima očito namen pridobiti Španijo vsaj za pasivno sodelovanje s silama osi, kar pomeni, naj bi Španija prvič dovolila nemškim četam prehod čez Svoje ozemlje, drugič pa dala na razpolago potrebna* oporišča, posebno ob atlantski obali in v Maroku. Sili osi zasledujeta pri tem dva cilja: 1. dobitev letalskih in podinorniških baz za operacije r.a Atlantiku, katerih ciij bi bil uničiti zveze Anglije z Ameriko in prekmor-skiini deli imperija, 2. pa dobitev ozemlja za pričetek vojnih operacij na afriški celini iz španskih posesti. LONDON, 12. febr. Reuter. Ameriški tisk in radio komentirata obisk Franca pri Mussoliniju ter postavljata dve možnosti posvetovanj: premirje med Italijo in Veliko Britanijo ter napad na Gibraltar. V Vichy}u, pravi dopisnik CBS, so mnenja, da bo Francov sestanek v zvezi s predlo- gom premirja med Italijo in Anglijo na posredovanje maršala Petaina in generala Franca. Britsko-italijanska delegacija naj bi se sestala nekje v južni Franciji. Dopisnik »New York Timesa« javlja, da je v Vichyju razširjeno mnenje, da želita Franco in Mussolini razmišljati o predlogih, ki so bili že prej postavljeni za posredovanje v evropskem konfliktu. Nastopilo naj bi generalno prekinjenje sovražnosti ali omejitev tega na področju Sredozemskega morja. Vsa ta ameriška ugibanja sprejemajo v Londonu z veliko rezervo ter jih beležijo le kot kronisti. Razvoj položaja na jugovzhodu Pred odhodom diplomatov iz ffomunife — Akcija bolgarske opozicije — Pošiljanje transportnih letal čez Madžarsko v Romunijo ODHOD DIPLOMATOV V SOBOTO BUKAREŠTA, 12. febr. ZPV.Angleški Poslanik bo skupaj z osebjem poslaništva 'n konzulatov, kakor tudi s člani angleške kolonije v Romuniji, odpotoval Iz države v soboto 15. t. m. Istočasno bodo odpotovali tudi poslaniki, konzuli in ostali diplomati Belgije, Holandije, Norveške iti Luksemburške, ker so tudi te emigrantske vlade v Londonu prekinile diplomatske stike z Romunijo, Odpotovali bodo v Kostanco, od tam pa z ladjo v Carigrad. V romunski javnosti je napravila prekinitev stikov precejšnjo za-skrbljenost, ker se romunsko ljudstvo boji, da bi utegnila postati Romunija v kratkem boino prizorišče. Na vladnem •uestu pa ta korak ni iznenadil. PREKINITEV TUDI Z GRČIJO? _ ATENE, 12. feb. ZPV. Tu s0 se razširile vesti, da namerava na angleški nasvet tudi Grčija odpoklicati svojega poslanika iz Bukarešte in prekiniti diplomat. ske stike z Romunijo. NEMŠKI KOMENTAR BERLIN, 12. feb. DNB. Pravi razlog odhoda britskega poslanika iz Bukarešte ie treba iskati v tem, da je bila Anglija več let navajena, s svojimi finančnimi in Političnimi eksponenti soodločati v Romuniji. Anglija je želela, da bi delala v Romuniji kar bi hotela. Pri pravljala in vodita je sabotažna dela v državi. Zdaj to več mogoče, ker je general Antonescu * vso ostrostjo vzpostavil red in najstrožje kaznoval nedšsciplinirance in saboterje. Tako je idealni teren za britske-Sa poslanika v Bukarešti izginil in nje-Rovj agenti so se ustrašili, da ne bodo ime li več dovoljne zaščite in odšli. Anglija se vara, če misli s takšnimi prozornimi demonstracijami napraviti vtis po Evropi. Zdrava kontinentalna solidarnost jo onemogoča v tem. SILI OSI ZA MIR BUDIMPEŠTA, 12. febr. Stefani. »Malnar Orszag« piše v uvodniku, da sile °si iskreno žele ohraniti na Balkanu mir. V0DITELJI OPOZICIJE PRI F1LOVU IN BORISU SOFIJA. 12. febr. ZPV. Voditelji vseli °Po/,icionalnih skupin v Bolgariji, ki zastopajo dejansko vse bolgarske stranke, 'azen one, ki jo je režitn ustanovil kot svojo oporo, so včeraj obiskali najprej ministrskega predsednika Filova in zabavali otl njega pojasnil glede položaja, ^ ga zavzema Bolgarija uradno v seda-'1’ili dogodkih. Zahtevali so tudi v imenu bolgarske javnosti, da' stori vlada vse, da ostane Bolgarija dalje izven vojnih dogodkov. Filov je dal zastopnikom opozicije potrebna pojasnila, ni pa baje mogel dati nobenih obveznih garancij. Nato so zastopniki opozicije prosili za avdienco pri kralju Borisu, ki jih je tudi sprejel. Tudi njemu so obrazložili svoje poglede na sedanji položaj in želje bolgarskega naroda. TRANSPORTNA LETALA NA MADŽARSKO BUDIMPEŠTA, 12. febr. UP. Včeraj so letele nad Bukarešto dalje proti Balkanu eskadrilje velikih nemških transportnih letal, katerih vsako lahko sprejme vase do 100 mož. Letela so najbrž k romunskim petrolejskim vrelcem, katerih bombardiranje po Angležih pričakujejo vsak čas. V zadnjih 48 urah do 17. ure zvečer je le- telo nad Budimpešto proti vzhodu nad 100 nemških transportnih letal. Računajo, da so letala prepeljala 10.000 vojakov v Romunijo. PREMIKANJE ČET CARIGRAD, 12. febr. Ass. Press. Nemci v naglici transportirajo svoja letala s četami na jugovzhod Evrope. Turški tisk prinaša vesti, da je več sto tovornih vlakov z nemškimi vojaki v civilu odpeljalo v Bolgarijo. Turški vladni list »Otrat Politika« piše, da »ta Bospor in Mediteran postala novi cilj. Iz Budimpešte poročajo, da je 31 velikih trimotornih letal posebne znamke, ki so jih uporabljali za padalce na Norveškem, preletelo prestolnico v smeri proti jugovzhodu. V turških krogih so mnenja, da je ta vojna mrzlica nastala GENERAL FRANCO zaradi prekinitve diplomatskih odnošajev med Anglijo in Romunijo ter zatrjujejo, da se sovjetska Rusija ne bo upirala pohodu nemških čet v Bolgarijo in na Balkan. Najnovejši dogodki v Afriki V Libiji premor zaradi konsolidacije ozemlja in priprav za nadaljevanje ofenzive — V notranjosti Tripolitanije so de Gaulleove čete zavzele oazo Kufro in dospele v Gadames — V Er.treji, Abesiniji in Somaliji nadaljevanje ofenzive POLOŽAJ V LIBIJI ■ KAHIRA, 12. febr. RP. V Cirenajki se j nadaljuje čiščenje še zadnih področij in konsolidacija zavzetega ozemlja. Isto-I časno se vrše priprave za nadaljevanje ofenzive v Tripolitaniji, ki s0 potrebne z ozirom na dolgo in puščavsko pot, katero bo treba premagati, preden se bo pričela bitka za preostalo Trlpolltanijo, Zaradi tega je nastal po okupaciji El Agheile na tem bojišču premor, ki pa verjetno ne bo dolgo trajal. I)E GAULLEOVE ČETE V GADAMESU LONDON. 12. febr. UP. Vrhovno poveljstvo dc Gaulleovih čet poroča, da so čete svobodnih Francozov, ki operirajo iz Ekvatorialne Afrike v južno Libijo, prodrle že 583 km globoko v italijansko kolonijo. Uničile so italijansko letalsko bazo pri oazi Kufri ter prizadejale branilcem mnogo škode. Druga skupina de Gaulleovih čet jo napadla italijansko garnizijo v Gadamesu, ki je oddaljena ie še 450 km od Tripolisa. Leži južnozahodno od Tripolisa, tik ob(trdnjavi Saint Post, ki pripada Tuniziji, področju generala Wayganda. Tako so de Gaulleove čete ob zahodnem robu italijanske Libije bliže Tripolisu, kakor VVavellova vojska, ki prodira iz Cirenajke in je oddaljena še nad'650 kin zračne črte od Tripolisa, Po zadnjih poročilih je padla v roke de Gauleovih čet tudi važna italijanska oaza Kufra, ki je bila glavna zvezna baza za zračni promet med Italijo in Libijo ter Abesinijo. Padec te oaze, ki je sledil po močnem bombardiranju letal de Gaullea, je velika »zguba za Italijo. KEREN POPOLNOMA OBKOLJEN KAHIRA, 12. febr. UP. Po hudih bojih se je angleškim četam posrečilo zavzeti 1830 m visoko goro, ki dominira nad mestom KerenOm, od koder gre glavna cesta v 80 km zračne črte odaljeno As-maro, glavno mesto Eritreje. Angleške čete, ki so jim v naskoku pomagale stotnije domačinov, so zdaj obkolile Keren od vseh strani. Južnoafriške čete so prodrle že nad 80 km v Italijansko Somalijo. Prodiranje na vseh frontah se uspešno nadaljuje. NA1ROBI, 12. febr. Reuter. Uradno poročilo britskega poveljstva v-Vzhodni Afrilfi pravi, da so južnoafriške čete zasedle Todenjain in važno italijansko postojanko pri Nampraputu. Oba kraja sta ob obali Rudolfovega jezera, ob tromeji Kenije, Abesinije in Sudana. ITALIJANSKO POROČILO IZ AFRIKE RIM, 12. febr. Stefani. Italijansko vrhovno poveljstvo poroča iz Afrike; Severna Afrika: Nič novega. Vzhodna Afrika: Delovanje topništva pri Kerenu. V Zgornjem Sudanu so naše čete na desni strani reke Omo odbile sovražnikove napade, ki so bili podprti s tanki. Naši letalski oddelki so bombardirali sovražne čete. Ponoči so sovražnikova letala letela na več krajih v Siciliji in v jružnl Italiji in zmetala nekaj bomb, k| pa so povzročile majhno škodo na nekem mestu Pole in v okolici Avellna, kjer računajo, da so štirje mrtvi In več ranjenih. Protiletalsko topništvo je zbilo eno sovražnikovo letalo pri BatlpagHa. Posadka tega letala se ie s padali rešila in je bila ujeta. Pomoč v vsakem primeru WASHINGTON, 12. febr. Reuter. Predsednik Roosevelt je predstavnikom tiska dejal, da bodo USA pošiljale Veliki Britaniji pomoč tudi potem, če bi bile primorane stopiti v vojno v Tihem oceanu. Vojni material, dobavljen Angliji, bi zaradi tihomorskih akcij nikakor ne bil prikrajšan. Prepričan pa je, da v Tihem oceanu ni vojne nevarnosti. ARETACIJA NA »TRANSILVANIJI« BUKAREŠTA, 12. febr. DNB. Romunska policija je aretirala na parniku »Transilvaniji« turškega državljana Gali Ko-glua, ki je tihotapil zlato in devize. Prijeli so ga v trenutku, ko je hotel odnesti v Carigrad zlata v vrednosti deset milijonov lejev. Dvoboj ob Rokavskem prelivu Po angleških in nemških poročilih razvija angleško ietaistvo v zadtsjih dneh silovito aktivnost, hoteč uničiti invazijske baze — V akcijo stopa tud angleško vojno brodovje — Ang3ešxo poročilo o rezultatih napadov — Nemške letalska napadi se tudi nadaljujejo CILJI ANGLEŠKIH NAPADOV LONDON, 12. febr. RP. Angleške letalske in pomorske bojne sile so prešle v zadnjih dneh v ofenzivne akcije največ-jega obsega. Angleško letalstvo izvršuje neprenehoma strahovite napade na invazijska oporišča ob Rokavskem prelivu in v zaledju, zlasti pa na pristanišča v severni Franciji, Belgiji in Holandiji teina železniške proge in križišča, ki vodijo k tem pristaniščem. Stotine angleških bombnikov mečejo v zaporednih napadih ogromne količine bomb na te cilje in so ponekod nekatere nemške baze že docela razdejane in neuporabne. Trajalo bo precej časa, preden bodo mogli Nemci nastalo škodo poravnati in obnoviti svoje priprave. Ker je bilo uničenih tudi veliko letališč, je nemška letalska aktivnost nad Anglijo znatno popustila. ANGLEŠKO POROČILO LONDON, 12. febr. Reuter. Letalsko ministrstvo poroča, da je bila sovražna aktivnost v noči na sredo le majhna. V iužnovzhodni in vzhodni Angliji je bilo od bomb ranjenih nekaj oseb in poškodovanih nekaj stavb. Britska letala so napadla razne objekte v sevemozahodni Nemčiji. SILOVITI ANGLEŠKI NAPADI LONDON, 12. febr. UP. Rano v zori je bil izveden eden največjih letalskih napadov Anglije, kar jih je bilo od septembra dalje, na izvazijske luke ob Kanalu. Hudo prizadeto je bilo tudi zaledje, industrijski deli zahodne Nemčije, predvsem Hannover. Bombardirana mesta so v pla menih. Eksplozije in njih učinki v invazijskih lokah so bile tako močne, da so se tresle hiše na angleški obali. V napadih je sodelovala tudi artilerija angleških vojnih ladij. Cefla ploba bomb je po poročilih angleških pilotov razdejala pristaniške naprave in material, pripravljen za invazijo. Britanska letala so več ur zasipala z bombami Ostende. Hannover je bil šest ur deležen bombardiranja an-Kleških letal. LONDON, 12. febr. Ass. Press. Angleško pomorske sile, podprte z letalskimi eskadriljami, so močno napadle luko Ostende. V noči na torek so bile ob vsej obali Kanala močne detonacije bomb. Angleška letala so se vrnila brez škode. VČERAJŠNJE NEMŠKO POROČILO BERLIN, 12. febr. DNB. Nemško vrhovno poveljstvo je izdalo včeraj sledeče uradno vojno poročilo: Sovražnikova letala so v spremstvu lovskih letal včeraj podnevi poskušala izvesti napad na zasedeno ozemlje in prodreti v kraje na obrežju Kanala. Lovski oddelki in protiletalsko topništvo so takoj stopili v akcijo. Razen nekaj žrtev med civilnim prebivalstvom, je bila povzročena le neznatna škoda v stanovanjskih delih mesta. Pri tej priliki je sovražnik izgubil 6 letal, 3 letala pa je zbilo protiletalsko topništvo. Snoči in preteklo noč je sovražnik ponovno skušal izvesti podoben napad, pa tudi tokrat brez uspeha. Angleške vojne ladje, ki so preteklo noč streljale na francosko obalo, so bile prisiljene umakniti se zaradi streljanja obrežnih baterij. V noči med 10. in 11. febr. je sovražnik metal bombe na 9 krajev severne Nemčije, med njimi tudi na Hannover. Vržene so bile v glavnem zažigalne bombe. Nastali požari so bili hitro pogašeni. Vojaškim ciljem ali pa napravam za vojno gospodarstvo ni bila povzročena nobena škoda. Bilo je nekaj mrtvih in ranjenih med civilisti. Nočna obramba se je izkazala kot zelo učinkovita. Nočna lovska letala so zbila 8, protiletalsko topništvo pa 4 angleška letala. Pomorsko topništvo je zbilo na zahodni norveški obali eno sovražno letalo. Včeraj in preteklo noč je sovražnik Izgubil 33 letal. Dve nemški letali se nista vrnili. Podpolkovnik Molders je dosegel svojo 56 letalsko zmago, Oborožena ogledtiiška letala so metala bombe na pristaniške naprave neke^n mesta na angleškem vzhodnem obrežju. Preteklo noč so bojna letala izvedla napad na angleška letal sča ter pri tej pri liki uničila 11, težko poškodovala šest sovražnih letal, ki so bila razvrščena na tleh. Miniranje angleških pristanišč se je včeraj nadaljevalo. V Sredozemskem morju so bili izvedeni uspešni napadi nemškega letalstva na vojaške naprave na Malti, kakor tudi na neko pristanišče v Cirenaiki. Nemško letalstvo je izvedlo ogledniške polete nad Sueškim prekopom. Pri tem letalskem delovanju sta bili potopljeni dve angleški trgovski ladji. DANAŠNJA POROČILA BERLIN, 12. febr. UP. Nemška uradna agencija in vrhovno poveljstvo javljata o porazu angleških pomorskih sil, ki so nameravala napasti flandri.'■. Mariborska napoved. Prevladovalo b° oblačno vreme. Obeta se poslabšani0 vremena. Včeraj je bila najvišja tempC' ratura + 5.4 C. danes najnižja — 6.2 C* opoldne -1- 3.0 C. Sporazum napredne slovenske mladine Sestanek v Ljubljani je rodil prve začetke koncentracije naprednih sil v Sloveniji Ljubljana, 12. februarja, j V »Večerniku« smo že 1. t. m. objavili j kot ponatis iz »Misli in dela« uvodnik! »Na skupno delo!« Sinoči pa je bil v! Ljubljani sestanek mlajših političnih delavcev iz različnih naprednih skupin Slovenije, kjer je bil tudi formalno sklenjen sporazum za skupno delo na osnovi že objavljene izjave. Pred lepim številom vidnejših predstavnikov napredne mladine je spregovoril g. dr. Branko Vrčon, ki je podal zgodovino dosedanjih razgovorov in izrazil željo, da bo ta delovna skupnost hodila po začrtani poti naprej. Po podpisu sporazuma je spregovoril g. dr. Vladimir Šuklje, ki je podal k sklenjenemu sporazumu svojo programa-tično izjavo s pogledi v bodočnost. Dr. Jože Rus je pozdravil navzoče ter konstatirai spontano pripravljenost vse napredne slovenske mladine za spora zum in izrazil nado, da bo napredna mladina v bodoče hodila po skupni poti k skupnim ciljem. O. Ivan K r o n o v š e k je poudarjal zgodovinsko važnost današnjega podpi-lijev za koncentracijo s a, konstatirai stare napake v napredni I slovenskih naprednih si politiki ter pozdravil gibanje, ki bo dosedanje negativno delo izpremenilo v pozitivno. G. dr. Janko Kosti je podčrtal medsebojno zaupanje, ki bo omogočilo enotno organizirano politično delo v bodočnosti. Pri podpisu tega sporazuma je soglasno prevladovalo mnenje, da je' ta akt, ki je delo poedincev in osebnega stika med njimi, ne veže pa še skupin, ki jim pripadajo, prvi korak k ustvaritvi T.eme- še razcepljenih BENITO MUSSOLINI Pgjpl WŠ\' V »Jugoslovansko-madžarski reviji« štev. 4, '■ kateri so mimo slik s Csakyjevega obiska >• Beogradu itd. objavljeni članki uglednih madžarskih in jugoslovanskih osebnosti, piše v uvodnem članku o madžarsko-jugoslovanskem paktu večnega prijateljstva urednik Zoltan Csuka med drugim: »Danes, ko v tolikih evropskih predelili še grme topovi, eksplodirajo bombe, si v Podunavju dva viteška, hrabra in skozi stoletja v skupnih borbah izkušena soseda prožita medsebojno prijateljsko desnico, Sovjeti o angleški mornarici Moskovski lisi ..Trud" prinaša članek pomorskega vojaškega strokovnjaka L. Iv a n o v a,, ki pravi med drugim: ..Angleška mornarica je močnejša od nemške. Odcepitev znatnega dela pomorskih sil Velike Britaniji' v Sre- a na belem papirju pakta, sklenjenega v jugo- dozemsko morje za vojne operacije slovanski prestolnici, se svetijo besede: trajen pro[j Italiji ne oslabi nadmoči angleške mir in večno prijateljstvo. Mir in prijateljstvo, ki ni fraza, temveč ki živi v srcih, zakaj mi snio iskreni in .se priznavamo iz dobe borb in niiru . . . Uvodniku sledijo razprave ministra inž. Besliča (Vloga železnic v mednarodnem prometu); madžarskega urednika v Beogradu L. Bolgarja (Zgodovinska individualnost Balkana), senatorja M. Popoviča (Jugosl. madžarske kulturne in politične vezi) in drugih. SLOVENSKA POLITIČNA PRETEKLOST IN NOVA DOBA Ker smo prepričani, da stanje oficiel-i:p slovenske politike doživlja svojo kul-minacijo in se naglo bliža faz? preobrazbe, se nam dozdeva, da ni več daleč čas, ko se bo treba poslužiti temeljite operacije in z radikalnimi sredstvi odstraniti vse tiste čire, kr -že nad četrt stoletja glodajo slovensko narodno skupnost in hromijo dobro voljo. (»Slovenska bese-seda«). Nemci proti renegatom Glasilo vojvodinskih Nemcev v Pančevu, »Vollcsruf« prinaša oster napad na liste Nemce, ki so se od Madžarov dali Potujčit! ter so iz Nemcev postali Madžari. List pravi, da je na ples madžarskih dijakov v Beogradu odšlo tudi več Pomad žar j eni h Nemcev iz srednje Bačke ter zaključuje, da je »to renegatstvo 'sega obsojanja vredno« ter kliče, da »ie to že preveč«. — »Slovenec«, ki poroča o tem, dostavlja: »Veseli nas, da smo načelno enkrat z nemškim glasiiom na isti črti, ker smo oboji proti renegatom, ki so sramota za narod, ki so ga *zda]i ter nadležen in hudo požrešen balast narodu, h kateremu so se zatekli. Doceia razumemo upravičeno ogorčenja nemškega lista, ker so renegati tudi na slovenski zemlji dobro znana, zelo malo simpatična prikazen.« mornarice. V začetku letošnjega leta je imela Velika Britanija 19 linijskih laclij, 80 težkih in lahkih križark, 10 do 11 nosilcev letal in približno 230 do 210 rušilcev. Nemčija je imela istočasno dve linijski ladji, 2 žepni križarki, G težkih in lahkih križark in blizu 20 rušilcev. V najkrajšem času bo dobila dve novi nosilki letal. Italija je imela v začetku 1911 šest linijskih ladij, 19 lalikih in težkih križark, 70 do 80 rušilcev. Prednosti angleške vojne mornarico omogočajo, da drži sovražno ladjevje v šahu, da se la ue spusti na oceanski prostor. Le ena. žepna križarka 'Nemčije se je lahko prebila na Atlantik ter lam potopila več Irgo-vinskih ladij in neko pomožno angleško križarko. Večji je obseg podmorniške vojne. Koordinirana akcija nemških podmornic. in letal zadaje angleški trgovinski mornarici veliko škodo. Po računih je Velika Britanija z zavezniki izgubila doslej štiri milijone ton ladij. Ob začetku vojne so imeli Angleži 18 milijonov ton trgovinskega ladjevja, od zaveznikov so prevzeli 9 milijonov Ion. Velika Britanija ima tedaj še blizu 21 milijonov ton trgovinskih ladij. Poostritev vojne na morju, ki se obeta, jo sili, da kupuje nove ladje v USA. Da oslabi efektnost nemške podmor-niške in zračne vojne, napada angleško letalstvo glavne nemške baze v okupiranih krajih. Angleški bombniki se bo sestal na posvet z generalom Francom izvajajo v tem pogledu intenzivne nalete tudi na centre nemške ladjeclelni-ške industrije. Pogosti angleški napadi na Bremen, Hamburg, Emden, Kiet ild. imajo za cilj, preprečili gradnjo podmornic, lircz ozira na svojo pomorsko premoč je Anglija primorana, v bojih proti Nemčiji zaščititi svoje prometne zveze z razdiranjem nemških centrov. Na Sredozemskem morju je Anglija prešla v ofenzivne operacije velikega obsega. Angleške pomorske in letalske sile vplivajo tu vedno bolj na nadaljnji razvoj vojne z Italijo.“ Norveški polk za velegermansko idejo 1 angleških Kakor poroča »Neue Zureher Zeitung« je bilo pred dnevi rekrutiranih prvih nekaj sto prostovoljcev za tako zvani »polk severa«. Rekrute je zaprisegel vodja nemških SS odelkov, Himmler. Naloga polka je po prvotnem Ouisslingovem načrtu bila, sodelovati z Nemčijo za ostva-ritev velikoger.manske ideje in sodelovanje vseh germanskih dežel na evropski celini. Zdaj pa je polk .postal čisto nemška vojaška edinica, ki ji načeluje nem-; ški SS častnik Damm. Tudi vsi ostali častniki bodo večinoma Nemci. Povelju* je se v nemščini, prostovoljci se uče Grška taktika presenečenj v vojni Albanski list »Tomori« prinaša poroči- in pripravili ne le na defenzivo, nego tudi lo z bojišča in pravi med drugim: »Abesinska vojna, ki je bila preračunana na več let, se je končala v sedmih mesecih. Vojna s Poljsko je bila v načrtu za dve leti, končala se je v 20 dneh. Rusi so menili, da bodo obračunali s Finci v dveh dneh, boji so pa trajali tri mesece in pol. Prav takšno presenečenje je prinesla j vojna z Grčijo. Ta dežela in nje vojaki so bili glede obrambe na slabšem glasu v Evropi. Grki so se pridno oboroževali na ofenzivo. Opremili so vojsko s fran epskim orožjem, njih sedanja taktika po nemškem načinu napadanja pa kaže, da so jili naučili Angleži, kar so sami izkusili pri Nemcih. Grški napadi slede vsi na prodore, ko v naglih sunkih naskočijo utrdbe nasprotnika ter napravijo globoko v fronti kline. Površinsko lice bojišča takšno vojno presenečenj še pospešuje. Bodočnost bo pa pokazala, če je grški generalni štab sposoben, streti tudi veliko italijansko ofenzivo, ki se pripravlja.« nemščine v posebni šoli v Oslu. Člani polka bodo po dveh letih lahko postali nemški državljani. Starši tudi ne smejo prepovedovati mladeničem vstop v ta polk, ki bo štel 3000 mož. Akcija za vstop v nemški polk na Norveškem je zelo živahna.« Pod naslovom: »Češki narod in emigracija v Londonu« smo včeraj prinesli nemško mnenje »Prager Zeitungsdienst« o delovanju Be-neša in tovarišev v Londonu. Zadnji stavek, nemški opomin Čehom, se mora pravilno glasiti: »Ge hoče češki narod vzpostaviti svojo bodočnost na novi osnovi, mora poznati samu »da« ali »ne«, tretje možnosti ni. Emigrantska politika težko obremenjuje češki narod in ča hočejo Čehi odvreči to breme, morajo presekati vse stike s svojimi rojaki, ki so izven domovine.« Na področju Maginotave črte so naselili več tisoč nemških izseljencev h Besarabije. Tuje jezike se morajo učiti sovjetski častniki po zadnji odredbi maržam Til-mošenka. Površina pšeničnih posevkov v zasedeni Franciji je na ukaz vrhovnega nemškega poveljstva povečana za 20%. 70.000 otrok bodo evakuirali Irci iz Dublina na deželo. Uporaba bencina za privatnike je prepovedana. Kultura izbrana dela F. K. Meška Jugoslovanski glas o sovjetski vojski »Pješadijski artilerijski glasnik« iz Sarajeva piše o sovjetski vojski med drugim: »V prenašanju zimskih nevšečnosti !n mraza v vojni s Finsko je pokazal ruski vojak svojo izdržljivost in odporno silo, ki vzporedno s hrabrostjo finskih Vojakov izziva zasluženo občudovanje. Kljub vsemu, kar se je pisalo'po listih, je treba priznati, da so cdinice sovjetske Vojske po vseli težkočah ostale poslušen histrument v rokah poveljstva. Požrtvovalno so se borile v najtežjih prilikah hi Po priznanju kompetentnih opazovalcev Pokazale večkrat pravo junaštvo, tako v t*oglcdu posamezhikov kakor celotnih etlinic. 1 imtt,}KI KUl UUIIUV1IIIV latm Po občem priznalliu se sovjetski vo- svojih bližnjih, črtice niso realistične slike,, jak ra/lik ti ie od ruskega vojaka iz sve- fmPak «»*bUnjena čustvenost, ki hpčez jju-uK.nnujv h cz m jo m spravo objeti svet. Če je Lankar 10Vile vojne po strožji disciplini lil moe- ^ tragctlik, bojevit in iz sebe bruhajoč, je Me-1'eiši moralni vojaški zavesti. Dejstvo, 1 ško’ sentimentalna narava, duhovniški, spravita s<< Finci zajeli relativno majhno štč- Ijiv in krščansko usmiljen. Vilo ruskih volkov čeprav je prilika po- 1 Isv^t^aiTUo- scbiio na vzhodni lionti nudila ugodno s. • na goro«, v drugi pa »Ali niste nič Za to- je dokaz stroge discipline v opu-, mo:ili zame?--. .Na sveti post« in »Pozabljena tativni vor Ki. tivnost, medtem ko se v drugih zgodbah izgublja v meditacijah, polnih bolečin, žalosti, vere in molitve, s katerimi skuša reševati svoje trpljenje in nesreče svojih bližnjih. Zares, to so zgodbe razžaljenih duš, zgodbe neizpolnjenih in prevaranih tipov, čustvenih razočaranj o »romarjih«, ki sanjajo o večnosti in hrepene po duhovnem očiščenju ter rešitvi samo z globoko vero v Boga. Kakor so ljudje pred leti z ganotjem brali Meškove spise, sodoživljali in tudi sočustvovali po potrebi, tako dvomim, da bodo Meško-va dela zdaj dosegla isti svoj namen. Sodobni človek, živeč v dobi najhujših duhovnih kakor socialnih prelomov, človek stvarnosti in dela, ne bo toliko ganjen ob Meškovem branju in črtice ne bodo dosegle tistega namena, ki si ga je zastavil avtor. Sodobni človek bo mirno prešel preko tistega rahlega sentimentalnega nastrojenja v »Božjem niiru« in »Tihih večerili«, preko zgodb razžaljenih duš, ki dajejo tema deloma tako neizbrisen in samostojen pečat v letih slovenske moderne. Meško, edina pesniška narava i. ozemlja med Dravo in Muro, Vrazov rojak, je sklenil severni pas naše domovine' s slovensko literaturo, prvi čisti pesniški zvok od tam, odkoder še ni prišla pesem, razen narodnih, ki jih je zapisal Vraz in razen Slomškovega testamenta Blažek in Nežika v nedeljski šoli«. Meško je bil pesnik Panonije in nato Korotana. Temelj vsemu Meškovemu delu so bili domača zemlja in domači ljudje, njihov boj ; a zemljo in dušo, ki jim jo je zastrupila lastna narava in tujčeva preračunjenost. Po- . _................ t____ .. ... stal je svečenik naše severne zemlje, dozorel / teli "zgodbah je največ dejanja, torej objek-1 kakor Simon Gregorčič, ki je na riasprotni V šestih zvezkih bo založba »Pastir« v Ljubljani izdala izbrana dela Ksaverja Meška. Te dni je izšel prvi zvezek (316 strani), ki vsebujejo zbirki črtic »Božji mir« (1906) in »Ob tihih večerih« (1904). Da tako glasno in obširno omenjamo Meškove izbrane spise, glasneje kakor je pri nas v navadi, je vzrok ta, da se z Meškom vred spominjamo čudovite mladosti slovenske knjige koncem devetnajstega stoletja, lepote, ki jo časi in ljudstvo poznajo le redko, časa od »Čaše opojnosti; do »Samogovorov«, od .Erotike« do »Lepe Vide«, od Meškovih »Slik in povesti :: do »Matere« in časa Kettejeve in Murnove lirike. In sedaj je tudi Mešku sojeno, da zbere svojo žetev in jo postavi ob zbrana dela vrstnikov: Cankarja, Župančiča, Finžgarja, Šorlija in Sardenka. »Božji mir«, črtice, so osebne čustvene meditacije, lirična razmišljanja in trenotna razpoloženja. Delo je polno Meškove alegorije, ki sije kot milostna luč najrajši na pot mladih izgubljencev in izgubljenk, s katerimi se pesnik ukvarja, jih tolaži in dviga. V obeh delih je Meško mehak, skoraj sentimentalno nežen lirik,, ki kot duhovnik razmišlja o nesrečah meji slovenskega ozemlja zapel »ujetega ptiča tožbo«. Postal je glasnik zatiranih na svetu severne meje, četudi je takrat na Koroškem zamirala tiskana beseda in je Hans Bartsch segal po Slovenskih goricah, čeprav ni Meško našel svojega sloga in ni itnel v rodnem narečju učinkovitega »literarnega izrazila, s katerim bi mogel resnično življenje zagrabiti v vsej neposrednosti. Po mladostnih pričetkih, pisanih bolj ali manj v realistični tehniki, si je ustvaril nekako alegorično Domovino, ki jo je upodabljal v simboličnem slogu, posnetem po Cankarju. Ko je Meško prešel v začarane kroge Cankarjeve umetnosti, je prešel iz naturalizma v impresionizem, rabil sentimentalnost in lirizem namesto psiholo-gizma in simbolizma. Knjigi »Mir božji« in »Ob tihih večerih« sta polni zastrte erotike, kar jima daje poseben, mikaven lik, da sta zelo priljubljeni pri ženskah. To navidezno poduhovijenje erotičnega problema je bila v glavnem posledica Mahničeve in Ušeničnikove estetike, ki se ji je hotel pokoriti tako, da je namesto jasne in odkrite ljubezni opisoval v svojih delih mistično zanesenost. Meško je bil mehak liričen talent, kar je dokazal v realističnih kmečkih povestih, toda kolebanje med to nadarjenostjo in zahtevani katoliške kritike, ki je posili hotela imeti v Mešku nekako protiutež Cankarjeve lirike, je povzročilo, da je zašel na področje simbolizma, ki ga je skušal zajeti s sentimentalnostjo, in je v neenakem boju podlegel. Meškovo geslo je bilo: Boj proti snovnosti in za zmago duhovnosti! Meško je izrazit idealistični pojav: v vseh svojih pojavih od naturalistično pobarvanega naturalizma preko meditativno sproščene re-fleksivnosti, simbolično in sentimentalno zastrte romantike tja do poskusov duhovnega realizma — živi v Mešku le en sam človek: duša, nedotaknjena od sveta, vsa ujeta v lepoto in v vsej posvetnosti čista. Z.7L. €5o$a>©c*afs#te vesti Struktura in teritorialna razporeditev naše obrti obrti odpade na industrijska področja in te 30% na izrazito agrarne pokrajine ?0 Poleg kmeta jc bi! gotovo obrtnik deležen vsa povojna leta pri nas največ demagogije. Nešteto njegovih življenjskih vprašanj se je obravnavalo brez prave volje, da bi ugotovili temeljne vzroke njegovemu životarenju ali le prečesto md> propasti. Včasih je bilo tako ravnanje premišljeno in hoteno, često pa tudi le posledica nepoznavanja temeljnih zakonov, ki uravnavajo razvoj modernega gospodarstva. Dosedanji razvoj obrti p n nas, in pregled posameznih strok ter r.ji-liova teritorialna razporeditev nam tudi pri presoji bodočega razvoja lahko koristijo. Nova monografija Stevana K u-koleče o jugoslovanski industriji od 1918-38, prinaša nekaj podatkov o velikosti naše obrtne proizvodnje, njeni teritorialni razdelitvi ter pomena posameznih strok s posebnim ozirom na našo industrijo. Po podatkih obrtnih zbornic je bilo 1. 1938 155.696, obrtnih delavnic. V odstotkih so bile porazdeljene po posameznih oodročjih zborn e tako-ie: Beograd 17.77. L5ub!?aua 14,25, Zagreb 15.38, Osijek 7.72, Banja Luka 4.50, Split 3.15. Dubrovnik 0.99, Sarajevo 6.38, Podgorica i .99, ‘''lovi Sad 14.88, Niš 5.79, Skopijo 7.19_ 70?« vseh cbrti odpada na tri banovine (dravska, bivša savska hi donavska) ter področje beograjske obrtne zbor-niče, V navedettih področjih je b*i dosežen tudi največji industrijski razvoj. Na izrazito agrarne pokrajine pri nas pa odpada le 30% obrtnih obratov. Hiter razvoj naših glavnih mest po vojni (Beograd, Zagreb, Ljubljana, Novi Sad, Subotica) je omogočil intenziven napredek n?ihove delavnosti, predvsem obrtne, ki izpopolnjuje industrijo in gradbinstvo. Napredovale so posebno obrti, ki so v zvezi z gradbeno delavnostjo: kovinska, gradbena instalacijska, obrt predelovanja lesa in elektrotehnična. Mnoge specialne obrti se niso mogle razviti v manjših mestih že zaradi tega, ker ne bi imele dovolj naročnikov. Take specialne obrti so na pr. grafična, obrt pradebva-nja papirja in kemična. Največje število obrtnih obratov prpada živilski obrti (povprečno 18.06%). Tu je vidna razlika med področji,'ki so gosteje naseljena in rinajo večja mesta in med področji brez večjih mest in redkeje naseljenimi: Od vseh živilskih obrti sc nahaja na področju ljubljanske zbornice 16.82%, beograjske 16.84%, banjaluške pa 0.34%. U9% vseh obrti odpade na kovinsko obrt, ki je na drugem mestu v državi. N j novo razmerje do ostalih obrti je skoraj po vsej državi isto. 13 do 14% od skupnega števila obrti na področju dotočne zbornice. Relativno močneje je zasukana kovinska obrt le na področju zbornic v Skoplju, Banji Luki, Sarajevu, kjer je pod vzhodnimi vplivi razvita filigranska obrt in umetniška obdelava kovin. Odjemalce na vaseh in po mestih imajo tudi tri naslednje obrti: kožarska, tekstilna in obrt za predelavo lesa. Razdelitev obrtnih obratov v odstotkih po posameznih strokah v dravski banovini oziroma na področju ljubljanske zbornice, nam nudi sledečo sliko (v oklepaju % za vso državo): Kovinska 13.71 (14.79), obrt za predelavo lesa 15.03 (12.79), gradbena, instalacijska in elektrotehnična 5.48 (11.51), grafična in predelovanje papirja 0.87 (0.89), kožna 15.27 (14.60), tekstilna 1.69 (10.89), kemična 1.17 (0.69), živilska 21.31 (18.06), postrežba 2.38 (7.43), ostala obrt 23.08 (8.37). Poleg 155,636 lastnikov obrtnih obratov, ki jih štejemo za obrtnike, je bilo 1. 1938. zavarovanih še 81.185 pomočnikov in 59.455 vajencev, torej je bilo skupno zaposlenih v obrti 296.336 oseb. Istočasno ja bilo zaposlenih v industriji 295.099 oseb. Kitko leča prihaja na podlagi podrobnejših statističnih podatkov do zaključka: One obrtne panoge, ki pro-;zva?ajo končne potresne predmete za najširše sloje, so teoretično v konkurenčnem boju z istovetnimi industrijami, toda ta konkurenca doslej še ni imela velikih praktičnih posledic, ker take industrije iz kakršnih koli razlogov omenjenih obrti še niso mogle nadomestiti (to so tekstilna, kožarska in kovinska). Obrti pa, ki principielno ne konkurirajo industriji, temveč jo izpopolnjujejo in jih ona pospešuje, so v notranjosti države pokazale minimalen napredek, pa tudi v večjih mestih so kljub sicer znatnemu rrr redku še vedno za obrtmi prve vrste Tega dejstva pa ne smemo vzeti za nekaj stalnega. To je le posledica nezadostnega razvoja naše industrializacije ter pretežno poljedelskega značaja našega gospodarstva. Razvoj v naprednejših področjih dokazuje že doslej, da je v škodo obrti, ki industriji »principielno konkurirajo«, ter ga bo morala zdrava obrtna politika upoštevati. Zahteve Kmeti skih zbornic Izvršilni odbor Zveze kmetijskih zbor nic je imel v Beogradu daljše zasedanje, na katerem je obravnaval več aktualnih vprašanj, ki bi jih naj na odločilnih mestih čim preje rešili: pri popisu prebivalstva naj bi posvečali več pažnje popisu podatkov s področja kmetijstva, spremenili lovski zakon, izdali uredbo o obvez-* ni ureditvi gnojničnih jam in dajanju olaj šav pri gradnji betonskih gnojnih jam, pasivne in deficitne kraje oskrbeli z živežem itd. Za denarno podporo zbornicam naj bi se uvedle takse na izvož in odkup določenih kmetijskih proizvodov, o čemer je izdelan že podroben načrt. ZBOROVANJE ŽIVINOREJCEV V KRIŽEVCIH Občni zbor selekcijske zadruge za si-mendolsko govedo je bil v Križevcih. Iz skrbnih poročil predsednika Antona Štu-heca, tajnika Joška Zaskaša, rodovnikar-ja Matjaža Brumna je bilo razvidno, da ima Zadruga 53 rodovniških krav pod stalno mlečno kontrolo. Lani je bila najvišja mlečnost 4300 1 mleka, povprečna pa 2400 1 letno. Rezultati so, če pomislimo, da primanjkuje krme, izredno dobri. Volitev ni bilo. Na koncu je bilo zanimivo predavanje inž. agr. Padarja iz Rakičana o vzreji telet. g Preračun za i. 1941, ki bo kot žc znano - - potekel s koledarskim letom, že izdelujejo v nekaterih ministrstvih. Izdelan lx> v znamenju skrajne varčnosti. f* Povečala s« je proizvodnja zlaia in srebra ter je dala lani 1114 kg zlata iu 5162 kg srebra; g Pogajanja o podrobnostih pri uvozu uinelne volne iz Nemčije bodo v Beogradu okrog 20. t. m. ter bo prispela v Beograd posebna iymiška delegacija. g Državni dohodki v prvih devetih mesecih proračunskega leta 1940-41 so bili 11.590.1 milijonov din, doeim so bili v isLem razdobju predlanskega proračunskega leta le i).'534.8 milijonov din. Izdatki pa so bili lani 10.130.1 milijonov, predlani pa 8.829.1 milijonov din. g Obvezna registracija delnic domačih delniških družb bo po raznih informacijah uvedena ludi na področju izven banovine Hrvatske in sicer po hrvatskem vzorcu. g Zastopstvo Werberala bo ustanovljeno tudi v Beogradu, dočinv je bilo doslej le v Zagrebu. Ta znana nemška gospodarska organizacija je razvila v Jugoslaviji živahno delavnost. g Za brezcarinski uvoz materij za gnojila ne glede na število carinske postavke. s katero so bile ocarinjene, bo dolo-j čil minister financ v soglasju s kmetijskim ministrom pogoje, ki jih bo treba izpolnili. maammmmmmmmmmmmmnm n VIa;< je vieKei za saDo dekle 50 metrov i daleč, pa je ni povozil, na Belovarski postaji. Dekle, 19 letna Marica Popovič iz Begovace pri Gračanici je dobila le poškodbe na rokah in manjše notranje poškodbe. Nesreča se je pripetila zaradi tega, ker je hotela skočiti iz vagona še med vožnjo, pa se ji ie suknja ujela med kolesa vagona. n Administrativne znamke je uvedla dubrovniška občina za uporabo v občinski administraciji. Izdelane cc v Zagrebu ter je na njih grb Dubrovnika. Izdanih je 5 vrst no U: 2 4, 5 in 6 din. ' n Za 90 milij. din za bolnišnice, sanatorije in druge zdravstvene ustanove bo zgradita banska oblast banovine Mrvatske predvidoma po novem preračunu. n V popolni temi so ostali Sarajevo ker se je prekinil električni tok zaradi prev il«' obremenitve na zunanjem omrežju. Ustavil se je tudi tramvaj. Ta nenadna zatemnit' v je . trajala 2 uri. n Reformo višjih pedagoških šol so zahtevali na zborovanju slušatelji Višje pedagoške šole v Zagrebu. Predvsem naj bi se študijska doba podaljšala od dveh na tri ter bi imeli diplomirani slušatelji pravico kvalifikacije diplomiranih študentov filozofske fakultete. n 2 din mesečne najemnine za trgovski lokal plačuje v središču Stragara vdova Milim-ka Petrovič iz Stragara. n 100 let ima. pa nima nobenega sive i lasu ciganka Džehva iz Vasi Pogledala pri Rogatici. Prebivalci omenjene ciganske vasi so njeni potomci. Peš ie prepotovala že ves Balkan. n Povoženo truplo železničarja so našli ob progi Negotin—Zaječar v bližini postaje Ko-bišnica. Ugotovili so, da je to truplo zavirača Lazarja Stefanoviča doma iz okolice Za-ječarja. Truplo je bilo popolnoma prerezano na dvoje. n 101 požar so gasili v preteklem letu gasilci v Novem Sadu. n Na 106 prebivalcev je po esia gostilna v Belovaru. n Lokomotiva je' trčila v tovorni vlak na progi Novi Sad—Beograd v bližini Sremskili Karlovec. Promet med Beogradom in Novim Sadom je bil prekinjen in niso vozili nočni vlaki. Poškodovana sta strojevodja in kurjač, : Radio ČETRTEK, 13. FEBRUARJA Ljubljana: 13.02 Šramel »Štirje fantje«, 17.30 pester spored RO, 19.50 deset minut zabave, 20 reproduciran konc. simfonične glasbe, 21 RO. — Beograd: 13 nar. pesmi, 17.50 RO, 18.35 plesna glasba, 20 humor, 2..50 plesna glasba. — Zagreb: 20 bosanske sevdalinke poje Dragutin Dujmič, 20.30 RO. Sotija: tl, 12.50, 17.30 in 21.30 lahka in plesna glasba, 19.30 koncert simfoničnega orkestra. — Praga: 15 moravske nar. pesmi, 18.20 in 19.40 zabavni koncert, 18.50 A. A ver-čenkov skeč, 20.30 operni spored, 22 češka glasba. —- Ankara: 20 lahka glasba, 20.45 turška glasba, 23.45 plesna glasba. — Anglija: 20 večerni spored, 21.15 pisan koncert, 23.15 plesna glasba. — Budimpešta: A7.15 jazz, 18.15 ciganski orkester, 19.30 Verdijeva opera »Moč usode« (prenos iz opere). 23.30 ciganski orkester. —• Francija !: !7 koncert zabavne glasbe. — Italija: 18.40. zabavna glasba, 19.45 Verdijeva opera : Trubadur -, Nemške postaje: 18.20 in 21.15 zabavna gJ->, 123.15 pisan koncert. ; — ■ .................................. iNe pozabi naročnine? sshhmmbb W. E. BABTSIELL: 46 ZENA V DŽUNGLI Eksotični roman iz INDIJE »Poj,« je prosila. (n v božični večer je zazvenela hirna-vatska pesem hrepenenja... • Nad Indijo je legla noč...« Beata je poslušala pesem — zrla v duhu Agnes pred seboj, iti s strastnim vzdihom je iztrgala iz svoje torbice najdeno zapestnico, jo držala pred očmi in mrmrala: Charaman Bhuta! - Toda divji obraz sc ji ni več prikaza), Samo sarangi je zvenela.., »Charaman Bhuta — kje si?« je rotila njena duša. Temno \ bilo njeno srce kakor džungla v noči. .... Že davno je od zvenela sarangi. Skrčena v grozi jc čepela Mavvasa poleg svojo gospodarice. Charaman Bhuta! — je kričalo v Beati. Toda nobenega odgovora. Noč je mo K e a. Tedaj jc Beata zaprla oči, naslonih bruz na trdo steno in zadremala u.em r '-n , tki do jutra. DEVETO POGLAVJE S krvavečimi nogami... •Kam. o mem-sahib?« Z na pol sklon'enim telesom je staia '■ j ' • 1 ob .trani. Komaj se je zasvetlikalo jutro. Beata ni odgovorila, odsotno le strmela predse. Mavvasa sc je komaj drznila dihali. Proč hoče mem-sahib — ko je včeraj vendar komaj prišla semkaj za nekaj ur----------- Toda Mawasa je vedela, kje so misli njene gospodarice. Molče je Beata vstala in stopila k vra-tom. Tožeč glas je prišel iz kota, kjer je stala Mavvasa. Z roko na kljuki se je Beata okrenila. Pogledala je Mavvaso s svojimi velikimi plavhni očmi. Nenadoma jo je spreletelo njeno čustvo ljubezni do Mavvase, Z dvemi, tremi koraki je bila pri svoji služabnici. »Ne zapusti, Mawasa!« je mrzlično šepetala. »Santo zdaj še ne. Pozneje bom tudi jaz. delala zate, in kar bo moje, bo tvoje.« Temnopolto dekle je radostno pogledalo svojo gosp-odarico. »O, mem-sahib, — pri tebi ostanem!« »Poslušaj. Hočem iskati Charamana Bhuto Sama ga hočem vprašati iz oči v oči — kaj ne Mavvasa. da mi ne bo lagal? Mogoče policija ni pravihio vpraševala kaj ne. Mawasa da moramo to. storiti!« — Na pol zmedeno so begale i njene oci. Mawasa jo je prijela -za njene ledene roke. »O, mem-sahib, opusti to! Bhutini ljudje so divjaki. Ropajo in kradejo, in molčijo celo, kadar stojijo pod vislicami... Opusti!« Enolično je zvenel Beatin odgovor. »Hočem ga poiskati in sama vprašati.« Mavvasa je ponižno sklonila glavo. »In kam hočeš zdaj, mem-sahib?« »Ob Gangu hodijo...« »Da, mem-sahib... (Je misliš iskati Bhutino tolpo, jo išči ob reki. Tam so romarji... in kjer so romarji, tam so tudi cigani...« Pazljivo jc Beata poslušala. Nenadoma je vzplamtelo v njenih očeh upanje. »Mawasa!« je kliknila. »Tam jih najdeva! V njihovih šotorih moram najti Agnes!« Nestrpna je zgrabila Mavvaso za roke. »Pridi, pridi, ne obotavljaj se!« Vdano je sledila Mavvasa. Toda v njenih mislih so se takoj pojavile skrbi: od česa bosta živeli, kaj jedli in pili, 'kje spali? Toda pomirila se je. Doslej je skrbela zame meni-saliib, zdaj hočem skrbeti zanjo jaz Nežno čustvo jo je obšlo. Zdaj hoče porabiti skromno vsotico, ki jo je na skriva} hranila. Kupila bo riža in mle- i in sadja. Mem-sahib ne bo stradaki. Tako je mislila Mavvasa, ko sta stopali > stonnicah na ulico. Hiteli sta z zmernim korakom po alla- I-, habadskih ulicah. Zavili sta v četrt siromakov. Beatino srce se je skrčilo. Pomagati -je dejal Mahatma... Žena, storila si mnogo, toda mnogočesa še nisi storila ... ... Nemo je hodila Beata in gledala revščino. Bičali so jo požari spoznanja. »Vprašali bova«, je spregovorila nenadoma k Mawasi. »Ali vidiš tam med drevesi napeto vrv? Taborišče — šotori. Pojdi, mogoče so cigani!« Toda že nekaj minut pozneje se jc Beata obrnila od glumačev. Nihče ni poznal imena Charaman Bhuta. Stopili sta k zidu, ob katerem je prodajalec ponujal sadje. »Povej, ali je še več glumačev kje tod v bližini?« Ne da bi jo poslušal, začne sadjar hvaliti svoje’blago. Že stegne Beata roko — toda hipoma se spomni: »Siromašna sem...« »Vzemi«, jo pozove Mavvasa in da sadjarju nekaj drobiža. »Mem-sahib želi fig-in povej ji, kar hoče vedeti.« Beata se ji je zahvalila s pogledom- »lam zgoraj v palmovem gaju s0 tudi«, je odvrnil mož, preštevajoč fige- »Ali poznaš Charanm Bhuto?« je izJ praševala Beata. Mož je zanikal in odrinil sadje. Ma\v> sa ga zloži v svojo ruto. Na peščeni obali reke so rasla lepa. vitka drevesa, V krošnjah je šumel veter, sonce je odsevalo na vodi. / (Dalje.? M ■! r ib o m dne 12. II. 1941 » V e č e r n i k zaradi odkupa slik od Jakoba in Sa- gadina in Kuharjevega »Kmeta« več izdatkov kot dohodkov. Društvo je finančno popolnoma odvisno od podpor banske uprave in občine. Potem je revizor g. Hartner predlagal razrešnico celemu odboru. Predsednik je ostal še nadalje šol. upravitelj, g. Franc Gunvi-1 a r. Namesto prof. Liška je prevzel tajniške posle dosedanji knjižničar, knjižnico pa prof. D o d i č. Najvažnejši del občnega zbora je obsegal delovni načrt za novo poslovno leto. ki mora biti izpolnjeno z delom za zgraditev prekmurskega muzeja. Temu bi najbolj odgovarjala tipična panonska hiša. katero namerava zgraditi društvo z vsestransko pomočjo v občinskem parku, kjer bi dala občina zastonj stav-bišče, kakor je zatrdil prisoten župan. Ako se uresniči ta želja, bo dobilo Prekmurje dom svoje preteklosti. Tudi za notranje, člansko delo, so izdelali btfgat načrt. Ker v Soboti ni ljudske univerze, bo prevzelo društvo vso skrb za znanstvena predavanja. Spomladi pa bo za člane in vse, ki se količkaj zanimajo za zgodovinsko pre- j teklost, daljše poučno potovanje po Prekmurju. V Križevcih pri Ljutomeru so v ponedeljek zaključili akcijo za zimsko pomoč, pri kateri so poleg občine in cerkve sodelovala vsa društva. Pobirali so po vsej občini in so nabiralci nabrali v denarju nad 2000 din, okrog 2000 din pa je bil vreden nabrani živež. Skupno je bilo obdarovanih 55 občinskih revežev z denarjem in z živili. Poleg tega -so posamezne vasi same pobirale in obdarovale še posebej svoje siromake. Pismo od Sv. Pavia pri PreboSdu Te dni je pričela naša občina z razdelitvijo živilskih nakaznic za februar. Zaradi ogromnega navala prosilcev je dela v pisarni veliko. Stališče prehranjevalnega urada je težavno, ker je prejel ie omejeno število nakaznic. Glasom pravilnika bi se morale izkaznice prvenstveno izdajati samo delavcem, odnosno osebam, ki imajo prav malo ali nič orne zemlje. Vsem drugim, tako večjim kakor tudi srednjim posestnikom, je bila dodelitev nakaznic odklonjena. Pri sestavi pravilnika pa niso upoštevali oni krajev. ki so v pogledi! pridelovanja žita pasivni. Tudi Savinjska dolina je v tem nogledu pasivna. G' vna panoga savinjskega gospodarstva je pač hmelj, katera je že zaradi prikladnosti zemlje za to kulturo tudi reutabilnejša. V pogledu preskrbe z žitom je torej Savinjska dolina povsem navezana na uvoz. Z omenjeno odločbo pravilnika se je večina savinjskih hmeljarjev znašla pred hudo preiskušnjo, kako prehraniti svoje družine, saj je mnogo hiš, kjer nimajo niti kilograma žita na zalogi. Potrebna bi bila nujna sprememba omenjene odločbe pravilnika s pristavkom, da se smejo nakaznice izdajati tudi tem zemeljskim posestnikom, ki lahko dokažejo, da ni rt:;:/) nobenega žita na zalogi. Priznamo^ da je v deft prehranjevalnega takih okoliščinah urada' težavno. kajti nemogoče je ustreči mnogoštevilnim prosilcem ter se hkrati ravnati točno po navodilih pravilnika. Upravičeno pa pričakujemo od občine, da posreduje na pristojnem mestu, da dobe vsi prizade:! potreben kruli, kajti sicer obstoji resna nevarnost, da bodo mnoge družine pahnjene v pomanjkanje. — W %fe!!k balon so u“eli v Bosni Prebivalci bosanske vasi Caziu so opazili . višini 2000m velik siv balon, ki se je bližal zemlji. Zbralo se je n>:i0!;0 ljudi, ki so opazovali -naglo •si ščanje ogromnega balona. V vasi -Vagini Dolovi se je balon tako pribli- • a! / ”>!.!!. da so kmelje lahko zgrabili za vrvi. (.cleii izmed njih je prerezal debelo platno in balon je padel v njivo. () najdbi, so obvestili orožnike, ki so balon spravili v Gazili. Y balonu ni bilo nikakib instrumentov. Po poznejših poročilih iz Banjaluke je dobilo okrajno načelstvo v Gazinu nalog, da ugotovi kaj natančnejšega o balonu. Po še nepotrjenih vesteh je baje na balonu napis ..London—Pariz/ . iz česar bi se dalo sklepali, da je balon iz Anglije zablodil k nam. Ifspah dr. Dobovlškovega Habakuka'1 Sinoči so ])o daljšem presledku gostovali v Celju Mariborčani. Uprizorili so dr. Doboviškovo burko s petjem v ireh dejanjih ..Habakuk’, ki jo je uglasbil Radovan Gobec. V spretni režiji Antona H a r a s l: 6 v i e a in ‘pod laktj rko Lojzeta H e r z o g a je uprizoritev dosegla tudi na našem odru velik uspeli. Zbor je dovršeno izpolnil i svojo nalogo tako v pevskem kakor bralskem oziru. Tudi solisti so delu posveiili vso pozornost. V vlogi grun-tarja Gajšku je nastopil Celjan Danilo Gorinšek, ki je izredno ugajal. Iz-ni e d glavnih vlog je posebno pohvalno omenili gospo Igjičevo kol Gaj-škovo hčerko, ki je ustrezala glasbeno in igralsko, v vlogi Slavičine sestrične Vere jt* nastopila z uspehom ga. Lu- ■r. .> Odlikovani so bili v prosvetni službi ravnatelji: Bogomir Remec z redom sv. Save 3. .slop., ivan Dolence i/. Novega mq-sUi /. redom Jugoslovanske krone !. stop. hi Josip Osima i/, Ljubljane z ralom sv. Save J. stop.; profesorji: brane Rojšek, ‘ir. Pavel Strmšek in Pavel Moleče k iz C'tja /. redom sv. Save 1 stop. ter ziskavanje in zdravljenje novotvorb v Ljub l.ia; Pri šnje je treba vložiti do 28. t. ni. e Prdumirski karikaturist Kondor, ki je ne razstavljal v Soboti, pripravlja večjo r*t-fttavo v Ljubljani. Razstava bo od 16. februarja do 2. marca v palači Bat’e. o lž iira .u.ika je preriteščen v Griže kaplan K- Jože Škorjanc. o Za višje sodne oUcljalc so imenovani Franc Štros pri okrajnegi sodišču v Laškem in Anton Veber ter Anton Dolenc pri okrajnem Sodišči! v Celju. * 0 \a Jesenicah je bil v nedeljo občni zli p;Hiru/.nice Narodne strokovne žvečil j, , • Imk :: Tine 1 j..,., ravljali so o peresih problemih ,"a delavstva in sprejeli za lo tfotivhne sklepe. boje.v a, v vlogi gospodinje Urše gdč. S I. ar č e v n, vlogo častnika in ljubimca Branka Iliča je podal g. An a tol Man o še v s ki, vlogo Vogrinovega Ja-neza g. Edo Verd oni k, Jureka Mu-licka pa g. Anton 11 a r a s L o v i č. Pa tudi vse manjše vloge so bile uspešno odigrane in jih je omenili z. vso polivalo. Občinstvo, ki je gleda'išče napolnilo do zadnjega količka, je doživelo izredno zabaven operetni večer in s priznanjem igralcem tli sledilo. Predstavi sla prisostvovala tudi oba avtorja, pisatelj in komponist, ki sla bila ponovno poklicana pred zastor. Prejela sla lepe lovorjeve vence, Gobec ludi šopek nageljnov. G vetje so prejeli ludi Igličeva, Lubojeva. Starčeva in llara-stovič. — .,Habakuka“ bodo drevi ob 20. ponovili. M. £• c Poročila sta se v Petrovčah sin posestnika Josip Pospeh in Katica Poglšek, posestnikova hčerka iz Kasaz pri Petrovčah. c Umetniška razstava članov Kluba neodvisnih iz Ljubljane, ki jo prirejajo slikarja prof. Stane Kregar in Maksim Sedej ter kiparja Karel Ptitrich in Zdenko Kalin v mali dvorani Celjskega doma, bo odprta še do nedelje, 16. t. m. Ta bogata in zanimiva razstava je žal le slabo obiskana. Zaslužila bi pač večji obisk in večjo pozornost. c Male oglase oddajte v upravi »Večerni-ka« v Celju, Prešernova ulica 3. Uspeh ne bo izostal. Tam se sprejemajo tudi novi naročniki. c Mestna občina celjska je ob priliki smučarskega zleta v Celju priredila v nedeljo v hotelu -Evropi slavnostni banket, ki so se ga udeležili prireditelji zleta, predstavniki' civilnih in vojaških oblasti, zastopniki športnih in viteških organizacij in drugi. Na banketu so se izmenjali pomembni govori. Toliko v izpopolnilo našega zadnjega poročila o zletu q Smrtna nesreča. Na železniški progi pri Tremerju so progovni delavci čistili sneg. Pri tein je lokomotiva ljubljanskega brzovlaka odbila v loku 28 letnega delavca Jožeta Vetriha iz Lokrovea pri Celju, da je obležal s prebito lobanjo nezavesten in je čez pol ure umrl. Po komisijskem ogledu na kraju nesreče, so truplo ponesrečenca odpeljali v mrtvašnico celjskega okoliškega pokopališča. c Obsojen je bil pri okrožnem sodišču na tri mesece strogega zapora 27 letni Franc Šinko iz Ponikve ob j. ž., ker je vlomil v neko gostilno in ukradel 150 litrov vina. Pl Ut 1) V nedelje, 1«. t. m. bo v mestni deški ljudski šoli v Ptuju ob pol 11. redna teina skupščina okrajnega odbora Rdečega križa v Ptuju. Posebna ‘vabila se ne bodo razpošiljala. p Zvočili kinu Ptuj predvaja danes in jutri vsakokrat ob 20. ..Mesto greha" vrtince ljubezni, strasti in greha, brancoska drama. KUPUJTE , V TISKOVNI DRUŽBI Z O. Z. Maribor, Cankarjeva 1 Telefon 23-43 Hublr&na a 22.0510 kg ješprenju si je mestna >!> čina ljubljanska zagotovila za svoje prebivalstvo in ga že prodaja na Vodnikovem trgu po 7 din kilogram. Ta ješprenj je za 2 din cenejši kot v trgovinah, zalo ga pa vsakdo dobi samo 2 kg naenkrat. a ISavuanje z odrezki krušnih kart in z boni. Mesini preskrbovalni urad je dobil od Prevoda navodila o ravnanju z odrezki krušnih kart in z boni. Kakor je že znano, bodo trgovine in pekarne v bodoče dobivale te toliko moke, kolikor bodo mestnemu preskrbovalnemu uradu predložile odrezke od nakaznic za m >-; ko in kruli. Trgovine in pekarne z h i rajo odrezke in bone za (Iddano moko in kruli. Te odrezke je treba sortirati po količinah, ki jili odrezki predstavljaj.’. Odrezki za 10 J«g moke naj se zavijejo v ovoje kakor denar, manjše odrezke naj pa nalepijo na pole. Skrbeli je Ircba. da bodo odrezki zbrani v zavoje ali nalepljeni tako, da bo vsaka enota predstavljala 10 kg moke. To je potrebno zaradi pregleda in hitrega poslovanja. Vsaka enota odrezkov ,ki predstavlja .10 kg moke, mora imeti pritrjen listek s štampiljko trgovca in označbo števila odrezkov in teže moke, ki jo odrezki predstavljajo. Trgovci in peki jamčijo za lo. da' so odrezki pravilno sešteli in navedbe v vlogi pravilne. N', vsakem primeru zlorabe bo Pr,-vod doličnemu trgovcu ali peku ustavil nadaljnjo dobavo moke. Najkasneje do II I. m in vsakega naslednjega meseca pa morajo trgovci mestnemu preskrbovalnemu uradu vrnili vse one krušne nakaznic.-, ki jih stranke niso vzele. Prav tako je d > U. vsakega meseca mestnemu poglavarstvu treba izročiti vse glave kari. ki jih morajo trgovcem oddati konsumenti ob prevzemu novih kart za prihodnji mesec. Kino KINO UNION. Tel. 22-21. Daddv mala princesa, najlepši film z malo Shirlev Temple, izdelan v naravnih barvah KINO MATICA. Tel. 22-11 Morski volk. Zgodovinski velefilm. Krrol FIvnn, ISremia .Marshall . 4 KINO SLOGA. I Vemiera afriškega lil-ma ..Boginja Konga". Ann Sotjiern in John Caroli. Kšno S.oga, Ljubljana, tel. 2730 predvaja od 12—14. februarja film BOGINJA KONGA Zanimivi pustolovski doživljaji v sfcu atriške džungle. V glavni vlogi plavolasa lepotica ANN SOTHERN in JOHN CARROLL. — Predstave dnevno ob 1(3., 19. in 21. uri. 30 vagonov nafte zgorelo v Dragomanu na meji Ves vlak uničen, 8 bolgarskih železničarjev mrtvih Med postajama Caribrod na našem in Dragoman na bolgarskem ozemlju se je pripetila v ponedeljek zvečer strahovita železniška nesreča, o kateri poročajo iz Caribroda naslednje podrobnosti: En kilometer od naše meje je iztiril tovorni vlak. ki je prevažal nafto iz Rusije, v Nemčijo. V vlaku je bilo 30 cistern z nafto. Zaradi strahovite eksplozije je zgorela vsa nafta. Požar je bil tako velik, da je osvetljeval vso daljno okolico. Ves vlak je strmoglavil v prepad, potok: goreče nafte pa so se zlivali v Nišavo. Vseh 48 tovornih vagonov je uničenih, ker so se zarili drug v drugega tastrofi je zgorelo S bolgarskih čarjev rešil se je le en zavirač. cenijo Poročila pravijo, da se je pripetila ne-Lvov. sreča najbrže zaradi tega, ker so odpovedale zavore, zračno zavoro pa je imelo samo 9 vagonov. Ko je vlak vozil po strmini navzdol, strojevodja ni mogel zavreli zadnjih vagonov. Zaradi silnega trenja so se vžgale osi, od vročine pa se je vnela nafta ter zgorela. Zaradi prevelike hitrosti je na ostrem ovinku iztirila lokomotiva ter potegnila ves vlak za seboj v prepad. Na kraj nesreče sta prispeli bolgarska in j ugoslovauska komisija. Železniški promet na tem delu proge bo dalje časa Pri ka- prekinjen, ekspresni vlak bo sicer vozil železni- potniki pa bodo moral; prestopati. Škodo lz Beograda poročajo, da so tovorni vlak na postaji Dragoman pregledali in niso našli nobene nepravilnosti. V bližnji vasi se je pripetila strahovita železniška katastrofa, kakršnih malo pomnimo Požar je najel vse vagone in so zgorel; vsi železničarji, razen enega, ki je bi: v zadnjem vagonu. Moža pa še niso našli in ne vedo, kakršne poškodbe ima. Promet z Bolgarijo je prekinjen, prav tako je prekinjena telefonska in brzojavna zveza, ker so zgoreli drogovi in so se žice stopile. Mrtvih železničarjev tudi še niso našli, ker so pod ruševinami. Veliko število delavcev hiti popravljati orogo in odstranjevati razbitine, da bo strokovnjaki na več milijonov le-, promet činiprej spet vzpostavljen. Zaihmivosti Ali ste vstali z levo nogo? Znanost napoveduje bitko proti slabi volji »Danes ste nekam slabe volje, gospod, prav gotovo ste vstali z levo nogo, kajne!?« Ne, gospod Slabo volje vic zanesljivo ni vstal z levo nogo, ampak je prav krepko skočil z obema nogama iz postelje, a je kljub temu danes nekam slabo razpoložen. Še sam vam ne utegne povedati, kaj mu je prav za prav; vsaka najmanjša stvar ga čudovito razburja. Siten je, da ga okolica ne more prenašati. Znabiti je danes zjutraj na tisoče in tisoče ljudi slabe volje. »Slab dan« imajo, kot se pravi, vprašujejo se, zakaj jim danes nobena reč ne gre izpod rok. Karkoli počnejo, vse se jim napak zasuče. Tu ni pomoči, kajti človek je 'bolan. Znabiti bi najbolje imenovali to bolezen »otrplost ali okorelost duše«. Ali je mar slabo razpoloženje zares bolezen? S tem vprašanjem so se pečali že nešteti znanstveniki, med njimi tudi nemški zdravnik dr. Braun, ki je o lej zadevi napisal dolgo študijo v nekem medicinskem glasilu. Dr. Braun je prišel na podlagi dolgoletnega proučevanja do zaključka, da je človekova slaba volja neke vrste organska motnja. Čim bi znanstvenemu svetu uspelo odkriti povzročitelja, bi bilo lahko najti zdravilo.] Prav gotovo bi potem našli čudovito] rastlino, ki bi raznežila še tako kisel' obraz. Nekoč v bodočnosti bo zdravnik samo dejal: »Gospod ali gospa, vi imate nekoliko preveč kisline v krvi. Treba bo odstraniti kislino!« Nato bo sedel in napisal recept: »Dve žlici dnevno...« Zdaj je seveda vseeno, ali bodo morda to »pilule veselja« ali pa si borno dobro voljo vtrli s kakšnim mazilom. To ni važno, poglavitno je, da vemo, da je slaba volja v zvezi s kemijskim sestavom naše krvi. Nekateri ljudje so tako slabe volje, da včasih niti samih sebe ne morejo prenašati. Ti se morajo še zlasti varovati prevelikega uživanja kislih jedi. F. Hoff je dokazal, da so ljudje, ki so pogosto uživali preveč kisle jedi, bili naj-češče slabe volje. Sicer pa je znano, da preveliko okisavanje krvi povzroča utrujenost, ki sili človeka k počitku. V dejavnosti mišic namreč nastajajo iz-vestne krvne kisline, ki neugodno vplivajo na delovanje mišic ter preprečujejo njih normalno delo. Prof. dr. Dennig je vršil poskuse s športniki. Dajal jim je neki preparat, ki sicer ne umirja živcev, ampak samo paralizira krvno kislino. Poskus je pokazal, da so bili športniki, ki so uživali dr. Denuigov preparat mnogo bolj sveži in boljše volje. Znanost je torej napovedala bitko proti slabi volji. Znabiti ji 'bo kmalu uspelo najti lok, s katerim bo mogoče razveseliti še tako kisel in siten obraz. Potem bo seveda vseeno, ali bomo zjutraj vstajali z levo ali desno nogo! Kdor ima v Ameriki talent za dobre ideje ter je le malo iznajdljiv in premeten, ta kaj lahko nabere lepo premoženje. Zakaj ondi gredo pametne reči še vedno v denar, zlasti če so nekoliko senzacionalno zabeljene. Tako je na priliko postal milijonar neki Stuart Milford, ki je pred nekaj leti odprl v najbolj živahnem predelu Nev/ Yorka delavnico, kjer so žagali drva za kurjavo. Ta posel mu je šel kaj težko, kajti na vogalu ulice je bila dobro vpeljana konkurenca, ki mu ni »dala dihati«. 'Poda nekega dne je Milfordu, ki je bil z žaganjem drv prišel na rob propada, šinila v glavo »nova ideja«. Svojo žago je likvidiral, obenem pa odprl trgovino, v kateri je prodajal samo olupljen krompir. Stvar je primer- no razbobnal po časopisju. la gospodinje so se zares za stvar ogrele. Rade so plačevale tistih par centov več. da so Si prihranile lupljen je,krompirja. MiLfor-du je posel cvetel, odjemalk je bilo toliko, da je moral odpreti v velemestu še nekaj podružnic. Danes je mož milijonar, njegovi uslužbenci pa še vedno lupijo newyorškim gospodinjam krompir. ZEMLJEVID CENTRALNE AZIJE Znani raziskovalec Svcn Hedin je pred dnevi izdelal prvo natančno zemljepisno karto Centralne Azije. Ta predel Azije je bil v dosedanjih zemljevidih označen z belo liso, ker so bili ta-mošnji predeli še neraziskovani. * ^ — Ali je bila ladia torpedirana? — Ne, samo »postarala« se je in oma. gala! Železne gosenice, ki orjejo saharsko puščavo Z lupljenjem krompirja je zaslužil milijone G«y de Maupassant: Ivan Se je prikazal pri vratih, da bi izvršil nova navodila. Ta je presenečen izbuljil oči. Zajecljal je: »Toda gospodarica.« Nadaljevala je: :>Nc, ti ne boš šel z menoj, premislila sem si. Jaz hočem, da ostaneš v Rusiji. Na, tu imaš denar za povratek. Daj mi svojo čepico in svoj plašč.« Stari služabnik se je preplašen odkril, prožil svoj plašč, vedno pokoravajoč se brez ugovora, navajen na nenadne zahteve in muhe svojih gospodarjev. In oddaljil se je s solzami v očeh. Vlak je odbrzel proti meji. Nato je grofica Marija rekla svojemu sosedu. »To je za vas, gospod, vi ste Ivan, moj služabnik. Samo en pogoj vam stavim: to je, da ne boste nikoli z menoj govorili, da mi ne boste rekli niti besede, niti da bi se mi zahvalili, niti kar koli.« Neznanec se je priklonil, ne da bi izprego-voril besedo. Kmalu so se zopet ustavili in uradniki v uniformah so stopili v vagon. Grofica jim je prožila listine in pokazala na človeka, ki je sedel v kotu oddelka. »To je moj služabnik Ivan, čigar potni list je tukaj.« Vlak se je spet premeknil. Vso noč sta ostala nasproti, molčala sta obadva. Ko je napočilo jutro in se je vlak ustavil na neki nemški postaji, je neznanec izstopil; nato je pri vratih dejal: »Oprostite mi, gospa, da sem prelomil svojo obljubo; toda spravil sem vas ob služabnika, moral bi vam ga nadomestiti. Ali ničesar ne potrebujete? Odgovorila je hladno: • Pokličite mojo sobarico!. Storil je to. Nato je izginil. Prispeli so v Menton. r v vlaku II. Doktor je obmolknil za trenutek, nato pa povzel: »Nekega dne, ko sem sprejemal svoje pa-cjjente, sem videl, kako je vstopil velik mlad mož in me vprašal: »Gospod doktor, prišel sem vas vprašat, kako je grofici Mariji Bara-novi. Jaz sem, čeprav me ona ne pozna, prijatelj njenega moža.« Odgovoril sem: »Ona je izgubljena. Ne bo se več vrnila v Rusijo.« In ta človek je nenadoma zastokal, nato pa se dvignil in odšel opotekajoč se kakor pijanec. Še isti dan sem obvestil grofico, da me je neki 1ujec prišel vprašat po njenem zdravju. Postala je ganjena in mi povedala to zgodbo, ki sem jo pravkar pripovedoval. Dodala je: »Ta človek, ki ga sploh ne poznam, me spremlja zdaj kakor senca In vsakokrat, ko ga srečam, me pogleda na čuden način, toda nagovoril me ni niti enkrat.« Pomislila je, nato pa povedala: >: Glejte, stavim, da je pod mojim oknom;« Vstala je s svojega naslanjača in odgrnila zaveso ter mi pokazala človeka, ki me je prišel vprašat po njenem zdravju; sedel je na klopi pod drevesom, oči je imel uprte proti oknu. Opazil naju je, se dvignil in se oddaljil ne da bi obrnil glavo. Tedaj sem bil priča nečemu presenetljivemu in bridkemu, tihi ljubezni dveh bitij, ki se nista poznali. Ljubil jo je z vdanostjo rešene živali, hvaležne in podložne do smrti. Vsak dan me je prihajal vpraševat: »Kako ji je?« Saj je razumel, da sem ga spoznal. In -bridko je jokal, ko je videl, da je sla vsak dan mimo njega slabša in bledejša. Rekla mi je: »Samo enkrat sem govorila s tem človekom, pa se mi zdi, kot da bi ga poznala že dvajset let.« In kadar sta sc srečala, sta se pozdravila z bridkim, ljubeznivim pozdravom. In čutil sem, kako je srečna, ona, tako zapuščena in ki je vedela, da je izgubljena, čutil sem, da je srečna, da je ljubljena s spoštovanjem in vztrajnostjo, s pretirano poezijo in s to, na vse pripravljeno vdanostjo. In kljub temu, zvesta svoji trmi, je obupno odklanjala, da bi ga sprejela, da bi vedela njegovo ime, da bi govorila z njim. Govorila je: »Ne, ne, to bi me raznežilo, to čudno prijateljstvo. Midva morava ostati tujca drug drugemu.« Kar se tiče njega, je bil neke vrste Don Quichot, kajti ničesar ni napravil, da bi se približal. Do konca je hotel držati nesmiselno obljubo, ki jo je dal v vagonu, da ne bo nikoli govoril z njo. Cesto se je med dolgimi urami slabosti dvignila s svojega naslanjača in je odgrnila zaveso, da bi pogledala, če je pod njenim oknom. In ko ga je uzrla, negibnega na klopi, se je vrnila s smehljajem na ustih. Nekega jutra, proti deseti uri, je umrla. Ko sem stopit iz hiše, je prišel k meni s spremenjenim obrazom; vedel je že novico. »Rad bi jo videl trenutek, pred vami,« je rekel. i Prijel sem ga za roko in se vrnil v hišo. Ko je bil pred njeno posteljo, jo je prijel za roko in ji pritisnil poljub, nato pa odbežal kakor neumen. Doktor je znova obmolknil ter povzel: Evo, gotovo najnenavadnejša zgodba iz vlaka, ki jo poznam. Reči moram tudi, da so ljudje včasih smešni.« Neka zenska je mrmrala polglasno: Ta dva sta bila mani neumna, kot bi si kdo mislil, bila sta. . . bila sta . A govoriti ni mogla več. tako je jokala. Ko so obrnili pogovor, da bi jo pomirili, ni nihče vedel, kaj je hotela reči »Tiger" in ljubezen Nekoč so prijatelji vprašali slavnega . francoskega državnika Clcmenceaua. če j jc sploh bil kdaj zaljubljen in kako o ljubezni. Clemenceau jim jc odgovoril-« »Seveda, seveda, tudi mene je okužila ta bolezen, ki so ji ljudje po nevrednem dali tako lepo ime. Ljubezen je kot kužna bolezen, ki jo mora preboleti vsak človek vsaj enkrat. Mnogi postanejo po pr- vi okužbi sploh imuni proti tej bolezni D nikoli več jim ne pride na um, da bi se še kdaj zaljubili. Če bolezen napade dve bitji, moža in ženo, kot je navadno, potem je onemu, ki je stvar že prebolel, njegov sosed naravnost neznosen. Toda sreča je, da proi,vali slej ozdravi tudi dragi...« Obvezni bonboni Francosko prosvetno ministrstvo v Vichyju je izdalo pravilnik o obveznem uživanju in razdeljevanju vitaminskih bonbonov med ljudsko in srednješolsko mladino. Otroci od šestega do petnajstega leta bodo dobivali vitaminske bonbone, ker je bilo zdraviliško ugotovljeno, da zaradi slabe hrane silno hujšajo ter so neodporni proti boleznim. Bonbone bodo dobivali po naslednjem vrstnem redu: v ponedeljek bonbone z vitaminom B in C, v sredo bonbone z vitaminom A, vsak petek pa bonbone z vitaminom B in C. Ministrstvo je prepričano, da bo s temi vitaminskimi bonboni nadoknadilo slabo prehrano francoske mladine. Garda maršala Petaina Pred nedavnim je bila organizirana nova garda, ki straži sedež maršala Petaina, šefa francoske države. Gardisti so oblečeni v modre uniforme, na glavi imajo jeklene čelade, na rokah pa bele rokavice. Petainova garda šteje skupno 200 mož. Člani garde so izbrani izmed najboljših orožniških podoficirjev, poveljujejo pa jim elitni častniki. Z albanskega bojišča Nekoliko besed pred začetkom nove sezone dela Od nekega prijatelja našega lista, ki ie sam stavbeni tesar že okoli 20 let, smo prejeli daljši dopis iz katerega povzemamo sledeče: h dnevnega tiska, pa tudi iz vsakdanjega življenja spoznavamo tudi pri nas Posledice, ki jih je povzročil evropski vojni požar. Osobito jih čutijo gospodarsko šibkejši sloji, zlasti pa deiavstvo. Nastala je že nedosegljiva draginja, nekatere življenjske potrebščine se dobivajo le v omejenem obsegu, nekaterih !e vobče zmanjkalo. Zaradi težkoč v nabavi surovin itd. je marsikatero podjetje omejilo svoje obratovanje, v zvezi s tem Pa je naraslo tudi število nezaposlenih, ki si morajo sedaj sami poiskati možnosti, da prebijejo vsaj zimo, v upanju, da bodo laže našli zopet zaposlitev, ko bo skopnel sneg. Mnogi med njimi so ra-vezani samo na podpore, dosti je pa tudi takih, ki ne prosijo iz potrebe, ter pomenijo s tem samo nevšečnost za one, ki so pomoči res potrebni. Hvalevredna je akcija za zimsko pomoč, za katero je dala pobudo banska uprava, ter tako zbira med premožnejšimi prispevke za reveže. Vendar samo ta akcija zimske pomoči ne more v celoti rešiti vprašanja nezaposlenosti, ki zlasti naraste v zimskih mesecih, ter najti pomoč vsem potrebnim. Da bi se število onih, ki bi prišli v Poštev za podporo iz fonda zimske pomoči zmanjšalo, kar praktično pomeni, da bi potem vsi potrebni dobili izdatnejše podpore, bi bilo po mojem skromnem mnenju treba ukreniti še dvoje. Prvič bi se naj zvišale mezde ielav-stvu v sorazmerju z draginjo. Danes plača delavca ne zadošča niti za golo življenje, kaj šele, da bi si v poletnih mesecih zaposlitve prihranil tudi še kaj za zimo, ko se nujni izdatki v veliki meri povečajo, nasprotrto pa mnogi, zlasti sezonsko zaposleni, izgubijo baš takrat svoj kruli. Nadalje bi trebalo paziti na to, in zlasti velja to za sezonske delavce, da bi v vsakem kraju dobili prvenstveno zaposlitev domači ljudje, nato pa šele oni, ki za majhen denar opravi to delo ter daje celo iz drugih delov države. Šele v pomanjkanju prvih bi naj prišli tudi slednji na vrsto. Posebej naj bi se polagala važnost na to, da bi se s podeželja jemali le taki ljudje, ki so res navezani na to, da z zaslužkom za delo svojih rok vzdržujejo sebe ali še' celo koga drugega. Kajti med današnjimi delavci, ki prihajajo s podeželja v mesto, so tudi posestniški sinovi, ki bi lahko našli delo doma. Sedaj si pa rajši najamejo dninarja, ki jim za mal denar opravi to delo tDeseti brat« nato pa sScampolo«, nad vse pa bo zadovoljila vsakogar komedija ^ treh dejanjih >Raj potepuhove, ki jo bodo prikazali v sobo-to> 15. in nedeljo, 16. t. m., vsakokrat ob -0. Je to /. naravnim humorjem prepoje-Ma igra ter prav primerna za pustni 'čas 1(1 one, ki se radi od srca nasmejejo. CENE ŽITA NA MARIBORSKEM TRGU Kakor poroča tedenski pregled cen mestnega tržnega nadzorstva na mari- borskem trgu, so konec preteklega tedna prodajali žito po sledečih cenah (vse cene veljajo za količino 1 litra): pšenica 3.50—4 din, rž 3.50 din. ječmen 3 din, koruza 2.50—3 din. oves 2—2.50 din, proso 3.50 din, ajda 2.25—2.50 din, proseno pšeno 8 din, ajdovo pšeno 9—11 din, fižol 5—6 din. ni V srednješolski službi sla napredovala v 7. skup. profesorja Konrad Stražar in herdo Kaučič, oba iz Maribora. m Odlikovani so bili z redom sv.. Save t. stopnje ravnatelj učiteljišča dr. [‘rane Sušnik j er profesorji dr. Ignacij Fhuler-nik, .losi)) Pirnat, Sjmon Mitač, Krvina Ropaš in Evgen Vaken, vsi v Mariboru. * Pisarniške potrebščini*, tiskovine pri Hinko SAX, Grajski trg. ni Ljudska univerza v Studencih. Jutri bo predaval dr. Vilko Marin iz Maribora o temi „Kaj podeduje otrok od svojih staršev". m Predpustne šale bo priredil zimsko športni odsek SPD Maribor v soboto, 15. febr., pri Scnjorjcvcni domu. Planinci in sin u čar j i dobrodošli! ostal na svoji zemlji, dninar pa bi se podal za svojim zaslužkom. Kajti ta je itak vezan na to, da si svojo dnevno hrano kupi, medtem ko si prvi lahko poleg cenene domače hrane mnogo prihrani pri zaslužku, ki je za druge, ki živijo izključno od svojih plač, majhen ali celo prenizek. Počasi se navadi na mesto, kateremu pogosto pade v breme tudi tedaj, ko event. izgubi svojo zaposlitev. * Zaradi vsega navedenega naj bi se v mestih zaposlovali v prvi vrsti delavci, ki stanujejo v mestih, in šele v pomanjkanju teh podeželani, ki pa naj bi se izkazali z uradnim potrdilom, da so res potrebni dela in zaslužka, ki ga doma nimajo. Zaposlenim naj se določi mezda, ki bo primerna današnjim cenam, med onimi, ki prosijo na zimo pomoči in podpore, pa naj se vodi točna evidenca, ali so preko poletja vobče poizkušali najti zaposlitev. Ako se omejimo v tem pogledu med sezonsko zaposlenimi samo na stavbeno stroko, bi moral prosilec za zimsko pomoč predložiti potrdilo ne samo enega mestnega stavbenika, da je iskal pri njem zaposlitve, podjetnik pa naj bi tudi v potrdilu navedel, zakaj delavec ni dobil dela. Pred novo sezono stojimo. Morda ne bi bilo slabo, ako bi se gornja izvajanja upoštevala vsaj deloma i preko poletja i pozimi pri razdeljevanju podpor. B. Č. in Literarni večer v Ljudski univerzi. V petek, 14. februarja, ob 20. ho v dvorani Ljudske univerze na Slomškovem trgu literarni večer članov Literarnega • kluba iz Ljubljane. Svoja dela bodo brali: Čampa, Dular, Kastelic, Magajna, šali in Vipotnik. optični predmeti?.. dipi. optik petefln m Otvoritveno predavanje letošnjega „Ma-terinskega tečaja" je bilo sinoči v dobro zasedeni dvorani Ljudske univerze. Predaval je dr. Meško "„Družina in njeno poslanstvo11. — Drevi je na sporedu predavanje primarija dr. Radšla „Rodbina v boju proti tuberkulozi". Podrobneje o obeh predavanjih, bomo spregovorili jutri. * „PUTNIKOV“ izlet v Budimpešto. 22. do 26. februarja. Zadnji dan za prijavo je jutri! Prospekti pri „Putnlku". m Nogo je podstavil na cesti neki učenec meščanske šole pri Sv. Lenartu v Slov. goricah G6 letni kmečki dninarici Konrad Genovefi. Starka je padla ter si zlomila roko. m Konj je brcnil v brado 45 letnega posestnika Ivana Stajnahera iz Oplotnice, da je moral v bolnišnico. m Železen obroč je padel na nogo 43 letnemu delavcu v delavnicah drž. železnic Karlu Pipenbaherju ter mu jo zlomil. m, Po stopnicah je padla ter se poškodovala po hrbtu Elizabeta Perkova, žena šolskega upravitelja od Sv. Miklavža pri Hočah. Ali želiš kaj kupiti ali prodati; Oddai .. - f mali oglas v „Večernik“ * Vsi časopisi, domači ter inozemski pri Hinko SAX, Grajski trg. m Sokolsko društvo Maribor malica bratsko poziva moško članstvo, da se udeleži zelo aktualnega zdravstvenega predavanja, ki bo danes, 12. febr. z začetkom ob 19. v Sejni dvorani Sokolskega doma. m 00 oseb se je prijavilo pri pobreškem Preskrbovalnem uradu, da bodo kupovale kruh pri pobreških pekih, vsi drugi so se odločili za nakupovanje moke. Ako ne upoštevamo Scherbaumovili podružnic, je na Pobrežju 10 pekovskih obratov. * Zadružno predavanje. V soboto, dne 15. februarja predava v dvorani Ljudske univerze, Slomškov trg 17, ob 20. uri g. prof. inž. Fr. Degen o temi: Ekonomski sistem. Predavanje je pristopno za vse. Vstopnine ni. * Inscrali za vse časopise pri Hinko SAX, Grajski trg. * Ker sta v soboto šef baleta Žukovskij in primabalerina Vasiljeva zadržana radi slavnostne predstave v Nar. gledališču v Beogradu v korist zimske pomoči sc vrši ..Ruski vcčer“ v nedeljo, 16. febr., ob 20. uri v Narodnem domu. * Večer „KoIa“ 22. febr. bo zelo pester Pridite. Vstopnina din 10'—. Državna razr. loterija GLAVNO ŽREBANJE RAZREDNE LOTERIJE (3. dan glavnega žrebanja) Din 100.000.—: 3002 47711 Din 80.000.—: 27621 Din 50.000.—: 5395 81429 84491 Din 30.000.—: 14024 Din 24.000.—: 93052 Din 20.000.—: 5532 77845 82524 Din 16.000.—: 31454 Din 10.000. —: 6148 14511 29030 36314 51496 53840 67144 77711 77483 91036 Din 8000. —— * 4254 20083 31558 34214 36912 42666 52393 61890 63749 64778 70597 84298 89614 90802 97605 Din 6000. —: 5568 6743 10414 19363 22506 25046 29677 29702 32812 34866 36241 50008 62831 65659 67390 72249 73931 75784 84747 93527 96721 Dir i 5000. —: 2297 4841 5283 6533 6748 17417 18656 22243 24879 28984 33071 33246 37693 41351 47234 49108 51381 52350 62281 63901 67167 69285 72386 74668 75427 82679 83642 85239 99208 Dir i 4000. ,—: 1829 3834 3886 4585 4906 8849' 11742 14329 18050 19353 22468 23196 25596 27581 31057 31108 35714 41773 41898 53353 57460 57773 58009 63324 63480 64047 70222 70517 71876 73101 78359 79253 81535 81754 86341 .88391 91742 91767 93414 98682 (Brez jamstva.) Pri nas kupljene srečke so zadele sledeče dobitke: din 24.000 št. 42521, din 10.000 št. 63742, din 5000 št. 59955 in 75427, din 4000 št. 3886. Bančna poslovalnica DEZJAK, Maribor Gosposka ulica 25 (tel. 20-97) m. Nočno lekarniško službo bosta vršili od 8. do vključno 14. febr. lekarna pri Zamorcu, Gosposka ul. 12, tel. 28-12, ter lekarna pri Angelu varuhu, Aleksandrova 33, tel. 22-13. Narodno gledališče Sreda, 12. febr.: zaprlo. (Gostovanje v Gc.l ju). Četrtek, 13. febr., ol> 20.: ..Sumljiva oscba“ Red C. Petek, 14. febr.: zaprlo. Sobota, 15 .febr., ob 20.: ..Habakuk' . V korist Združenja gledaliških igralcev. Finžgar] e v a proslava v Mariboru. Mariborsko gledališče pripravlja najboljšo Finžgarjev« dramo ,,Itpzva1ino življenja", da z njo proslavi 70 letnico zaslužnega slovenskega pisatelja P. S. Finžgarja. Druga ponovitev Sumljive osebe", — ene najduhovitejših m naj zabavnejših Nu-šičevili komedij, ki je bila pri dosedanjih predstavah tako simpatično sprejeta, — bo v četrtek. Na vrsto pride red C. Kino * ESPLANADE KINO. Od danes ,,V ženskem carstvu*', sodeluje 135 najlepših hol-lywoodskih žena. Razkošje, sijaj, bajne toalete. * GRAJSKI KINO. Danes veliki film iz afriškega pragozda „Kongo Ekspres", \Vil-Iy Birgel, Mariaunc Hoppe, Rene Dcltgen. * UNION KINO. Od danes do četrtka zabavni film „Saina za moškc“, prvi film v srbo-hrvalskem jeziku. KINO STUDENCI. 10 febr. ,,Pripadam tebi** (Zlomljena srca). Soori Priprave za prvenstvo Kobanskega Prireditelji „Kobanskega tedna . ki so sc letos odločili tudi za prireditev zimsko športnih konkurenc za naslov prvaka Kobanskega, so zaradi velike manifestacije slovenskih smučarjev v Celju preložili svojo prireditev na lii. februar. To pridobitev v času za priprave so izkoristili selniški smučarji za zgraditev nove skakalnice v Spodnji Selnici. Nova skakalnica na posestvu g. Serneca je boljša od prejšnje tor je oddaljena od avtobusne postaje le 5 min. Prometne zveze so torej jako ugodne. Ce bi vreme preprečilo tekmovanje v smuku, se bodo vsekakor vršile vsaj skakalne tekme za lepa darila, ki so jiii prispevali ugledni Semičani, ki so s tem pokazali polno razumevanje za mladino: župan g. Urbas, Pinler in Volmajer, Sokol in fantovski odsek v .Selnici, nadalje gg. inž. Rus in Grahor s hale ter gg. Zorko in Skerbinek iz Bistrice. Pravo senzacijo za Selnico so pomenili nedeljski preizkusni skoki na novi skakalnici, ki so prav lepo uspeli. Bilo je malo padcev, in še ti nenevarni. Atrakcija je bil 12 letni gluhonemi kobanski skakalec Pepo. GLASBILA VOZILA DENAR RAZNO OBRT - TRGOVINA POHIŠTVO-OPREMA MALI OGLASI ŽENSKI KOTIČEK STANOVANJE ODDA SLUŽBO DOBI OPOZORILA SLUŽBO IŠČE Živali Po nalogu MZSP si je ogledal skakalnico kot njen delegat tudi g. Kranjčec, ki se je odločil za novo skakalnico v Selnici. Na tej bodo v nedeljo skakalne tekme za prvenstvo Kobanskcga, za vsak slučaj pa kljub neugodnemu vremenu pripravljajo tudi smuško progo od Sv. Duha do Selnice. Po dosedanjem razporedu je določen start za smuk ob 11. pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu, začetek skakalnih tekem pa ob 15. Smuško prvenstvo Kobanskega naj bo prav tako, kakor minuli celjski izlet, manifestacija slovenskega smučarstva, ki naj obenem povzdigne tudi zanimanje za kobanske smuške terene, ki jih marsikdo povsem neupravičeno zapostavlja Iščem GOSPODIČNO ki bi bila voljna sprejeti sosta novaik Event. tudi s hrano-Naslov ' oglasnem oddelku »Večerrka«. 22753-S Mirna, lepa OPREMLJENA SOBA s posebnim vhodom se takoj odda v Kamniški ul. št. 7- 227,33-8 Krom-številke in črke za izložbe 1o 20 besed lo din. vsako nadalinia beseda 1 din Kupim rabljen RADIO - APARAT Ponudbe pod šiiro »Novejši model« na oglasni oddelek »Veternika«. 22739-20 RADAN Zagreb, Masarykova 13 Prcsnekti na zahtevo. Deveti Orožnov smuk preko Pohorja V nedeljo, 16 .februarja, bo letošnji IX. legitimacijo ter plačati pred startom pri-Orožnov smuk preko Pohorja, ki predstav- javnino din 20’ - za osebo, lja vsakoletno težko preizkušnjo naših tur- Start bo ob 0. zjutraj v nedeljo, pri Ma-nih vozačev. Udeležba tega tekmovanja je riborski koči. Proga vodi mimo Ruške ko-• če, na Klopni vrh, kjer je prvi počitek in ® prva kontrola, nato mimo Koče na Pesku, jcvega doma, kjer bo glavni odmor in glav- meti'ov, smuka pa' 2600 m. Vsakdo dobi pri startu kontrolni listek, sicer se smatra start za nepravilen. Profrilijante, zastav Ijalne listke išče nujno za nakup M. Uneriev sin. Nogavice traine m a .UImaI*. L/tnali * do 20 besed 20 din. vsaka nadaljni* beseda ? din Prodam TRGOVSKO HIŠO s trgovino in gostilno ter dve ma gospodarskima poslopjema popolnoma novo ob banovinski cesti pri Slov. Bistrici. Ponudbe na oglasni od delek »Veternika« pod »Trgovska hiša«. 22737-11 Maribor Gosposka 15 y I 1 | preprečuj« \ / j I/ »puščanje | V / j i petelj (zank) l i Din 30'->NIMELA< SAM0PR0DAJA CELJE, poitnl predal 2 Vsakovrstne terih so nastopili člani in naraščaj sokolskih društev Sv. Trojica in Sv. - Lenart v Slov. gor. Zaradi odjuge se je start malo zakasnil, tekmovalo je vsega 8 elanov in 17 naraščajnikov. člani so imeli 6 km dolgo progo, ki je bila mojstrsko izpeljana, naraščajska pa je bila krajša. Kmalu po startu članov so se pričeli vračati naraščajniki, zmagal je Troji-čan Konrad Kramberger, drugo mesto je pripadlo Lenarčanom. Med članstvom je zmagal Lenarčan Dokl Zdravek, drugi je bil Rozin Roman. Kljub južnemu snegu, ki je povzročil več padcev brez večjih nezgod, so tekme potekle v popolni disciplini ter so nepričakovano uspele. Tudi Odsek pri Sv. Trojici je priredil pod vodstvom Rudeka Petna mladske tekme na krajši in naraščajske na daljši progi. Pri mladcih je zmagal Stanko Markeš, pri naraščaju pa Stanko Divjak. Prvenstvo MZSP v Ribnici papirja in cunj kupuje m plačuje po najvišjih dnevnih cenab ISSK Maribor bo priredil v nedeljo- 16. februarja, v Ribnici na Pohorju podzvezino prvenstvo v norveški kombinaciji in skokih. Ob 0. bo tek na 18 km s startom in ciljem v Ribnici, ob 14. pa skakalne tekme na skakalnici v Ribnici. Pravico tekmovanja imajo verificirani tekmovalci MZSP s potrjeno in obnovljeno izkaznico. Žrebanje startnih številk bo 15. febr., ob 20.30, pri Puru v Ribnici, prisostvovati mu morajo zastopniki vseh udeleženih klubov. Rezultati bodo objavljeni v nedeljo po končanih tekmah. Prvi trije v teku ter prvi v skokih dobijo lepe plakete, zmagovalec v kombinaciji poleg naslova prvaka MZSP še pokal, 2. in 3. pa plaketo. trgovina vseh vrst surovin MaribBi Pobrežie. Cankaiieva 16 Nakupovalnica Kopališka ul* Te^fon 27-43 do 20 besed 15 din, vsaka nadaljnja beseda 1 din Smuški šport osvaja tudi podeželje Pri Sv. Trojici v Slov. gor. so bile v nedeljo meddruštvene smučarske tekme, v ka- Bančno kom. zavod s. SSK Bratstvo na Pobrežju bo priredil 16. H. ob 17. v dvorani Sokolskega doma na Pobrežju športno reduto z nagrado najlepših mask. jo 20 besed 15 din. vsaka nadallnir beseda t din MODERNA, JEDILNICA orna, #malo rabljena (13 komadov) in spalnica, kavkaški oreh »flodrana« se proda pri starinarni. Donko? Vetrinjska ul. 24. 22740-17 Prodaja srečk državne razr. loterije do 20 besed stanejo z davkom vred 15.— din. Vsaka nadaljnia beseda 1.— din. Kdor išče službo, plača za tak oglas namesto 15.— din samo 12.— din. Mali oglasi za ženitve, dopise, posest, trgovsko in obrtno* reklamo pa stanejo namesto 15.— din 20.— din. Vsaka nadaljnja beseda v teh oglasih stanc 2.— din. Za pismene odgovore glede uaslovov v malih oglasih znaša posebna pristojbina 3.— din. kateri znesek je treba nriložitl v znamkah. Male oglase ic treba plačati takoj pri naročilu. Pri pisnenlh naročilih so lahko plača v znamkah. Za vse male oglase, če so debelo tiskani, velja dvojna tarila. jo 20 besed 15 din. vsaka nadaljnia besedo 1 din MODRČKI stezniki, rokavice, nojcavice-damsko oerilo najceneje pri Ž Ketlš-u Stolna I. 11406-18 STEKLENICE Vs in Vi . 1» kupuje drogerija Kane._____________ _ 22692-18 BARVANJE LAS TRAJNI KODRI z najnovejšim ar/ara to m in preparatom z garancijo po znižanih cenah. Salon Mra-kič, Maribor. Koroška c. 7. 22749-18 20 LETNO DEKLE iščfe službe v raanjš gostilni za natakarico, pomagala b. tudi v kuhinji. Ponudbe na ojflsui oddelek »Večernika« pod »Natakarica«. 22741-3 FRIZERKA dobra moč. dobi službo. Na- I stop tafeoi. Plača po dogovoru. Ponudbe na ogl. oddelek lek »Večernika« pod »Mlada meč«._________________22/35-2 IZVEŽBANO ŠIVILIO za stroj na verižni vbod sprej me »Weka«, Maribor, Cankar jeva 2._______________22724 2 RAZNAŠALCA s kolesom sprejmemo takii-P omene ponudbe z natančn1-mi podatki na oglasni oddelek »Večernika« pod »Razmi-šalec s kolesom«. 22756-2 do 20 besed 20 din vsak; nadaUnta beseda 2 din KONCERT v španskih ciganskih narodnih nošah. Nastopi danes in jutri damska kapela v restav racii »Ljutomer«- 22752-1 In 20 besed 15 din vsaka nadalinia beseda I din V najem se odda enodružin-skii KOMFORTNA VILA z vrtom v 5. okraju Na željo garaža- Naslov v oglasnem oddelku »Večernika«. 22575-5 do 20 besed 13 din. vsaka nadaljnja beseda 1 din PLAČILNA NATAKARICA Boljši hotel na Gorenjskem potrebuje takoj prvovrstno moč. Znanje jezikov. Celoletna sezona. Na račun- Vse ostalo po dogovoru- Ponudbe rvoslati p. »Prvovrstna moč« na oglasni oddelek »Večernika« 22738-2 za sobotno-nedeljsko številko „Večernika" čimprej v tednu, najkasneje do ker so do tedai oddani mali oglar orez posebne pristojbine in zato cenejši, kakor v soboto do 9. ure dopoldan oddani. lo 20 besed 12 din vsaka nadalinia beseda 1 din NATAKARICA poštena, - vesele zunaniostl 'šče službo kjer koli najraje v Mariboru al! na dežil? Ponudbi« poslati na Mari Reber nak, Suhadol, Hoče. 22754-3 c \0Y O O O C C M i J u 6\kanc Oglasni oddelek. PRODA TALKA vestna in poštena. išče mesto v Marboru aii okolic* Voljna je pomagati tud, v g»sood:nj stv>- Ponudb' na oglasni od-•deiek »Večerilka« do^.»15 marre« 22745 3 TISKOVNA DRUŽBA Z O. Z------------------- Maribor, Cankarjeva 1. telefon 25-45 v veliki izbiri in najujjodneie nudi , Oglasi po ceniku - Kokopisi »t Poštni čekovni račun štev 11 409-