Poštnina plaćana v gotovini. izhaja 5. in 20. vsakega meseca. POŠTAR # Letna naročnina . . Din 24‘— Polletna naročnina. „ 12'— Posamezna številka „ t'90 STROKOVNI LIST POŠTNIH NAMEŠČENCEV. Štev. 24. V Ljubljani, dne 20. decembra 1929. I. leto. Vesele božične praznike in jos. Štukelj: „Dejanski kes“ po avstrijskem in jugoslovanskem kazenskem zakoniku. Zločin in kazen sta pojma, ki ju izgovarjamo skoro v eni sapi. Saj tudi kazen sledi zločinu kakor senca za petami. O kazni in nje svrhi so pravniki že prelili cele potoke črnila, uspeh pa je bil končno ta, da so pričeli dvomiti o vzgojni plati kazni in z institucijo pogojne obsodbe začeli od malih grešnikov odvračati pečat »kriminala«. Zdrava pamet človeka, ki ni jurist, ne more razumeti, zakaj naj bi bil kaznovan človek, ki je zagrešil kak imovinski delikt, pa se je z oškodovancem sporazumel in mu povrnil škodo, še preden je za stvar izvedela sodnija. Čemu pritisniti takemu človeku na čelo tatinski pečat in ga za vedno izločiti iz družbe poštenjakov?! Na to je mislil že zakonodajalec avstrijskega kazenskega zakonika iz leta 1852, ki velja pri nas še do konca tekočega leta, ter je pod naslovom »nekaznivost tatvine in poneverbe radi dejanskega kesa« v § 187 določil, da vsaka tatvina in vsaka poneverba preneha biti kazniva, ako storilec sam, ne pa zanj kaka tretja oseba, zaradi dejanskega kesa, četudi na pritisk oškodovanca, poravna vso škodo, ki izvira iz njegovega dejanja, še preden izve za njegovo krivdo sodnija ali kako drugo oblastvo. Isto velja tudi za udeleženca, to je za onega, ki je ukradeno ali poneverjeno stvar skril, si jo prisvojil ali speča! v denar ali zamenjal za drugo stvar. Ako se da njegov delež pri škodi ugotoviti, zadostuje za nekaznivost, da poravna ta del škode. Toliko zakonik. Pri stvari torej ne gre za nikak notranji, duševni kes, temveč samo za zunanjo poravnavo povzročene škode. To na mora poravnati storilec sam, bodisi prostovoljno, bodi'i šele na oškodovančev pritisk, ali celo šele na njegovo grožnjo z ovadbo. Okolnost, da oškodovani stvari oziroma odškodnine neče spreieti, ne izklmčuie nekaznivost! storilca, ako resno ponuia zadostno odškodnino. 2adostuie edo, da se z oškodovancem poeodi. da mu bo škodo v določenem roku, morebiti celo v obrokih poravnal. Pogoi za nekaznivost pa je še ra, da za krivdo dotičnika še ni izvedelo sodišče, državno tožilstvo ali kako drugo oblastvo. Pod »oblastvom« sc po razlagi sodne prakse razumejo samo one iavne avtoritete oziroma oni iavnt organi, ki so po svoii službeni dolžnosti poklicani, da sc brigajo za varnost imovine, red in mir in so dolžni skrbeti, da se v vsakem protizakonitem napadu na kako teb dobrin Timovina, red in mir) zadosti zakonu in da se knvci kaznujeio. Pod oblastvom se potemtakem razumejo samo oni organi, ki so bodisi naravnost samo za to postavljeni, da čuvajo imovino, red in mir, kakor policija in žandarmerija, ah' oa ki opravljajo poleg drugih nalog kot specijalno službo službo srečno Novo leto želi vsem uredništvo in upravni&tvo lista lokalne policije, kakor so na pr. županstvo odnosno občinski ! stražniki in podobni organi. Interesantno je, da sodna praksa raznih inšpektorjev ! (tudi poštnih) in revizorjev, ki so ob pregledu blagajn ugo-I tovili poneverbe, ni smatrala za »oblastvo« v smislu § 187 I a. kaz. z. in da sodišča zato proti dolgoprstnim uslužbencem niso uvajala kazenskega postopanja, če je uslužbenec pred ; inšpektorjem poravnal škodo. Inšpektorji zahtevajo kajpada takojšnjo poravnavo škode in se ne spuščajo v nobena pogajanja glede odloga ali roka povračila ali na odplačevanje v obrokih. Marsikateri poštni uslužbenec se je na ta način že izmuznil kleščam državnega pravdnika, toda »dejanski kes« ga le ni mogel obvarovati pred disciplinsko kaznijo, ki v takih primerih ni bila mila in je običajno prinesla upokojitev z zmanjšanimi pokojninskimi užitki ali pa tudi odpust iz službe brez pokojnine. Ker morajo pogodbeni poštarji ob nastopu službe položiti kavcijo, pripominjam, da niti položena kavcija niti skli-! cevanjc nanjo ne reši pogodbenega poštarja kazenskosodne j kazni v slučaju utaje. Škodo mora takoj poravnati negledc ! na kavcijo. Brez pomena je, ali je sodišče odnosno oblastvo izvedelo za tatvino oziroma utajo, poglavitno je samo to, da še ni izvedelo, kdo je krivec oziroma, da ta še vsaj ni bil osumljen. Pravočasna poravnava škode je marsikaterega državnega nameščenca, ki je v stiski podlegel izkušnjavi in posegel v državno blagajno ali se izpozabil na kakem drugem zaupanem denarju, obvarovala izgube službe in pokojnine, težke nesreče in ječe. Saj je imela po § 26 kaz. zakona odnosno po zakonu z dne 15. novembra 1867 vsaka obsodba radi hudodelstva za posledico tudi izgubo državne službe in pokojnine. Kot hudodelstvo pa se je kvalificirala vsaka uradna poneverba zneska od 251 Din dalje, tatvina pa od zneska 1001 Din, v nekaterih slučajih tatvine tudi že od 251 Din dalje, ali celo neglede na znesek oziroma vrednost. Novi kazenski zakonik, ki bo v celoti uveljavljen z no-! vim letom, ima drugačna določila. Nekateri paragrafi jugoslovanskega zakona, to so §§ 133„ 319, 371, 379, 384 do 390, 3°5, 397 in 401 ter nekatera poglavja občega dela sc po določilu zakona o pobijanju zlorab v službeni dolžnosti z dne 30. marca 1929 — koruociiski zakon — v aprilu t. 1. že stopili v veljavo. To so baš določila o utaji (poneverbi), raznih zlorabah uradne oblasti, podkupovanju in podobnih čednostih, s katerimi se aktiven državni uslužbenec ne sme dičiti. Kak vpliv bo imela v bodoče poravnava škode po tatu in utajilcu, določa § 321 novega kaz. zakonika, ki pravi: Če tar v primeru § 314 ali utajilec v primeru § 318 prostovljno oškodovancu vrne stvar ali povrne njeno vrednost pred obsodbo, omili sodišče kazen po svobodni oceni. Ako oa je to storil pred pokrenjenim postopanjem, ga sme sodišče tudi oprostiti vsake kazni. Opažamo torej, da novi zakon ne pozna več nobene mi- losti za one, ki zagreše uradno utajo. Utajo, ki jo zakrive državni nameščenci v izvrševanju javne službe, obravnava nam- : reč § 319, ki ga pa zakonodajalec v § 321 namenoma ne ci- I tira, tako da državnega nameščenca, varuha, skrbnika in i vzgojitelja, ki je zakrivil utajo nad zaupano imovino, brezpogojno zgrabi mašinerija paragrafov. Sicer se po novem zakonu kvalificira uradna utaja za zločinstvo (hudodelstvo) šele od zneska 1000 Din dalje, toda vsaka, tudi najmanjša urauna utaja, se kaznuje poleg zaporne kazni še z izgubo častnih pravic (§ 319). Izguba častnih pravic pa sestoji med drugim tudi iz izgube pravice do državne ali kakršnekoli druge javne službe ali do javnih poklicev (§ 47). Res je, da se trajna izguba častnih pravic izreka samo pri obsodbah na smrt ali na robijo (ječo) preko petih let, v drugih slučajih pa le začasno, in sicer za dobo enega do petih let, računajoč od dne, ko je kazen preslana, zastarana ali odpuščena, da bi se teoretično tak uslužbenec po prestani kazni in preteku dobe, za katero so mu odvzete častne pravice, mogel vrniti v državno službo, ker tudi člen 4 zakona o civ. uradnikih samo za to dobo odreka takim osebam sposobnost postati državni nameščenec. Vendar pa je praksa taka, da se ne sprejemajo nazaj v službo, kamoli še nanovo nameščajo osebe, ki so zakrivile dejanja, katera se kaznujejo s prestankom službe, zlasti pa ne osebe, ki so že enkrat pokazale, da ne razločujejo natanko med svojimi in tujimi dobrinami in jim je zaradi tega morda že kdaj prestala državna služba. ■Se ena velika razlika je med § 187 avstr. kaz. zakonika. Dočim namreč avstr. k. z. kategorično določa, da v slučaju dejanskega kesa preneha biti dejanje kaznivo, in je popolnoma izključena vsaka kazenskosodna kazen, določa novi kaz. zakonik samo to, da sodišče v takem slučaju sme koga oprostiti vsake kazni. Sodišče potemtakem postopanje uvede in sodnik oziroma senat popolnoma svobodno oceni, ali naj storilca kaznuje ali oprosti. Seveda velja to za tatvine sploh in za poneverbe zasebnikov, za uradne utaje pa to določilo,, kakor sem že omenil, ne velja. Kaj je napotilo zakonodajalca, da je poostril določila o uradni utaji, oziroma pri taki utaji izključil nekaznivost, čeprav je bila škoda poravnana, mi ni znano. Ne bomo pa na napačni poti, ako to pripišemo številnim utajam in podobnim zlorabam državnih nameščencev z zaupanim denarjem in imovino, ki jih je prinesla revščina in razrvana povojna psihoza. Marsikdo se je na ta način celo prikopal do pokojnine in dosmrtne rente, ker zaradi krepkega zdravja ni mogel marodirati, služba mu pa iz kateregakoli razloga ni več dišala. Za bodoče naj vsak državni nameščenec, ki ima opravka z zaupanim denarjem, pomni, da ga bo vsaka, tudi najmanjša utaja, kadar bo odkrita, spravila ob službo in pokojnino. K poglavju o poštno-telegrafski šoli. Da si tudi drugod ne žele »oživljene poštno telegrafske šole«, priča članek v letošnji 12. številki beograjske »Naše Pošte«. Pisec tega članka pravi: »Nekateri krogi v pt. stroki so strmeli nad tendenciozno razširjeno novico, da se hoče edino pravilni sistem sprejemanja in izobraževanja pripravnikov za uradnike pt. stroke, sistem, ki je za ta tri leta pokazal najboljše uspehe in znamenja za boljšo bodočnost naše stroke, zamenjati s slabšim, času neprimernim in preživljenim sistemom iz prejšnjih let, ko je tak sistem po sili okolnosti in neurejenosti v stroki in državi bil vsiljen. Ljudje, ki so leta in leta iskali in hoteli reform, »stvarnih reform« v pt. stroki, niso mogli verjeti, da bi sc mogla v sedanjem času odpraviti ena najvažnejših reform glede rekrutiranja osobja in da bi se mogli vrniti k staremu sistemu, ki zahteva manj izobrazbe, kakor jo imajo mladeniči, ki dovrše srednjo šolo in ki stopajo s tako izobrazbo v stroko, ki bi morala briljirati s čim inteligentnejšimi uslužbenci. Ali naj sedaj, ko dajejo srednje šole ogromno število maturantov, zahtevamo nedovršene dijake s šest razredi, dočim so natečaji za maturantske višje pt. tečaje pokazali silno zanimanje maturantov za to? Ali naj poleg lil. kategorije, v kateri bi morala biti večina uslužbencev, to je uslužbencev z najmanj 4 razredi gimnazije, ustvarjamo še neko »s r e d n j o« II. kategorijo, samo zato, ker bi morali biti dijaki s 6 razredi gimna- : zije dve leti na plečih pt. uprave, ker bi zastonj prejemali , razne pomoči in se končno komaj prerili pri zaključnem iz- i pitu, kar so izkusili vsi učitelji, ki so predavali v pt. nižjem in v pt. višjem tečaju? Ali naj zavržemo pravilni disciplinski uradniški red v višjem pt. tečaju in se vrnemo k pt. šoli z dijaki, ki so prejemali 700 Din mesečno in potem drzno štrajkali zato, ker niso dobili obleke, uniforme v trenotku, ko so jo želeli, ki pa so jo takoj potem, ko so jo dobili, zastavili ali prodali? Ali ni bolje dobiti dovršene maturante, kakor pa dijake pt. šole v čisto strokovni Šoli poučevati nemški, francoski, srbohrvatski jezik, matematiko itd., dočim se v višjem pt. tečaju, v katerem so lahko tudi dovršeni pravniki in mehaniki, poučujejo samo čisto strokovni predmeti? Pisec pravi nadalje, da bi lahko naštel še več takih vprašanj, da pa si jih hoče prihraniti za drugič, pribija pa še tole: I. ) Ni res, da se je pt. šola izkazala, da je »veliko bolj praktična«, marveč ravno narobe je res: sedanji način izobraževanja pt. pripravnikov L, II. in III. kategorije je bolj pripraven, resnejši in bolj dovršen. II. Tudi dovršeni slušatelji višjega tečaja (in tudi nižjega)! gredo v vse kraje države in niti eden ni zapusti! stroke, razen ako ga je k temu pripravilo preganjanje. 3. ) Smoter višjega tečaja je tudi ta, da se uradniki I. ka tegorijc dobivajo iz same stroke, ne pa da nam I. kategorija polnijo tuji akademiki, bivši* funkcijonarji drugih strok, advokati itd. 4. ) Naposled pa še to: zakaj bi pt. uprava po sili morala obdržati v stroki dovršene dijake pt. šole samo zato, ker so končali to šolo, čeprav nimajo nobene volje za stroko in službo, »ker jih druga stroka neče sprejeti?« Tako pisec članka! Uredništvo »Naše pošte« pripominja sicer k temu članku, da se z njim v celoti ne strinja, mi pa smo z njim zelo zadovoljni, ker nas v našem objektivnem stremljenju za čim boljš' naraščaj in razvoj stroke samo podpira in potrjuje. ■ - r ■ - _— —. -- —.- Ameriško, nemško in naše poštarstvo. E. Nozar. — Vojmir Lepodolski. (Konec.) Dr. Fcyerabend je ugotovil, da je uspeh brzojavnih in telefonskih uradnikov v Ameriki splošno večji kakor n* Nemškem. Obenem je sprožil zanimivo vprašanje, ali bi ne, bili veliki uspehi ameriškega brzojava in telefona mogoči tudi’ na Nemškem — ako bi bila dana prednost zasebnemu obrati1 pred državnim obratom. Pri svoji izpeljavi pa ni prišel pozitivne rešitve teoretičnega vprašanja, izrazil pa je pre' pričanje, da je treba dati obratni upravi več svobode. Deja' je, ako sc dovoli nemškemu poštnemu ministrstvu v go' spodarski in pristojbinski politiki več svobode, se bo dosegi® zbog nemške znanosti veČ marljivosti in čuta za dolžnos11 kakor tudi več časti v državnem obratu. Deležni bi bili isti!1 številnih uspehov, kakršne so dosegle ameriške zasebnc družbe, , \ Nesporno je, da se bode izpeljava državnega tajnika dir Feyerabenda tudi pri nas kdaj omenjala. In sklicevali sc bod® na ameriško delo v brzojavnih in telefonskih centralah. K^' POŠT AK«. Str. 1. bodo na intenzivno dcio, z drugimi besedami na rastući delovni kvantum. Ali pa je proučavat dr. heyerabend tudi | kvaliteto iz v rienega deta.'' In pa bodo tisti, ki j ^e bodo sklicevati na antenske odnoiaje, tudi poznan druge j imenike odnoiaje, odnosaje z druge strani? btudnane so bite | smernice v strokovnih brzojavnih in tektonskih uradih. Ali danes vč že ves svet, da v Ameriki ne poznajo poprav, ne ; ne poznajo korektur — nekaj posebnega vsekako za nemike ! m naie poštne delovne razmere — ker se jun to ne izplača, dlago in delo je tam hitro stabricirano, a tudi traja kratko dobo. Američanka ne popravlja nogavic, preluknjane zavrže. Ameriški obrtnik in trgovec ne da avtomobila čez nekaj let Popravit, ampak kupi si novega, lo jc pač mogoče v državi, ki se potaplja v denarju, v državi, kateri je dolžan cel svet. Nemške in naše razmere so navajene dajati v prvi vrsti tudi izborno kvalitativno delo. Uspeh ameriških kolegov telegrafistov in telefonistov je ; na vsak način večji od našega, l o se mora priznati. In to iz niaisikaterega vzroka. Eden izmed njih, s stališča obratovanja najvažnejši, jc faktum, da imajo po vsej Ameriki samo en delovni sistem pa en in isti brzojavni in telefonski aparat. In najvažnejše je to, da v Ameriki ne štedijo z osebjem kakor na Pr. na Nemškem in pri nas. Pri nas kakor na Nemškem in na Nemškem kakor pn nas: sama varčevalna komisija, mehanične naprave, nezmiselne odredbe in razni drugi eksperimenti, kar je vse vkup malo vredno. Moj Bog, ali si moremo misliti v naših uradih jazz-band? Vsi veste, da je to utopija. Pa tudi ko bi ga uvedli, bi tako planili po nas od vseh strani, da bi ‘As na mah minilo vse veselje. Napisali smo ob kratkem nekaj misli za primerjavo razmer. Proučujmo skrbno in marljivo znanstveno upravo dela, •Aš vodnik bodi taylorizem kakor nov prerok svetovnega plovnega razvoja. Uspehi taylorizma, kakršne imajo v Ame-r*ki, se ne morejo pričakovati tam, kjer ni a priori razumevanja za temeljno spoznanje izboljšanja strokovnega dela. Pa kakor se nemški kolegi skušajo polagoma prilagoditi razme-r»m, tako zastopamo tudi mi svoje nazore, da je treba osnovne , Pogoje našega prometa prilagoditi novim smotrom, če ho- i čemo, da bo uspeh pozitiven in časten. Uvajati pa nekaj samo . 2ato, da bi imeli tudi mi, ker je uvedeno drugje, brez potreb- | nega izvida v stvari je — sit venia verbo — »strokovno šumarstvo«. Telefon v švicarskih šolah. L ozirom na gotove dolžnosti telefonskega abonenta v naanipulaciji krajevnega in medkrajevnega telefonskega omrežja je sklenila švicarska poštna uprava, da uvede v Šole nauk o telefonu za učni predmet, da bi se učenci že v šoli seznanili f modernim, splošno rabljenim občevalnim sredstvom. Daši je v imeniku telefonskih naročnikov na prvih straneh jako Natančno popisano postopanje, kako se morajo rabiti telefonski aparati, je vendar jako malo ljudi, kateri bi ta navodila prečitali in se tudi po njih ravnali. Zaradi tega se poča-sneje vrši telefonski promet in morajo stranke dlje časa čakati, da pridejo na vrsto. Napravili so nekaj uspelih poizkusov, na katere so bili povabljeni švicarski prometni uradi, da bi se Posvetovali s šolskimi vodstvi o uvedbi praktičnih šolskih vaj v telefoniranju. Te vaje se imajo začeti v mestnih učilnicah, A temi pa tudi v ljudskih šolah. Vbodoče bo vsak učenec, ki dovrši šolo, lahko priglasil krajevne in medkrajevne govore, ktr bo znal s telefonom pravilno ravnati. Tudi v strokovnih |°lah bo nauk o telefoniranju učni predmet. Teorijo o mikro-°nu in telefonu in njih sestavnih delih bodo učencu pojasnje-vali tako, da bo primerna njih starosti. Tudi se bodo učenci P°učili) kako se ugotovijo in odpravijo manjše telefonske na-Pakc. Predavanja bodo imeli aktivni poštni uradniki. Za učne tcČaje da poštna uprava na razpolago vse potrebne aparate in PApomočk« v isti izvršbi, v kateri se rabijo v telefonskem prometu. V ajc bodo samo v popoldanskih urah, ko jc manjši.,i telefonski promet. Švicarska poštna uprava upa, da bo na ta , način zelo izboljšala manipulančno službo, a poleg tega zbu-. dila zanimanje za često uporabo telefonske naprave. Društvene vesti. Maturantsko društvo ima svoj občni zbor v soboto, dne,,, A. januarja 1930 v restavraciji »Slon«. Udeležba obvezna,jp , vsakogar, ki ne bo službeno zadržan. Osrednje društvo nižjih pt. uslužbencev, krajevna skupina Maribor, vošči vsem tovarišem in tovarišicam vesele božične praznike ter srečno in veselo novo leto, hkrati pa vabi vse na svoj 1. dobrodelni plesni venček, ki ga priredi 11. januarja 1930 pod pokroviteljstvom oblastnega upravnika pošte in telegrafa, gosp. Alojzija Gregoriča. Društvo prosi vse cenjene gg. uradnike kakor tudi nižje pt. uslužbence, da bi to humanitarno prireditev po vseh svojih močeh podprli. Zahvala. Podpisani se Osrednjemu društvu nižjih pošt. in brz. uslužbencev v Ljubljani najtopleje zahvaljujem za izplačilo posmrtne podpore za pokojno ženo. Andrej Baucon, zvaničnik, Maribor E Iz gospodarske zadruge. Vse člane obveščamo, da smo sklenili pogodbo za nabavo blaga na nakazila tudi z modno trgovino Bcrko v Ljubljani, Dunajska cesta št. 5. Ta tvrdka ima v zalogi sledeče vrste blaga: ovratnike in moško perilo vseh vrst, damske in moške nogavice in rokavice, damske in moške žepne robce, letne in zimske dokolenice za kratke hlače, moške dežnike, uloverje, naramnice, kravate, moške klobuke in čepice ter ovčege vseh vrst. Člani, ki si želijo pri tej tvrdki nabaviti blago, naj si preskrbijo nakazilo naše zadruge in ga oddaje po nakupu pri blagajni omenjene tvrdke. Zahvala. Vsem tovarišem, ki so se na naš poziv gled^ obvestila zaradi fižola in sadja v res hvalevrednem številu oglasili, bodi na tem mestu izrečena topla zahvala. Vsem članom voščimo vesele božične praznike in srcčqo novo leto! To in ono. Gradbeni minister g. St. Savković je obolel in se zidavi na Dunaju. Za čas njegove odsotnosti vodi naš resort minister, brez portfelja g. Nik. Uzunovič. Za povišanje stanarine. Začetkom novembra je Zveza javnih nameščencev v Zagrebu na svoji redni seji sklenila, da sc predloži nujna predstavka kraljevski vladi, s posredoya-njem Glavnega saveza. Predstavka vsebuje prošnjo za zvišanje stanarine državnim uslužbencem vsaj za mesta, ki štejejo na Postrežba točna In solidno ! 24—21 TUJEC EVGEN Ljubljana, Smoletova ulica sle«. 3 ?e priporoča za prodajo elektrotehničnega 'n tehničnega materijala, žarnic, motorjev, železnih ognja in vloma varnih blagajn itd. Samoprodaja za SHS barve proti rji »RNTOXID“. 12-10 Zahtevajte ilustrovani cenik naših izdelkov Industrija KURO tevljev Maribor, Koroška c. 19 4-3 Sedaj pred zimo je tisti čas, ko je treba, da Vaše šivalne stroje in gramofone očistite in popravite. Vse to Vam napravi najbolje mehanična delavnica: J. Gustinčič v Mariboru Tattenbaeliova ni. 14. Ustanovljeno 1852. Teod. Korn, Ljubljana Poljanska cesta št. 8 (preje Henrik Korn) Krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar. Instalacija vodovodov. Naprava strelovodov. Kopališke in klosetne naprave. Centralna kurjava. Leopoldina Muc " Gostilna pri Kosu, Krojaška ul. 6. Priporoča dobro in ceno kuhinjo ter sprejema abonente. Točijo se pristna štajerska in dalmat. vina. Za obilni obisk se priporoča. THE REX Co. UOBUStlll, GRADIŠČE 10. - ZAGREB. SAJMIŠTE St. Telefon 268 interurban. Ustanovljeno 1906. Specijalna trgovina prvovrstnih pisalnih in kopirnih strojev, razmnoževalnih aparatov in raznovrstnih pisarniških potrebščin. 12-11 Pisalni stvojl na obroke. Velika božična prodaja po znižanih cenah Modna trgovina za dame in gospode A. Sinkom naši. K. ta, Ljubljana Mestni trg 18 5—1 Obleke po meri in zgotovljene si kupiš najceneje pri tvrdki Davorin Bizjak Ljubljana, Stari tra 8 Solidno in elegantna izdelava. 3—1 Kupujte pri tvrdkah, ki inserirajo v našem listu! Stalna razstava umetniških slik in velika izbira okvirjev A. Kos, Ljubljana, Mestni trg 23 nasproti magistrata Ljubljana Poljanska c. 60 M. Zupančič splošno modno kroiaštvo se priporoča za vsa v stroko spadajoča dela po najnovejšem kroju in najnižjih cenah. — Krasna izbira najnovejših vzorcev angleškega in češkega blaga. — Drž. nameščenci na obroke. 24—7 Ant. Krisper Ljubljana Mestni trs 26. Damske saloše par 35 Din Snežni čevlji par 99 Din 3-2 K moderni toaleti spadajo v prvi vrsti moderni čevlji. Pred nakupom čevljev zahtevajte takoj veliki ilustrovani cenik brez vsakih stroškov od veletrgovine Stermecki. Tamkaj boste našli med drugimi sledeče čevlje: Ševret Din 115, boks 159, moderne barvaste 225, 235, lak kombinirane 276, 284, snežne čevlje 114, galoše 93, domače čevlje 26, 49. Ogromna izbira vseh vrst čevljev, najboljše kakovosti in nizkih cen. Neodgovarjajoče se zamenja ali vrne denar. — Čez Din SOO'— poštnine prosto pošiljanje blaga. Mrgovina in industrija hcnfakclji R. Stermecki, Cnlje, it. 96, Slov. Vafie potrebščine za jesen in zimo v raznovrstnem manufakturnem blagu nabavite najbolje in po ceni le pri tvrdki J. Preac Maribor, Gl. trg 13 Poštni uslužbenci na obroke. 7-6 V Mariboru se kupuje manufakturno blago zelo ugodno pri tvrdki Franjo Majer na Glavnem trgu it. 9. 7- 6 Eksportna hiša Luna MARIBOR, Aleksandrova cesta 19. Lastni izdelek pletenin i. t. d. Damske in otroške obleke, jopice, puloverji, vse vrste nogavic, razen tega vse galanterijsko in kratko blago po najnižjih cenah. Poštni in sploh vsi državni nastavljenci 5% popusta. ______.________________ 24-6 Tvornica dežnikov L. MIKUŠ Ljubljana, Mestni trg 15 priporoča svojo bogato zalogo dežnikov in sprehajalnih palic. 12-11 Trgovina usnja in čevljarskih potrebščin po najnižjih cenah se priporoča Franc Erjavec _ trgovina usnja T Ljubljana, Stari trg 11 a. OJ KlaSf’OnOlA se omečete, ako ku ■ "OJVCsHi JvJ pujete gotove moške ih deške obleke domačega izdelka pri Jos. Dlup, Ljubljano, Stari trg Z, ki ima v zalogi tudi sukno in hlačevino, čeških, angleških in domačih tvornic, nadalje klobuke, žemperje, perilo in kravate v največji ižberi. Priporoča pa tudi znano gostilno „pod Skalco", kjer se točijo pristna in najboljša dolenjska in štajerska vina najceneje. 4—4 Lanene olje, firnež, emajine in ostale lake, oljnate barve in vse v stroko spadajoče blago, kupite dobro, solidno in po zmernih cenah pri ilOlČ-ZillL, d. z o z. tovarae o!ja, firneža. laka in ban Ljubljana-Medvode, Sastnik Franjo Medic. 24- 23 Podružnica Maribor - Novi Sad. Vsi dotični poštni nameščenci, ki še nikoli niso kaj kupili pri splošno znani in renomirani tvrdki L. Ornik, Maribor, Koroška cesta ». naj vprašajo svoje tovariše in zvedeli bodo, kake ugodnosti jim ta tvrdka nudi pri nakupu vsega manufakturnega blaga za moške obleke in plašče. Ogromna izbira vseh vrst v najokusnejših desenih. Vodi tudi stalno vse vrste piatna xa perilo in moške srajce od cefira, frenža, oks-forda in puplina. Dober sorlimenl raznovrstne svile za damska oblatila. 3-~1 ki ZOB razlitnih vrst kožuhovine. — Vso to tudi na obroke. — Zahtevajte vzo'ce in cenik /7. č£ £ SMBERNE, LJUBLJANA Velika zaloga češkega in angleškega sukna IVAN JAX IN SIN LJUBLJANA, GOSPOSVETSKA C. 2. Šivalni stroji izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz lastne tovarne. 15. letna garancija. Vezenje se poučuje pri nakupu brezplačno. Pisalni stroji „Adler14 Kolesa iz prvih tovarn, Dtirkopp, Styria, Waffenrad (Orožno kolo). Pletilni stroji vedno v zalogi. Posamezni deli koles in šivalnih strojev. Daje se tudi na obroke! Cenike franko in zastonj. 9-8 Za konzorcij poštnih organizacij v Ljubljani izdaja Martin Gruden v Ljubljani. Ček. konto 11.631. — Urejuje Tilen Epich v Ljubljani. Rokopise je pošiljati uredništvu lista „Poštar" v Ljubljani; reklamacije, oglase itd pa na upravo lista v Ljubljani, Sv Jakoba trg 2. Tiskarna .Slovenija" v Ljubljani. Predstavnik za tiskarno Albert Kolman, Celovška cesta 61.