Iz deželnih zborov.
Deželni zbor Kranjski.
V  6. seji 30. septembra 1874 se finančnemu odseka izroči prošnja zavolj provizije za paznikovo vdovo Je-retinovo, prošnja gozdarja Padar-ja za podporo v dovr-šitev študij , prošnja nekaterih posestnikov gledaliških lož zavolj zavarovanja gledališkega poslopja zoper požar in neki dopis c. kr. deželnega predsedstva glede podpore za prebivalce po nevihti poškodovane v Novomeškem okraju; — šolskemu odseku se je izročila prošnja učiteljskega deželnega shoda na Kranjskem zavolj pre-membe deželne postave od 29. aprila 1873 glede trdnega nastavljanja ljudskih učiteljev. — Obreza stavi predlog zavolj davščin za ljudske šole in učitelje, ki ga vtemeljeval bode v prihodnji seji.
Potem grof Barbo zli družniki izroči sledečo interpelacijo na c. k. vlado:
„Pri delitvi državne podpore zarad poškodovanja po nevihti in toči 19. julija lanskega leta se je 3* junija t. 1. v Dobrniču zgodilo, da je bil eden poškodovanih , kateri je pri volitvi za državni zbor glasovai za narodnega kandidata, med drugimi, katere so c* kr. uradniki pri delitvi podpore odvrgli, s tem odpravljen, da ga je c. kr. komisar vitez Vesteneck v pričo so-seskinih mož in namestnika c. k. deželne vlade kneza Metternich a zarotil: „Vi pa tudi zato ne dobite podpore, ker ste tako volili! Veste, kako ste obljubili, kako ste svojo obljubo spoinili? Tedaj zato ne dobite zdaj nič!" — Ko je potem eden nazočih kmetov komisarja s tem zavrnil: da volitve ne grejo čisto nič k temu , da pri volitvah ima vsak volilec prostost voliti po svojem prepričanji, kogar hoče, — ga je vitez Vesteneck enako zarotil s tem: „Vas bom dal pa zapreti, če boste tako govorili!"
Ker je tej — tudi po časnikih razglašeni dogodbi nas c. kr. vladini časnik le toliko ugovarjal, da se do-tičnemu posestniku le zato ni dalo podpore, ker je sicer dosti premožen, — je s tem tudi vladini časnik, — razun tega zanesljivo in s ponudbo prič poročano vedenje in besedovanje viteza  Vestenecka potrdil.
Z ozirom na to, da je bila podpora po državnem zboru privoljena iz državnega zaklada po nevihti zadetim dolenskim sodržavljanom — nadalje z ozirom na postavno zagotovljeno prostost pri volitvah, — se kaže vedenje c. kr. komisarja viteza Vestenecka, po čigar govorjenji bi se smela obračati poškodovanim odločena podpora, — kot nagrada za ubogljivost pri volitvah, — in kakor da bi on smel kaznovati tistega, ki se postavne prostosti pri volitvah poslužuje ali to prostost le trdi, — se kaže vedenje tega c. kr. uradnika na <ive strani zoperpostavno in sploh tako, da more vlado pri državljanih ob veljavo spraviti.
Zato stavijo podpisani vprašanje: 1. Ali je c. kr. vlada natanko preiskala povedano dogodbo? 2. Kaj je c. k. vlada takemu nepostavnemu vedenju svojega uradnika viteza Vestenecka nasproti storila, ali kaj hoče storiti?
V  Ljubljani 30. septembra 1874.
J. grof Barbo.           Dr. E. H. Costa.        Pakiž.
Obreza.                      Fr. Kotnik.                  Kramer.
Poklukar.                   M. Tavčar.                  J. Toman.
Kari Rudež.               M. Kramarič.               Dr. Bleiweis„
Potem, ko je c. kr. dvorni svetnik vitez dr. Wid-mann izročil vladno predlogo z načrtom stavbinega reda, je odgovor dal na dr. Poklukarjevo interpelacijo v zadevi Ljubljanskega močvirja. Razodevsi stanje o delovanji dotične c. kr. komisije je priobčil, da je načrt postave o posušenji močvirja zgotovljen in zdaj v rokah c. kr. ministerstva za kmetijstvo,   kdaj se bode od tod
-   317
P z
ad<
W    *   * J   * *        i ¦* *.        «-*«.•        V V       * JU« V w V/ V> V/ a        W '**•       UV       V        V V-* ULJ       <iU V/l   \y   I   UU   II        L/l  V V«. JI V/
žiti, ne more povedati. Kar se tiče vzdrževanja močvirskih prekopov, ki ne spadajo v načrt aii projekt, je to skrb dotičnih posestnikov, katere bode, ako se za-volj stroškov ne ozirajo na zaklad za posusenje močvirja , dotična komisija kolikor mogoče prav rada podpirala; zavolj prekopov pa, ki spadajo v načrt in ravno tako zavolj tehnične osnove za zvršitev in zdržavanje dotičnega dela se storiti ne more nič, dokler postava sama ni konečno odločena. — Potem je načrt postave o tem, v katerem času se divjina pokončavati ne sme, po nekaterih premembah tako, kakor je spre dej natisnjen, obveljal; dotične precejšnje debate so se vdeležili vitez Langer, grof Barbo, grof Margheri, pl. dr. Sebrev, Deschmann, poročevalec Murnik in vladna zastopnika vitez Roth in vitez dr. Widmann.
Dalje je obveljal predlog finančnega odseka o storjenem dolgu 122.000 gold. in o njegovem povračilu in ravno tako načrt postave zavolj začasnega preklica veljavnosti §. 45 postave od 29. aprila 1873 1, dež. zak. št* 21 in zavolj razpisane dodatne 8% deželne priklade aa leto 1874 na neposrednje davke. — Prav tehtno je zdaj Horak vtemeljeval svoj predlog, ki meri na to, prošnjo izročiti finančnemu ministerstvu , da naj bi se od hišnega davka v Ljubljani namesto dosedanjih 15°/0 za vzdržavanje poslopij odtegniti smelo 30% 5 ta prediog in pozneje tudi predlog dr. Razlaga zavolj uravnave reke Krke od Belecerkve do Krškevasi izročila sta se gospodarskemu odseku.
Dalje je deželni zbor poročilo deželnega odbora zavolj državnih dovoznih cesta h kolodvoroma v Postojni in Logacu izročil gospodarskemu odseku, potem je rešil računski sklep Slapske vino-in sadjerejske šole za leto 1873; dovolil je neko dodatno zalogo tej Soli za 1. 1874; in konečno je rešil proračun iste šole za leto 1875; pri tej priliki se je vnela živahna debata o predlogu finančnega odseka, da naj se vodji Rihardu Dolencu osebno doklado za 200 gold., učitelju Jožefu Kristanu pa osebno doklado za 100 gold. dovoli. Deschmann je namreč ta predlog spodbijal, ali zagovarjali so ga dr. Gosta, Horak, dr. Bleiweis , vitez dr. Savinachegg in dr. Razlag tako, da je odsekov predlog konečno vendar le obveljal.
O 7. seji dne 3. oktobra zavolj pomanjkanja prostora danes podamo le važno interpelacijo grofa Barbo-a do c. kr. vlade zavolj neke spomenice bivšega administrativnega referenta Pajka o pogreških in napakah operatov za uravnavo zemljiškega davka; glasi se tako le:
„Kakor v nekaterih drugih deželah, tako je tudi v naši, ko je deželna komisija za vravnavo zemljiškega davka po postavi od 24. maja 1869 začela svoje delovanje, nastal strah, da bi se ta postava izvršila našemu pod silnimi davki zdihojočemu kmetijstvu ne na pravico, ampak le na korist fiskalno.
Ta strah ljudstva našega so očitno večkrat razodeli neodvisni naši domači časniki, ki so tudi odkrili mnoge nerednosti, ki so se godile v okrajnih komisijah. Tožili so in to po pravici, da na čelu postavo izvrševajočih organov stoje tujci, ki ne poznajo dežele nase, tedaj ne zornije njene, ne podnebnih in še druzih krajnih razmer ne, — tujci, ki še jezika našega naroda ne razumejo in s prizadetimi kmetovalci govoriti ne morejo, a vendar si drznejo, svoje napačne zapopadke o deželi naši za prave in resnične proklamovati in* o cenitvi zemljiških pridelkov vrivati jih drugioi možem , ki deželo  našo in vse razmere njene popolnoma poznajo.
Tej pritožbi bi se utegnilo ugovarjati, da tudi ljudstvo ima svoje zastopnike v okrajnih komisijah in v deželni komisiji. — Čast in hvala možem ,   ki so v za-
vesti svoje dolžnosti, se tu in tam potezali za pravo in obveljavo postave, ali žalibog , da še pogostoma so sli šale se pritožbe, da mnogi zastopniki ljudstva niso storili dolžnosti svoje, bodi-si iz nevednosti, iz nečimur-nosti ali pa iz spovoljustva. Pustivši na stran nekatere dogodbe prejšnjega časa, ki so osupnile zemljiške posestnike in jih s strahom navdale, da ne bi po novi postavi prišli iz dežja pod kap , ne moremo zamolčati one dogodbe preteklega meseca, ko je administrativni referent g. Jan. Pajk , ki deželo našo temeljito pozna in se je vsikdar zvestega uradnika svojemu cesarju skazal , nenadoma odstranjen bil od svoje službe zato, ker različne misli med njim in glavnim inšpektorjem Krernanom se niso dale drugače poravnati, in tako je moral domačin , ki zemljo Kranjske dežele in razmere dobro pozna, umakniti se tujcu, ki menda v postavi od 24. maja 1869 išče fiskališko stališče.
Sploh je znano, ali kakor Nemec pravi: „es ist ein offentliches Geheimniss^ , da je gosp. Pajk pred odhodom svojim z odkritosrčno besedo v posebnem pismu^ ki ga je izročil deželni komisiji , razodel glavne pregrešne in napake, ki se nahajajo v operatih komisijaih in so v nasprotji s postavo od 24. maja 1869.
Podpisani, trdno prepričani, da gosp. Pajk je imel priliko obilo v deželni komisiji opazovati, ali se opravila za uravnavo zemljiškega da\ka izvršujejo po predpisih postave, ali ne, od druge strani pa uverjeni , da tako lojalni uradnik, kakor je Pajk, je ostro svojo kritiko o izvrševanji večkrat omenjene postave opiral le na dejanske dokaze:   drznejo   se staviti sledeča vprašanja:
1.    Ali je si. deželni vladi prišla na znaje ona spomenica bivšega administrativnega referenta Pajka o pre-greških in napakah operatov za uravnavo zemljiškega davka po postavi od 24. maja 1869?
2.     be jej je ta spomenica znana, ali je morebiti že potrebno učinila, da se natanko in nepristransko vse točke oae spomenice preiščejo, in če se najdejo opravičene, da se temeljito odstrani vse, kar je zoperpostavno, in kar je^ krivo te zoperpostavnosti ?
3.    Če pa si. vlada morebiti do zdaj nima vednosti o imenovani spomenici, vprašam* jo: ali jo je volja, potrebno vednost o njej doseči in energično delati na to, da se postavi od 24. maja 1869 v vseh ozirih zadosti in zemljišča Kranjske dežele že zdaj preobložena po davkih, ne obložijo s še večimi bremeni in po takem ne zgodi, da popolnoma ouemorejo davkeplaeevaici naše domovine?
Grof Barbo.            Dr. Poklukar.        Braune.
Rudež Karol.         Dr. Costa.               Kotnik.
Pakič.                      Dr. Bleivveis.          Lavrenčič  Matevž*
Kramarič.                Murnik.                   Horak.
Toman.                    Kramar.                   Kozler.
Tavčar.                    Obreza.
v
Stajarski.
Deželni namestnik je odgovoril na neko interpelacijo, da bo vlada osredno komisijo za vravnanje zemljiškega davka sklicala kmalo potem, ko se bo državni zbor zbral. Ta reč je zato važna, ker zastopniki dežel volijo v to komisijo po enega zastopnika iz svoje srede* — Poslanec Herman je naznanil interpelacijo zarad ograjenja Drave pod Ptujem.
Dalmatinski.
Italijanisimi so predlagali prošnjo do cesarja, da bi sedanji deželni zbor razpustil — zato, ker imajo Slovani, katerih je pol milijona, večino nasproti Lahom, katerih je ie 10.000 v deželi. Predlog se je, se ve da, zavrgel. —- Enako so se obnašali pri nas 1. 1871 nem* škutarji, ko so izstopili iz zbora.
-    318
Tirolsku
Osem laških poslancev, ki niso hot ili vstopiti v ^bor, je zgubilo mandate.
Deželni zbor Predarelski*
Odsek za postavo o ljudskih šolah je sklenil resolucijo, ki zahteva, da se v to postavo sprejmć tri točke, po katerih ima odgojevanje v šolah na verski podlagi sloneti.
Gorenje - avstrijanski.
O postavi zarad vredenja zdravniških razmer po občinah in o postavi zarad varstva poljskega blaga se je prestopilo na dnevni red.
¦v
Slezki.
Poslanec Kudlieh je podal zboru predlog, ki zahteva od vlade, da misijone, procesije in vse take cerkvene reči prepove , ker so splošno škodljive. Res liberalno!
319   -