Niko Kuret
SLOVENSKO ŠTAJERSKO PRED MARČNO REVOLUCIJO 1848.
Topografski podatki po odgovorih na vprasalnice nadvojvode Janeza (1311) in Georga Gotha (1042). Gradivo za narodopisje Sloveneev, SAZU, Kazied II. Ljubljana, 1: 19JS5, 2; 1987, 3: 19(19, 331 str.
Objavljeni so trije snopiči topografije za slovensko Štajersko za čas pred revolucijo 1848. Dobili smo torej prvo knjigo dela, ki bo po zamisli avtorja izdano v skupno 15 snopičih ali 5 knjigah. Prva knjiga obsega 115 štajerskih krajev (od skupaj 505-tih krajev), razvrščenih po abcccdi od Sv. Ane pri Makolah do Hotinje vasi pri Slivnici. Tako se zdaj že uresničuje avtorjeva namera široki slovenski javnosti predstaviti dragoceno gradivo, ki je bilo v 1. polovici 19. stoletja za štajerske kraje zbrano z vprašal-nicami nadvojvode Janeza in Georga Gotha ter z vprašaln i co Zgodovinskega društva v Gradcu,
Gradivo, s katerim se je spopadel naš izkušeni mojster (glagol je upravičen, kajti malo je pri nas ljudi, ki bi se hoteli in upali lotiti tega dolgotrajnega in nehvaležnega dela, in malo takih, ki bi mu bili kos) je dragoceno in važno ne le za etnologa, ampak tudi za zgodovinarja v marsikateri smeri (sociologija, gospodarstvo, šolstvo, promet, zgodovina prava, cerkvena zgodovina idr.). Vendar je bilo v obliki, v kakršni jc več kot stoletje čakalo, da se najde nek-
do, ki ga bo obdelal tako, da bo res vsestransko uporabno, doslej za večino potencialnih porabnikov mrtvo. Povejmo samo to, da ga sestavlja velikanska množica (okoli 17.000 listov) včasih kaj težko čitljivih rokopisov v gotici. Gre za odgovore raznih štajerskih uradov na 7 vprašalnic, ki jih avtor prevedene v slovenščino objavlja v prvem snopiču. Prva od teh je vprašalnica (ki jo označuje s črko A) nadvojvode Janeza (Erzherzog Johann von Os-sterreich, 1782-1859), brata cesarja Franca I. V letih 1810-12 je občasno popotoval po Štajerskem, da bi to deželo, ki mu je močno prirasla k srcu, čim bolje spoznal in popisal. Odločil se jc, da si bo pri tem pomagal tudi z anketo, ki bi zbrala gradivo za »s ta tis ti en o-to po-
trafski« opis vojvodine tajerske, vzporedno pa tudi za »kritično in filozofsko« zgodovino dežele. Pri sestavi vprašanj (vseh je 132, vendar niso oštevilčena, ampak le razdeljena v 3 skupine) se je zgledoval po vpra-šalnicah brata - cesarja Franca I (posebno tisto iz 1. 1802). Leta 1811 jih je dal razposlati vsem nabornim okrajem. Pri tem ga je vodilo zanj
značilno zavzeto zanimanje za ljudi in naravo, za zgodovino in za vse pojave ljudske kulture, zanimanje, ki ga je tudi nagnilo, da je istega leta ustanovil No-tranje-avstrijski narodni muzej v Gradcu (kmalu imenovan po njem »Joauncum«), pozneje pa še vrsto ustanov za dvig splošnega blagra in kulture.
Na svoja vprašanja je nadvojvoda Janez pričakoval izčrpne odgovore oziroma elaborate. Prav zato pa je bilo odgovorov malo in ti so obležali v njegovem arhivu do leta 1830, ko je postal nadvojvodov arhivar, bibliotekar in drugi zasebni tajnik dr. Georg Gdth (1803-73). Ko je v arhivu našel zbrane »operate«, se je navdušil za nadvojvo-dovo zamisel in sklenil z lastnimi vprašalnica m i gradivo dopolniti in tako izdelati topografske opise petih štajerskih kresij: bruške (Bruck a. d.Mur), ju-denburške, graške, mariborske in celjske. Z vprašalnicami se je obrnil na: okrajne gosposke, graščine, davčne občine, župnije ter rudnike in fužine. GSthove vprasalnice so po obsegu oziroma številu vprašanj različne. Daleč najkrajša je vprašal- 213
niča upravam rudnikov in fužin, ker je pač najbolj specialna. Obsega lc 9 vprašanj, medtem ko jih najobširncjša, naslovljena na okrajne gosposke, obsega (i9. r!feb pet vprašalnie (ki jih označujemo s črkami BF), je najprej razposlal po bruski kresi]i - leta 1831 — nato po juden-burški in graški, slovenskima dvema pa verjetno šele L 1842. Medtem ko je topografski opis b ruške kresi je in judenburske kresije objavil (Georg Göth: Das	Herzogthum
Steiermark, geograp-hisch-statis tisch-topographisch dargestellt und mit geschichtlichen Erläuterungen versehen von-. Erster Band, Bru-ker Kreis, Anfang. Wien 1840; Zweiter Band, Ende, Wien 1841; Dritter Band. Judenburger Kreis, Graz 1843), je rokopis graske kresije, ki ga je predložil šele 1. 1847, zaradi marčne revolucije obležal neobjavljen. Delo se je tukaj ustavilo.
Po Göthovi smrti jc celotno anketno gradivo prešlo v štajerski deželni arhiv, kjer ga hranijo pod imenom »Göt-hova serija (ali Göthova topografija«) v 38 škatlah. Poleg odgovorov na naštete vprašalniee vsebuje še odgovore na vprašalnico zgodovinskega društva za Štajersko v Gradcu (vprašal-nica G) s 50 vprašanji, ki je bila z namenom, da prispeva k cerkveni topografiji Avstrije, razposlana 15. 5, 1845 Štajerski	duhovščini, morda tudi na Göthovo 214 pobudo. Göth je namreč
ob nadvojvodi Janezu aktivno sodeloval v Zgodovinskem društvu za notranjo Avstrijo (ustanovljenem 1. 1843).
V letih 1979 in 1980 je dr. Kuretu uspelo, da smo tisti del gradiva, v katerem so zajeti slovenski kraji, v kopijah, ki jih je dal delati, dobili v Ljubljano, kjer so jih na Inštitutu za slovensko narodopisje uredili in so od leta 1982 kot eorpus separatum na voljo v znanstvene namene.
Slovensko gradivo obsega 511 ovojev, od katerih vsak vsebuje gradivo enega kraja. V prvem snopiču podaja avtor za poglavjem z vpra-šalnicami seznam teh krajev, oštevilčen z 1 do 505 (tu in tam je kaka številka - z oznako a, b - porabljena za dva kraja), Ob vsakem krajevnem imenu dodaja v oklepaju oznako oziroma oznake tiste oziroma tistih vprašalnie (od A do G), ki o kraju kaj povedo. Pri nekaterih krajih je odgovorov zelo malo, pri drugih pa je zbranega gradiva zelo veliko, na primer Bizelj-sko, Brezje pri Brestanici, Brežice, Celje-mesto, Cmurek, Fala, Gornji Grad, Hrastovec, Planina pri Sevnici, Pod-sreda, Polskava, Ptuj, Šmarje pri Jelšah, Zalog, Zusem itn. Seveda je tudi zanesljivost in natančnost odgovorov različna. Pri nobenem kraju ni odgovorov na vseh 7 vprašalnie, pa tudi ne na 6. Zelo malo je celo krajev, ki bi imeli odgovore na 5 vprašalnie, Kuret jih na str. 17
našteje 6, vendar o teb šestih pri Hrastovcu navaja v seznamu krajev le 4 vprašalniee. Ker kraj v L knjigi še ni prišel na vrsto, ne vemo, ali je pomota v seznamu ali na str. 17. Vsekakor je pomota komaj omembe vredna, tako tudi nekaj drugih podobno nepomembnih (na primer na str. 83 pri 11. geslu je v oklepaju 9.1 namesto 19.1; na str. 102 pri 42. geslu je v oklepaju 1853, 29.1. namesto 1843, 27.1).
Da bi olajšal uporabo tega pomembnega vira (mimogrede posebej tistim, ki bi jim bila gotica prehuda ovira — pa sploh omogočil), je Kuret za objavo izdelal metodično izvrsten načrt in po njem uredil gradivo tako, da je za vsak kraj podatke iz vseh vprašalnie, ki o njem kaj povedo, združil in grupiral po geslih, ki jih je določil. Skrbno pretehtanih in cfikasno sestavljenih gesel je 82.
Njihov seznam sledi v L snopiču seznamu krajev, ponovljen pa je nato iz praktičnih razlogov še v vsakem snopiču.
01 Naselje, 02 Krajevno ime, 03 Hiša in druga poslopja, 04 Prebivalci, 05 Občeval ni jezik, 06 Postava, 07 Obleka, 08 Prehrana, 03 Podložniška posest, 10 Gospoščinska posest, 11 Preživljanje, 12 Poljedelstvo, 13 Poletna in zimska opravila, 14 Žetev in mla-tev, 15 Ttavništvo, 16 Vinogradništvo, 17 Sadjarstvo, 18 Vrtnarstvo, 19 Živinoreja, 20 Perutninarstvo, 21 Čebelarstvo, 22 Gozdarstvo, 23 Oglarstvo, 24 Go-barstvo, 25 Rastlinstvo in živalstvo, 26 Lov in ribolov, 27 Podložništvo, 28 Dajatve
in tlaka, 29 Mere in uteži, 30 služinčad. 31 Pastir, 32 Dnina, 33 Konjederec, 34 Obrti in trgovina, 35 Mlini in žage, 36 Kamnolomi in apnenice, 37 Opekarne, 38 Rudniki in fužine, 39 Tbvar-ne, 40 Sejmi, 41 Gostilne, 42 Promet, 43 Vreme, 44 Naravne posebnosti, 45 Vodne razmere, 46 Vodnjaki in vodovodi, 47 Zdravstvo, 48 Živinske bolezni, 49 Šolstvo, 50 Dohodki učitelj-stva, 51 Prosvetljenost, 52 Ljudski značaj, 53 Socialno skrbstvo, 54 Mladinsko varstvo, 55 Uprava, 56 Sodstvo, 57 Privilegiji in pravice, 53 Obveznosti, 59 Javna varnost, 60 Obmejna straža, 61 Požarna varnost, 62 Vojaščina, 63 Verske razmere, 64 Služba božja, 65 Prazniki in cerkvena opravila, 66 Cerkev in župnija, 67 Zvonovi, 68 Župnišče in ka-planija, 69 Cerkvena posest, 70 Dohodki duhovščine, 71 Samostani, 72 Pokopališča, 73 Krajevna zgodovina, 74 Krajevne povedke, 75 Krajevne legende, 76 Zabave, 77 Šege, 78 Pesmi in glasba, 79 Ljudska umetnost in umetniki, 80 Znamenja in spomeniki, 81 Arheološke najdbe, 82 Pripombe k sistemu.
Pod naštetimi gesli je avtor zajel vsa vprašanja, ki jih je na 7 vpra-šalnicah skupno okoli 350, ki se pa pogosto prekrivajo, oziroma so močno razčlenjena. Na primer pod geslom Zdravstvo so združeni odgovori na 8 vprašanj
iz vprašalnice A, 6 iz vprašalnice B, 3 oziroma 4 iz vprašalnice C, 1 iz E in 2 iz G; vprašalnica F, na primer je v celoti krila z geslom št. 38 Rudniki in fužine.
Pod imenom vsakega kraja objavlja avtor v oklepaju signaturo izvirnika v Štajerskem deželnem arhivu v Gradcu ter nemško ime kraja, nato pa citira posamezne dele vira, ki jih označuje po decimalnem sistemu, ter njihovo letnico. Številka in letnica vira sta nato še pri vsakem geslu sproti navedena, tako, da si lahko vsakdo podatke takoj poišče tudi v originalu (oziroma v kopiji originala v arhivu Inštituta za slovensko narodopisje), kolikor bi si želel z njim pomagati. Pri vsakem kraju so le tista gesla, za katera so podatki.
Sežeto gradivo v dr. Ku-retovem prevodu je zelo lepo berljivo in mojstrsko prezentirano. Veliko je zgodovinskih in etnoloških pa tudi topografskih in jezikovnih fak-tov, za katere je ta vir edinstven. Kolikor se je ohranilo risb, tlorisov, citatov, načrtov in notnih zapisov, so objavlje-
ni. Tretjemu snopiču je avtor priložil zemljevida mariborskega okrožja ter celjskcga okrožja, ki ju je narisal J. K. Kindermann in sta izšla pri založniku F. X. Millerju, mariborsko 1. 1792, celjsko pa 1, 1793. Priložen je tudi osnutek dominikalnih zemljišč državne gos po šč i ne Gornji Grad na vsem območju Menine planine iz 1. 1937. {Izmeril in narisal Alois Philipp Schwetska, gozdar).
Glede na to, da bi bila objava celotnega gradiva v slovenskem prevodu ali pa še celo z nemškim originalom skupaj nemogoča, hkrati pa ne bi pomenila velike olajšave pri nadaljnji uporabi tega vira, smo lahko avtorju za tako pretehtan način objave gradiva samo hvaležni. Vsem, ki bodo raziskovali Slovensko Štajersko v prvi polovici 19. Stol., bo Kure-tova obdelava gradiva nujen delovni pripomoček. Tudi tistim, ki se bodo obračali k neskraj-šanemu gradivu v originalni obliki, bo njegova topografija nepogrešljiv kažipot. Sebi in avtorju želimo, da bi prvi knjigi kmalu sledile naslednje štiri.
Moti i/cu Krope j