Stran 153
Kmetijstvo.
Kako naj se izpraznjene vinske sode pravilno shrani.
Ko se je iz soda, barigle, polovnjaka ali pa sod-čeka vino potočilo, in ima potem dalje časa prazen ostati, mora se ga pravilno shraniti do zopetne napolnitve. Ako se to ne stori, se taka posoda prav lahko tako pokvari, da zadobi vino pri zopetni napolnitvi, v njej kaj neprijetni duh ali recimo kar naravnost, kaj neprijetni smrad po plesnobi, katera se v njej (v posodi) ugnjezdi. Tako po plesnobi smrdeče vino imenujemo s kratka bomfasto vino. Ne more biti večje strokovne sramote za pridelovalca vina, kakor tudi za gostilničarja, kakor je ta, ako se v njegovi kleti tako bomfasto vino nahaja. Le malo manjša sramota pa je, ako se nahaja v kleti jednega ali druzega po puščobi soda smrdeče vino.
Bomfasto vino, kakor tudi po puščobi dišeče, dokazuje le ali popolno strokovno nerazumnost dotičnega gostilničarja, ali pa dokazuje tako vino skrajno nebrižnost, zanikernost glede ohranitve prazne vinske posode. Edino prava shramba vinske posode, bodi si sodov, barigel, po-
Stran 154.
lovnjakov ali pa sodčekov je ta: Sod, kateri ima vratca, se koj po izpraznjenju odpre, spravi se iz njega gošća kar se je še v njemu nahaja, in potem se pošlje vanj jednega človeka s primerno kletarsko krtačo in šešlo. Pomagač mu v sod vlije škaf čiste vode, mož v sodu pa s pomočjo šešle okolo in okolo soda vodo omeče, da ga tako splahne. Ob enem ko s pomočjo šešle sod splabnuje, pa ga tudi s krtačo čez in čez prav dobro odrgne. Ko postane voda grda, kalna, spolje se jo s šešlo skozi vratca v podstavljeni škaf in pomočnik mu vlije drugi škaf čiste vode v sod. S pomočjo šešle in krtače porabi sod pereči človek to drugo vodo ravno tako kakor prvo, in tako se ponavlja vlivanje čiste vode v sod in drgnjenje istega toliko časa, dokler ne pride iz soda tako čista voda, kakoršno se je vanj vlilo. Porabiti se mora toraj za to tri, štiri, da tudi do osem škafov vode. Ko je sod tako popolnoma čisto opran, spolje se zadnjo vodo iz njega, in človek se splazi vun. Čez dva ali tri dni pobere se vodo, kolikor se jo je nabralo na vampu soda s pomočjo gobe (šponge) ali pa čiste rute ven, in sod se zakadi prav dobro z žveplenim dimom, ter zapre in zabije. Zakadi se pa sod najpripravnejše tako-le: Vzame se po velikosti soda eno ali pa tudi dve tršici kletar-skega žvepla, in sicer takega brez nanj potrošenih cvetlic, ker cvetlice so le sleparija, druzega nič. Tako kletarsko žveplo ima tudi gospod Perko v Novem mestu v zalogi. Žveplene trščice se položi čez kos opeke žlebnika, v sredi se jih zažge, ter hitro v sredo vampa soda porine. Vratca se koj potem zapre, veho zabije.
Čez vsake dva meseca se mora potem zakajen je ponoviti. Zato pa ni treba soda odpirati, ampak zakadi se ga s kadilnico (kakoršne gosp. Kiissel v Novem mestu izdeluje) ali pri vehi ali pa pri čepu ter zopet zabije. Ko se misli pa tak sod z nova z vinom napolniti, se ga mora odpreti, kak dan odprtega pustiti, da se izzrači, potem pa more zopet človek vanj, da ga s čisto vodo, kletarsko krtačo ter šešlo popolnoma izpere, ker sicer bi vanj natočeno vino po žveplu smrdelo.
To je edino prava shranitev vinskih sodov. V tako shranjenih sodih ne bo vino nikoli bomfasto in tudi ne pusto postalo. Vsaka drugačna shranitev je napačna. Ba-rigle, polovnjake in sodčeke, kateri vratc nimajo, shranjuje se ravno tako, le s tem razločkom, da se jih, ker človek vanje zlesti ne more, ker vratc nimajo, s čisto vodo toliko časa kota (plajha), da izteče iz njih popolnoma čista voda. Čez dva ali tri dni se jih pa s pomočjo kadilnice z žveplom dobro zakadi ter zabije.