- 94 - . C k. licealna bukvarnica v Lju- bljani. Ker smo obljubili v „Novfcah" zgodovino in sedanji stan Ljubljanske e. k. licealne bukvarnice popisati, spolnemo to obljubo toliko raji, ker vemo, de bomo s tem popisam mnogim domorodcam vstregli, pa tudi vu-nanjim prijatlam slovstva zadostili in jih — popotovaje skozi Ljubljano — privabili, licealno knjigarnico obiskati. Ljubljanska bukvarnica šteje zdaj 20727 knjig različniga zapopadka , ktere so v 31943 terdih, in v 2010 mehkih zvezkih v bukvišu shranjene. Začetek Ljubljanske knjigarnice pa je bil tale: Po visocim ukazu vikšiga Dunajskiga dvorniga vradstva 10. grudna 1788 je bilo po navodu 4. veli-ciga travna in 22. kimovca 1782 zapovedano, bukve in rokopise vzdignjenih samostanov notranjiga Estrajha skupej spraviti in popisati, de se ne razneso in pogube. Tega dela se je bil po visocim naukazu 11. veli-ciga travna 1789 natranjo-avstrijanskiga poglavarstva tačasni učenik modroslovja in začasni vodja modroslov-skih učeliš v Ljubljani Franc Wilde poprijel. Pričel je bil s popisovanjem bukev, ktere bo bile iz raznih na Krajnskim bivših samostanov (kloštrov) in druzih bukviš skupej spravljene, in je popisal zaporedama bukve naslednjih bukviš: 1. bukve tačasne kmetijske družbe, 2. bukve žlahtniga Dragotina Pera, poglav. vikarja in mestniga fajmoštra pri Ljubljanski stolni cerkvi; 3. bukve Zatiškiga, 4. Avguštinarskiga, 5. Je-zuitarskiga, 6. Kostanjevškiga, 7. Kartaj-zarskiga (v Bistri), 8. Diskalcijatškiga in Ti-bajnskiga samostana, vsih skupej 19,415 zvezkov. Od teh bukev je imenovani učenik vse dvojine fdupli-kate) odbral, boljši vredil, slabejši pa za prodaj odločil , kterih je bilo 7500, in ktere so bile veliciga travna 1794 po očitni dražbi za 862 gold. in 14% kraje, prodane. Ker je tedej toliko bukev skupej prišlo, je cesar Leopold II. v letu 1791 sklenil, de naj se v Ljubljani — 95 - očitna licealna bukvarnica napravi, za ktero je bilo pohištvo v šolah v drugim nadstropju pripravljeno, in za varha omenjeni učenik modroslovja izvoljen, kterimu se je za oskerbništvo knjigarnice, če« njegovo učeniško plačilo, se vsako leto 200 gold. plačevalo, in stanovanje poleg bukvarnice dalo. De bi se novonapravljena licealna bukvarnica ob-deržala in od leta do leta množila, ji je bilo po viso-cim ukazu c. k. dvorne gosposke 31. grudna 1791 vsako leto 300 gold. v pripomoc dodeljeno , kteri so bili pa v letu 1809 za 200 gold. povikšani, in po tem takim ima še dan današnji Ljubljanska bukvarnica 500 gold. dohodkov na leto. Za ta denar se pa ne kupujejo same bukve, ampak iz imenovanih dohodkov se plačuje tudi bukvovez za vezanje novih in prevezova-nje starih in poškodvanih bukev, in kar je popirja, pere'«, čertnikov, tinte i. t. d. za pisarnico in bravnico treba, se tudi iz omenjenih denarjev omišljuje; kteri stroški bukvarnišne dohodke vsako leto precej prikrajšajo. De bi se pa ta nova naprava licealne bukvarnice s pridatn rabila, se je 15. svečana 1794 za občno rabo odperla. *) Derli so va-njo uka željni bravci in Šolska mladost tako , de je bilo veselje viditi, in sicer B tako radovednostjo in tako pogostama, de jim je že takrat dostikrat prostora zmanjkovalo, posebno pa od tega časa, ko smo bili po Francozki vladbi od leta 1813 zopet pod našo Avstrijansko vladarstvo prišli. Akoravno je v nji za bravce 50 sedal pripravljenih, se jih je prav dostikrat, posebno pozimi aii proti velikim šolskim spraševanjem toliko v bravnico nabralo, de jih je večidel ob torkih ali četertkih moglo tretjino ali polovico stati, ali pa zavolj pomanjkanja prostora še do bravnico zapustiti. Kakor imeniki bravcov, kteri so bili do leta 1848 zapovedani v vsaki očitni bukvarnici, spiičujejo, je obiskovalo nekoliko let sem, posebno pa od leta 1839, kar se je bila dala bravnica skorej na pol veči od poprejšnje razširiti, na leto čez 10, 11, 12 včasih pa še celo blizo 13 tavžent bravcov iz vsih stanov razun profesorjev, kteri imajo pravico bukve na dom jemati. Bukve vsih razdelkov se tu prav pridno bero: gerčki, latinski, nemški in laški klasikarji, zemliopisi, zgodovinske, matematiške in natoroslovske bukve, tudi slovanskih so se bravci dve leti sem prav čversto in z velikim veseljem poprijeli, tudi pridno se bero jezikoslov-ske , zdravilske bukve i. t. d. Samo bogoslovske bukve nar bolj pri miru leže, mende zato, ker imajo bogo-slovci svojo lastno bukvarnico v semenišču. (Dalje sledi.) *) Odperta je celo šolsko leto, razun sabot, nedejj in zapovedanih praznikov, zjutrej od 10 do 12, popoldan pa od 3 do 6 vsakirau prijatlu branja in slovstva raznih razdelkov. Pisatelj. - 98 C. k. licealna bukvarnica v Lju- bljani. (Dalje.) De bi pa imenovani zavod pešati ne jel, ampak čversto napredoval, je bilo sklenjeno že prec pri osnovi bukvarnice le take bukve za očitno in občino rabo kupovati, kakoršne bodo učeniki za šolsko mladost in prijatle raznih vednost izvolili. K temu cilju in koncu si je bilo tudi tačasno visoko Ljubljansko poglavarstvo veliko zaslug pridobilo, ker je pripomoglo, de je tudi Gornjogradška bukvarnica z Ljubljansko zjedinjena bila, ktero je zgorej imenovani bukvarničar Franc Wil-de po visocim ukazu 27. rožnika 1798 popisal in z licealno vredil. Kmalo potem je pričel imenik pisati, v kteriga je vse bukve upisal, ktere so do leta 1801 v Ljubljansko licealno bukvarnico prišle; bilo jih je vsih skupej 13,239 zvezkov. Po ukazu dvorne pisarnice 23. sušca 1823 so ta-časni cesar Franc I. blagovolili baron Cojzovo bukvarnico za 7000 goldinarjev kupiti in zapovedati jo z Ljubljansko zjediniti; v imenovani bukvarnici je bilo 4394 zvezkov, večidel natoroslovskih, kemijskih, rudo-slovskih in pa botaniških bukev. Memo grede se ne moremo zderžati, de bi nekdanjima vodja latinskih šol, gospoda F. Hladni k a, mno-gospoštevaniga moža in veliciga dobrotnika licealne bukvarnice, v misel ne vzeli, kteri je bil v letu 1836 Ljubljanski bukvarnici 306 terdo in 339 mehko vezanih knjig večidel natoroslovskiga in botaniškiga obsežka podaril. - 99 - V letu 1845 je vodstvo Ljublianske bukvarnice veliko nabero bukev rajnciga J. Kopitarja za 14,000 gold. na se spravilo ; — za ta zaklad gre tukajšnji mu c. k. licealnimu uradniku, gospodu M. Kastelicu nar veči zasluga. Odkritoserčno jo zamoremo reči, ako bi se ne bil on za nakup omenjene bukvarnice tako krepko poganjal, težko de bi bila imenitna Kopitarjeva bu-k varni ca k.edaj v Ljubljano prišla; njemu gre tedej velika hvala in slava zato! — Po omenjeni Kopitarjevi bukvarnici se je licealna bukvarnica za 2105 terdo in za 1083 mehko vezanih knjig pomnožila, med kterimi so v pervi versti slovanske knjige, kakoršnih, razun Dunajske dvorne bukvarnice, morde nobena druga knjigarnica nima. Presvitli cesar Ferdinand I. so dovolili, de ima celi znesik (14,000 gold.) za Kopitarjeve bukve naenkrat plačan biti, brez de bi navadni le'tni zalogi c. k. licealne knjigarnice zavoljo tega potroška kej prikrajšaniga bilo. Rajnki Kopitar je bil K raj ne, torej je tudi prav, de je njegova zapuščina na Krajn-skim ostala. Po omenjenih in enacih potih je c. k. licealna Ljubljanska bukvarnica v 56 letih svoj sedanji obseg do-veršila, in po tem takim se zamore po primeri svoje mladosti tudi z marsiktero svojih že priletnih sestra meriti, in sicer ne samo po številu bukev, ampak veliko več po svoji koristi in pridni porabi, od ktere smo gor bolj natanjko govorili. (Dalje sledi.) — 106 — C. k. licealna bukvarnica v Lju- bljani. (Konec) Shranjena je v šolah v drugim nadstropju v šeste- — 107 — rih sobah, od kterih ste dve posebno veliki, in sicer v 105 velicih in 4 manjših omarah. Bukev pa, večidel pravdoslovskih, ki jih je bukvarnica od poprejšnjima tukajšnjima dvorniga svetovavca, visokočastitiga grofa D. Welsperga pretecene velike šolske praznike po-darovanih dobila, bo tudi kaki dve omari, ktere pa še niso za občinsko rabo v red djane. Od bukev posameznih oddelkov slovstva ni tukej naša naloga govoriti, zakaj od nobeniga oddelka ne-moremo reči, de je popoln; še ondi,kjer imajo bukvar-nice po več tavžent gold. dohodkov na leto, niso tako popolni, de bi v njih ničesar pogreševati ne bilo. Po verhu le toliko rečemo, de sta oddelka genskih in rimskih klasikarjev z bukvami še skorej nar bolj oskerbljena, po kterih šolska mladost in drugi bravci segajo, akoravno se v njima še marsiktera škerbina raznih slavovitih bukev najde, po kterih najbolj gosp. učeniki Ljubljanskiga gimnazija poprašujejo, ktera se bo pa sčasama po mogočosti tudi zamašila. V omarah nemških klasikarjev se vidijo le posamezni slavoviti pisatelji; škoda, de ni polje nemškiga parnasa s krasnimi cvetlicami bolj zasajeno, po kterih šolska mladost močno hrepeni in vseskozi poprašuje. Z laškimi, francozov-skimi, angležkimi in pa španjskimi klasikarji je liceai-na bukvarnica nar slabši preskerbljena, čeravno je vseskozi prašanje po njih. Med vsimi pa laških nar bolj pogrešamo. Z Lahi smo tako rekoč sosedje, s kterimi imamo vseskozi opraviti, škoda velika, de nimamo več slovstvinih pripomočkov v rokah, de bi se že od mladih nog z njih slovstvam in slavovitnimi pisatelji italijanski-ga parnasa soznanili; škoda, de imamo v Ljubljani učilnico laškiga jezika in slovstva, ktere se šolska mladost z veliko koristnostjo in pridam od le'ta do leta bolj poprijemlje, in žali bog! Je premalo bukev, po kterih ona hrepeni. — Ce bi ne imela Ljubljanska bukvarnica naslednjih laških pisateljev, to je: La sublime scuola di G. de Valenti, Ariosto, Dante, Petrarca, Monti, T. Tasso, Goldoni, Machiavelli in komej dveh porabljivih besednjakov, tako bi se ne moglo nikomur z italijanskimi bukvami vstreči. Kar ima pa franco-zovskih, angležkih in španjskih klasikarjev, se tudi lahko na perste sostejejo. Pravdoslovskih bukev ima dovelj, tode le starih, ktere sedanji pravdoslovci komaj po imenu poznajo; novih pa le toliko, kolikor jih je pretečeno leto podarjenih dobila; zgodovinskih bukev ima naša bukvarnica tudi dovelj; zemljopisnih, natoro-' slovskih, kemijskih, kmetijskih in pa rudnijskih pa srednjo reč. Z botaniskimi bukvami je licealna knjižnica dosti dobro preskerbljena, ona ima lepih bukev s podobami raznih rastljin in želiš veliko, le škoda de pri miru leže, kar je v Ljubljani botaniška šola jenjala; z matematiškimi in naravoslovskimi bukvami ni tako, ako jih ima ravno brojno nabero, previdena, kakor bi jih bilo za sedanji čas želeti. Tudi bogoslovskih bukev ima dovelj, tode večidelj iz poprejšnjih časov. S slavjanskimi bukvami se Ljubljanska bukvarnica do leta 1845 ni mogla bahati, po mačehje je bila ž njimi previdena; pa sej ni moglo tudi drugači biti. Kdo se je do leta 1848 s slavjanskim slovstvam ali pa z bukvami drugi pečal, kakor le posamezni prijatli slovenščine? Koliko Slovencov je bilo pri nas, de bi bili svoj domorodni jezik ali pa slovstvo čislali, ali po omenjenim slovstvu in bukvah segali? Več jih tacih poznamo, ki so se sramovali, de so slovenske kervi, ne pa de bi se bili s slovenščino ubijali. — Ravno tako se je tudi s slovenščino sploh godilo, in se žali bog še zdej godi. Komu je bilo mar, de bi bil slovenske bukve skupej zberal ? Kteri bukvarničar Ljubljanske bu-kvarnice je bil za kej taciga vnet? Razun M. Čopa se ni nobeden s slovenščino pečal. Kar je imela licealna bukvarnica do leta 1830 slavjanskih bukev, so bile večidel iz baron Cojzove knižnice predali potlej v licealno prišle. S Kopitarjevo nabero se je pa Ljubljanska bukvarnica jako opomogla, in sicer tako, de se zamore reči, de se, razun dvorne Dunajske bukvarnice, morde nikjer po celim Avstrijanskim toliko in tacih slavjanskih bukev skupej ne najde, kakor v Ljubljani. Od druzih oddelkov pa, kterih nismo v mislih imeli, nimamo nič posebnige povedati. Od posebnih prestojnost in imenitnost ne bomo govorili, od enacih le toliko povemo, de je Ljubljanska bukvarnica naj bolj osobite in naj dražji bukve od časa do časa po sesarskih darilih dobila; naj starši bukve ima pa od leta 1470. Vodji Ljubljanske c. k. licealne bukvarnice so bili po verati naslednji: pervi je bil že gor omenjeni gosp. F. Wilde; po njem o Francoskim vladarstvu Mihael Lieb in pa grof Hieronim Agapito, za njima po zopetni srečni avstrijanski premagi M. Kalister do leta 1829, po njem M. Čop do leta 1835, ko je bil valovih Save 6. maliga serpana nemilo smert našel in po njegovi smerti jo je vladal do 13. prosenca t. 1. pa Dr. Jož. Kalasanec Likavec *)• — Popisali so jo pa in večidelj tako vredili, de se zdej brez velike zamude časa vsake bukve kmali najti dajo: gospod Jož. Kalasanec Likavec; gospod Miha Kastelic, skriptor bukvarnice in pa podpisani. De se pa pri tem delu M. Čopu krivica ne zgodi in zasluge ne prikrajšajo, moramo povedati od njega le toliko, de je bil on delo, ktero je bilo neizrečeno potrebno, osnoval in bukvarnico le popisovati pričel, ktero delo so pa njegovi naslednjiki s združenimi močmi v letu 1842 do-veršili. Ljubljana 23. velciga travna 1850. J. Kosmač. *) Ker je bil ta sostavek že pred izvolitvijo visoko spoštova-niga gosp.Kastelica za vodja c» k. Ljubljanske licealne bakvarnice spisan in vredništvu podan, manjka v versti imenovanih mož naš novi vodja g. K as teli c, kteriga iz-voljenje je vsim Krajncam prav po godu, Vredništvo*