2. številka
V Ljubljani, dne 12. januvarja 1918
V. leto.
Delavec izhaja vsak petek z datumom naslednjega dne. —- Naročnina za celt' leto K 5‘20, za pol leta K >60, za četrt leta K 1 ‘30 Posamezna Številka 10 vin. Naročnina za Nemčijo za celo leto 5 mark, za Ameriko 2 dolarja. Pošiljatve na uredništvo in upravnistvo: Ljubljana, Šelenburgova aiSca St. 6, prvo aadstr.
DELAVEC
Rokopisi se ne vračajo. ■— Ineerati z enostolpnimi netit vrsticami se zaračunavajo in sicer: pri enkratni objavi po IS vin., pri dva kratili po 16 vin., pri Šestkratni po 14 vin., pri celoletnih objavah po 12 vin. ta vsakokr. — Za razne izjave itd. stane petit vrstic« 24 vin. --Reklam, so postni ne proste. — Nefrankirana. pisma se ne sprejemajo.
ilal ras sovražijo, da se rcas Se te©IeB
„Arbeiterzeitung" prinafa članek, v katerem dokazuje, da je ravno vsenemška oholost omogočila ententi, pridobiti za voir;o svoje lastne narode in spraviti polagoma na svojo stran malone ves civilizirani svet.
Nemški r.arod so imenovali nekoč „narod pesnikov in mislecev", »nared idealistov”. Toda uspehi Bismarckove državne umetnosti, in Mcltkejeve zmage so Nemce docela oslepili, tako da smatrajo poslej bajonete in kanone za vir vse moči, denar in zemeljske zaklsde za vir vsega blagostanja. Nasproti ostalemu svetu je zavzela stališče v smislu gesla: „Nsj nas le sovražijo, da se nas le boje". Pozabili so, da so še drugi viri. moči nego vojaški, da nihče nekaznovan ne izziva moralnega prepričanja, v Katerem žive naredi in da nikdar ne izostane kazen, ako kdo vsem drugim narodom napove, da ne pozna nobenih splošno človeških vrednot, kadar gre za koristi lastne dežele. T.sti Vsenemci, ki divjsjo danes proti samoodločbi narodov, proti sporazumu in spravi med narodi, ki še danes, v tej vojni proti celemu svetu, pričakujejo vso rešitev edinole cd meča, oni so bili, ki so vzbudili sovraštvo svete, ki so pognali ves svet v vojno proti osrednjima velesilama. In kaj so ti ljudje počenjali še tekorn voine! Kako so govorili o prekr-šitvi belgijske nevtialnosti, kakor o stvari, ki se ume ob sebi, češ: kaj bo meču kes papirja! Kako so zasmehovali žrtve Zep-pelinovih na London in zbijali šaie z ne* dolžnimi . žrtvami torpediranih potniških parnikov! K*<ko so slavili največje vojne grozovitosti tudi proti brezbrambnim in nedolžnim ! Kaj čuda, da je narod za narodom stopil na stran eniente in poln sovtaštva do nemštva pograbil za meč. Vsenemci so obe-čaii nemškemu naiodu moč in oblast; toda na slabem temelju počiva moč naroda, katerega sovražijo vsi drug: narodi. Vsenemci so nam obetali gospodarsko blaginjo; toda sovraštvo je slab odjemalec in tudi najpo-polnejši .zmagoviti mir“ ne more nikogar prisiliti, da bi kupoval nemško biago. Vse-nemški pohlep po moči in bogastvu je dosegel ravno nasprotno, kar je namerava). Strahovita izkušnja te vojne siii nemški narod na druga pota! Pokažimo svetu, da Vsenemci nimajo pravice govoriti v imenu nemškega naroda v Nemčiji in Avstriji! Da 'spoštujemo pravico do samoodločbe nam Sosednih narodov tudi tedaj, če ne izpade v naš prid ( Da svojih nasprotnikov nočemo prevariti, niti jim storiti nasilja, marveč da hočemo Sodelovati za skupno pravico vseh narodov, da bodi v bodoče izključeno vsako nasilje naroda proti narodu. Proč z govoričenjem o teritorialnih osvojitvah 1 Osvojiti hočemo edinole prijateljstvo in mir z narodi vsega sveta.
Ljudsko zdravstvo v Nemčiji.
Invalidne zavarovalnice imajo pravico med drugim, da v obrambo preteče invalidnosti odrede že prej zdravljenje. Na podlagi te pravice so nemške invalidne za-
varovalnice pričele boj proti tuberkulozi. V ] prvi vrsti so osnovale zdravilišča za tuber- j kulozne bolnike deloma same, deloma so j pa dale denar za ustanovitev takih zdravilišč. V Nemčiji imajo okolo 16 000 postelj v teh zdraviliščih, v katerih je bilo leta 1912 oskrbovanih 84.861 oseb na stroške invalidnih zavarovalnic. V tem letu so pla-čaie invalidne zavarovalnice za preskrbo 19 miljonov mark. Od leta 1897 pa do leta 1912 je bilo v teh zavodih na stroške invalidnih zavarovaln e 414.000 oseb, kar je veljalo zavarovalnice m d 154 miljonov mark. Berlinska 'deželna zavarovalnica je osktbovala v enem letu na svoje stroške 3745 oseb in je imela s tem 1*14 miljonov mark izdatkov. Ima svoje zdravilišče za bolnike na pljučih, in sicer za 480 moških in 346 žen in poleg tega še zdravilišče za tuberkulozne bolnike z 42 posteliami za moške in 42 za ženske bolnike, in v Berlinu, še razentega šest oskrbovališč zn tuberkulozne bolnike sploh.
Razen teh direktnih ustanov proti tu-borkuiozi imajo invalidne zavarovalnice še mnogo drugih ustanov proti omejevanju tuberkuloze med ljudstvom. Iz posodila je do leta 1915 1323.5 miljonov* mark v splošna koristne namene. Od tega zneska seje porabilo 55811 miljonov mark za prireditev delavskih stanovanj za tuberkulozne bolnike, 148 9 miljonov mark za gradbo bolnišnic in zdravilišč za tuberkulozne bolnike, 798 miljonov mark za ljudske kopelji in v izboljšavo kanalizacije in druge javne zdravstvene namene. Dostavljamo še, da .so izdale v letu 1915 46 23 miljonov mark za olajšanje vojne bede. Mi v Avstriji čakamo že precej dolgo na uvedbo invalidnega zavarovanja.
Dodatek VI k prsviBom sfcg&dntee erarečnega md-r<iska v Idriji,
Na izrednem občnem zboru dne 6. prosinca 1918 sc je enoglasno sklenila na-slednfa sprememba pravil:
Kot zadnji odstavek je k § 21 in 76 pravil br. skladnice dodati:
Vzvratno od 1. januarja 1915 naprej se ima ostalim po ubitih, kateri imajo pravico do zavarovanja zoper nezgode, izplačati razlika med provizijo in rento zo£er nezgode, kot dodatek k tej renti iz br. skl. ako presega provizorija, ki mu po pravilih br. skl. pripada nezgodno rento.
Zadevajoč odmero provizije za ponesrečence in za ostale po v službi ponesrečenih članih br. skl. ostanejo v veljavi določila pravil br. skl. § 21 in 76 ne glede na zavarovanje rudarjev zoper nezgode na podlagi ces. naredbe z dne 7. aprila 1914, drž, zak. št. 80 (dodatek IV § 14 teh pravil), tako, da se prepreči vsako prikrajšanje imenovanih zaradi omenjene postavne uravnave zavarovanja zoper nezgode.
Zneski za poravnavo delnih rent od nezgodnih rent, ki jih ima plačali br. skl. (razlika med provizijo in nezgodno rento) plača jih v vsakem posameznem slučaju provizijska blagajna in erar po do sedaj pri izplačevanju provizij navadnem razmerju.
©©mali pregted.
Žepni koledarji za leto 1918 so do-tiskani in se razpošljejo prve dni prihodnjega tedna. Vsebina je naslednja (splošna.) Koledar, Vijakova vijuga, Množilna razpredelnica, Kolkovne lestvice, Poštna in brzojavna tarifa, Kako reklamiramo česopise, Teža 1 kubičnega metra in 1 hektolitra Raztopilna stopinja nekaterih teles (kovin), Inozemske denarne vrednosti v kronski veljavi, Stare in nove mere, Čas beži. Rimske številke, O cesarski naredbi o mezdnih in pritožbenih komisijah, Sprememba zakonskih določb o službeni pogodbi, Nekaj določb iz bolniškozavarovalrcega zakona, Kako dolgo se morajo potrjeni računi skra-nievali?. Povrnitev škode na zaslužku ob epidemijah, Novi zavarovalni zakon zoper nezgode, Sodba ministra o neorganiziranem delavcu, Zakaj sem strokovno organiziran, Kaj morajo obsegati naznanila ne-?ged, Beležke. — Cena K i.50, do pošti 10 v več.	*	.
Zveza delavskih društev za Kranjsko, Primorsko, Štajersko in Koroško v Ljubljani je imela svojo sejo dne 9. t. m. in 'se je odbor konstituiral tako-le: ss. Miinar Ivan, načelnik; Zore Viktor, tajnik; Hlebš Ivm, blagajnik; odborniki: Bevc Anton, B.ozpvič Jurij, Petejan Jožef in Zupan Jožef. Odbor vabi tem potom vse krajevne skupine, ki se še niso p iglasile, se ne mudoma priglase. Naša dolžnost je, da se združ mo tudi v tej zvezi in skupno pospešujemo razvoj str- kovnih organizacij, ki so tudi po vseh naših krajih nujno potrebne zlasti z ozirom na bližajoči se konec vojne, ko bodo gospodarske, razmere zahtevale posebno pozornost delavstva. Zveza daje vsakoršna pojasnila o delavskih vprašanjih in o organizaciji, oziroma daje pojasnila, kam se naj delavci obračajo v takih vprašanjih. Vse dopise sprejema ^za Zvezo tajnik s. Viktor Zore, Ljubljana, Stlcnburgova ulica 6/1.
Umrl je sodrug Engelbert Perners-torfer, državni poslanec in podpredsednik državne zbornice. Pokojnik je bil mnogo let vrlo delaven propagator socialno-demo-kralične misli. Leta 1896 je govoril tudi v Ljubljani na ljudskem shodu na Virantovem vrtu. Njegovo stremljenje se je izražalo v kulturnem oziru in se je izredno zavzemal za kulturno delo med nemškim narodom.
' Bil je tudi uvaževan politični pisatelj. Slava njegovemu spominu!
Prostovoljni vstop 1. 1900 rojenih črnovojnikov v armado in mornarico. Leta 1900. rojeni črnovojniški obvezanci, ki nimajo ne brezpogojne ne pogojne pravice do enoletnega prostovoljstva, si morejo izbrati četo, pri kateri Žele odslužiti svojo slušbeno dolžnost, to je ali pri kavaleriji, poljski ogrski ali trdnjavski artiljeriji, pri pionirjih ali saperjih ali pa pri vojni mornarici, pod naslednjimi pogoji: oglasiti se morajo za vstop prostovoljno in se obvezati, da bodo služili tri oziroma štiri leta (v mornarici) v prezenčni službi in predpisano dobo v rezervi ter se odpovedati morebitni pravici do dveletne službe. Sprejmejo se le tisti, ki so na prebiranju spoznani kot sposobni za službo z orožjem. Pravilno opremljene prošnje za sprejem, ki naj se jim priloži tudi črnovojniška legitimacija, naj se pošljejo neposredno na nadomestno po-
veijstvo čete, h kateri želi prosilec priti, sto velja za prostovoljni vstop v domobranstvo.
Seje poslanske zbornice zopetodgo-dene? Kakor smo poročali, je predsednik poslanske zbormce dr. Gross odredil v sporazumu z vlado, da naj se prihodnja seja poslanske zbornice vrši 15. t. m. Vlad; je na to pristala, ker je bila mnenja, da bo do takrat separatni mir z Rusijo že podpisan in da. torej razprave v poslanski zbornici ne morejo več »škodovati*. Vsled preobrata v Brestu Litovskem pa je vlada prišla do prepričanja, da bi sklicanje državnega zbora sedaj, ne bilo »dobro* (za njo!) in z Dunaja že poročajo, da so seje poslanske zbornice odložene na 22. t. m.
Begunski zakon sankcijoniran. Cesar jesankcijoniral begunski zakon 31. decembra 1917, Zakon je tako stopd v veljavo in se morejo oni, ki imajo vsied evakuacije pravico do naknadne podpore do višine 500 kron na osebo, obrniti z utemeljeno prošnjo radi tega izplačila na pristojno oblast, ki jim nakazuje podporo.
Pr tožbe zaradi podeljevanja vzdrževalnih podpor prihajajo dan na dan. Ljudstvo silno mnogo trpi v sedanjem času zaradi vojnih razmer. Nima kruha, ne obleke, slaba stanovanja in še tiste vzdrževalne podpore, do katere ima pravico, ne dobi o pravem času. Možje, očetje, sinovi so v vojski, a doma ne dobe svojci tega, kar jim gre. Vojna traja že tri in pol leta, pa še vedno ni rešeno to vprašanje, da si je že nad pol leta, odkar so izšle zadnje odredbe glede vzdrževalnih prispevkov. V Ljubljani že prevladuje mnenje, da je podeljevanje vzdrževalnih podpor odvisno le od dobre volje g. vladnega svetnika barona Schonbergerja, ki je izredno nervozen in že velja pregovor, da treba biti z njim previden, zakaj od njegove dobre volje je vse odvisno. Toda to pri pravicah ne sme biti merodajno. Rešijo naj se akti takoj, proč z birokratizmom, zlasti ker je bilo doveij časa, da so se vse stvari že kdaj uredile in bi se lahko vzdrževalnina brez daljših ovir takoj nakazovala. Zavlačevanje izplačila vzdrževalnih podpor je krivica in nepotrebno mučenje trpečega ljudstva. Vsaj mi menimo, da bi se take stvari prav lahko odpravile.
Zagorje ob Savi. Dne 3. t. m. ob 4 zjutraj se je pripetila v kisovškem rovu smrtna nezgoda. Rudarja Hribovšek J skob in Roter Jožef sta pobirala ostanke premoga. V tem je popustilo oporno lesovje in rov se je na dotičnem inestu sesedel. Hribovšek je mrtev, Rotar pa ranjen in prestrašen. Hribovšek je bil član strokovne organizacije. Take nezgode se dogajajo za-raditega večkrat, ker delavce preveč priganjajo. Ta pripomba naj velja tudi rudniškemu uradu, kadar pride centrala trbovelj ske premogokopne družbe s trditvijo, da delajo rudarji pasivno resistenco; zakaj, če bi jq delali, ne bi se dogajale take nesreče.
Zanimivo priznanje. Dr. Lovro Pogačnik je med drugim na shodu na Vrh ii-ki (glej Slovenec od 5. jan. 1918) povedal tudi to-le: ,Ne samo pri železnicah, pri sodnijah, pri vladi, pri c. kr. okrajnih glavarstvih, pri šolah so hoteli vpeljati nemški uradni jezik. To je taka nesramnost, da moramo na ves glas govoriti, da v Avstriji tega nikomur ne dovoljujemo. Sttirgkh je imel že cesarsko naredbo spisano, da bi jo drugi dan izpeljal; dan poprej ga pa je Fritz Adler ustrelil. Wolf je bil tako neumen, da nam je to povedal*. Prosimo, da si naši čitatelji to priznanje zapomnijo.
Pošiljanje čeških listov v tujino prepovedano. Brnske »Lidove Noviny* poročajo, da je pošiljanje čeških listov iz Avstrije v tujino prepovedano. »Slovenski Narod* poroča, da tudi jugoslovanski listi ne smejo več čez črno - žolto mejo.
Kako je v Gorici. Gorica se oživlja. Nad 1500 oseb je sedaj že v mestu In to brez tujih ljudi in onih iz okolice, ki prihajajo ogledovat si to nesrečno deželo. Go-
stilen je v mestu že 14, pa dve mesnici. Vino točijo po K 4 in 4-80 liter. Meso je po 1< 4-60 in 6. Za vodo je sedaj slabo, ker vodovod ne deluje že nekaj dni. Pekarna je ena sama. Kruh deli na listke mestna aprovizacija. Železnica vodi že do Gorice, a poštni promet z zavitki do 5 kg začne delovati s 15. t. m. Pismonoši sta v mestu 2. Ecspresna pisma se dostavljajo kot navadna. Dan na daa se dogaja kaka nesreča z granatami in šrapneli ker je še vedno veliko municije po cestah in v jarkih Solkanski most bo popravljen v kratkem. V Brdih so ljudje rajši dajali riž — živa lim, ali sedaj je že konec te obilice. Še za denar dobivajo ljudje težko živeža. V Gorici 'ni še nobenega fotografa. Prvi ki pride, bo imel veliko dela. Istotako naj se pripravijo zidarji, mizarji in drugi rokodelci za spomlad, ker bo gotovo veliko dela.
Goljuf je z nadomestili. Dunajski urad, ki zasleduje vojne oderuhe, je izročil sodišču tvrdko Adler & Sohn, Rasumoffskygas-se štev. 27, ki je izdelovala nadomestilo za rum »Rumaflor*. To brozgo je razpečaval Ludvik Asenbauer, ki je prejemal od izdelovatelja blago v sodih, liter po 5 kron. Asenbauer je natočil to brozgo v steklenice in prodajal liter po 8 kron. Urad je dal „rum“ preiskati. Preiskava je dognala da ima ta »rum* 99 odstotkov vode in 1 odstotek vinskega kamna, nekaj ume-tnega ruma in za parfem je bilo dodano eterično olje.
Kriza v ogrski vladi, Iz Budimpešte poročajo, da se ministrskemu predsedniku drju Wekerleju dosedaj ni posrečilo pridobiti cesarjevega privoljenja za program nove madžarske vladine stranke, katere glavna zahteva naj bi bda popolna delitev sedanje skupne armade. Zatrjujejo, da je izključeno, da bi vladar privolil v popolno raztrganje armade. Zato se govori, da je v ministrstvu izbrnhnila resna kriza in da je računati z odstopom kabineta. S tem bi padla tudi volilna reforma.
jVVekerle o miru. Ogrski ministrski predsednik, ki je nekaj dni v Berlinu, je dejal nekemu časnikarju: Upam, da sklenemo z Rusijo preliminarni mir. Nu splošni mir ne upam, vendar se mi pa zdi, da je Anglija naklonjena miru.
Ogrski ministrski predsednik, Weker-le, jc bil več dni na Dunaju, kjer je predložil cesarju skupen program strank, ki podpirajo vlado. Te stranke ogrske oo-slanske zbornice so neodvisna stranka, ustavna in ljudska stranka. Postopanje, da odobri vladar program strank, je povsem nenavadno in gotovi povodi so morali biti merodajni za tako postopanje. V resn ci ne gre za odobritev programa, temveč za koncesijo, ki naj jo napravi krona in ki se odene v političen program. Nova enotna stranka zahteva namreč, da se organizira narodna ogrska armada. Vodstvo, izobrazba in uprava naj ostane sicer še vnaprej enotna, toda ogrski častniki in ogrsko moštvo naj tvori narodno armado, ki bi bila enotna z avstrijsko le v vodstvu, izobrazbi in upravi, drugače pa bi bila povsem samostojna. Ogrski ministrski predsednik je predložil ta načrt cesarju, ki se pa še ni odločil.
Mirovne demonstracije v Budimpešti. Iz Budimpešte poročajo: V soboto 5. t m. in včeraj v nedeljo so se vršile v Budim pešti burne demonstracije za mir. V posameznih mestnih delih je prišlo do velikih izgredov. Mnogo trgovin in kavaren je bilo demol ranili. Intervenirati je moralo vojaštvo. Podrobnosti še niso znane.
Novo velepodjetje v Zagrebu. Vladi mir Arko in Karl Ebenspanger sta ustanovila v Zagrebu novo veliko tovarno konjaka. Podjetje je financizirano z 12 m ljoni K Doslej je nakuplienega za tovarno 30 000 hi vina za predelavo v konjak, ki ga bo uvažala tovarna večinoma na Poljsko in Švico.
Cigarete V bodoče se bodo izdelovale le sledeče cigarete: egiptovske, da-mes, šport, dame m ogrske. Od cigaret-
nih tobak jv nova »cesarska mešanica*, fini turški v zavitkih po 100 gramov, turški v malih zavitkih, macedonski po 25 gramov, fini hercegovski in najfinejši ogrski.
Promet s čevlji. V smislu naredbe trgovskega ministrstvi z dne 13 decembra 1917, drž zak. št. 482 se sme novo, kakor staro obuvalo prodajati konsumentom izključno le proti izkaznicam. V splošnem veljaj ) analogni d »ločila kol pri prometu z b’ago;n in obleko. D) definitvne ureditve bo v najnujnejšem slučaju izdala izkaznice za mesto Ljubljana deželna poslovalnica za preskrbo prebivalstva z obleko (Š tiski drevored št. 2), na deželi pa pristojna okr. glavarstva.	l
Knjiga ruskih humoresk. V založb »Zvezne tiskarne* v Ljubljani je izšla za božič 1917 elegantni knjiga 19 izvrstnih humoresk in satir dveh ruskih pi sateljev Vladirnira Azova in Teffi. Ota avtorja so zelo ugledna ruska humorista in glavna sotrudnika ruskih satiričnih časopisov. Vladimir Azov se je narodil 1. 1873 v Kerču tab Azovsketn morju kot sin zdravnika ter se piše Vlad. Aleks. Aškenazi; študiral je v Petrogradu, Parizu in v Švici, bil je žurnalsti, gledališki poročevalec, urednik in je danes produktiven pisatelj. Teffi je pseudonim gospe Nrdježde Aleksandrove BuČinske, rojene Lochvicke; rojena je bila 1. 1875 v Petrogradu kot hči rus. vseučil. profesorja in odvetnika. Spočetka lirska in politično satirična poeta, se je kasneje posvetila humoreskam in satiram v prozi ter dosegla izredno popularnost. Ruske homatije tudi Slovence danes zanimajo, in ruske knjige se čitajo danes več kakor kdajkoli. Zato pa je ta nova knjiga za lanski božič prav posebno dobrodošla, in kar nič ne dvomimo, da najde čim največ prijateljev. Elegantna knjiga obsega 184 str. in stane za naročnike »Ted. S!ik“ in »Slovana* broš. K 3’—, vez. K 4-50 s poštnino vred. Knjigo pošljemo le, če se denar v naprej pošlje ali po povzetju. Povzetje podraži knjigo za 72 v. Za nena-ročnike in po knjigarnah stane knjiga broš-3 60 K, vez, pa 5-20. — Koncem januarja 1918 izide II. zvezek humoresk.
Svetovni pregled.
Svetovna vojna. V svetovni tragediji ni še nobene bistvene izpremembe. Mirovna pogajanja se v Brest Ltovsku nadaljujejo, dasi je že bila nevarnost, da se prekinejo. Nemci so svoje z^h eve glede samoodloče-vanja narodov izprernenili, kar je bilo le logično. Ge se z Rusijo ne sklene poseben mir, grozi razvoju svetovne vojne velika katastrofa v dveh smereh: ali bodo šibkejše vojne stranke popolnoma gospodarsko in moralno uničene ali pa se utegne vojna vleči še leta in leta. Položaj je tak, da če ne nastane v razmerju vojujocih sil bistvena sprememba, da se izcimi iz te vojne nekaka dolgotrajna vojna na življenje in smrt: vojske si bodo stale nasproti mesece in mesece, lahko tudi še več let, ne da bi dosegle kak primeren uspeh. Če je tako vojno stanje v interesu človeštva, to je drugo vprašanje. Že zadnji dogodki v Brest-Litovsku so d»11 povod novemu hujskanju v deželah sporazuma, pa tudi v Avstro - Ogrski in Nemčiji so konservativci in vsenemci pridno na delu za nadaljevanje vojne. In z veseljem moramo konstatirati, da se je pričelo delavstvo po vseh deželah z večjo odločnostjo zavzemati a mirovni ključ ruske revolucionarne vlade. O'ira, da ti pojavi nimajo večjega uspeha, je le netaktnost nemške diplomacije ki se upira z vso silo vsem demokratičnim pojavom — Z bojišč ni posebnih novosti. Ni italijanski fronti se vrše b rji na tirolski in beneški bojni črti. * Benečiji so se umaknite avstrijske čete v zgrajene p )zicije, na Tirolskem pa še vedno prod'rajo sunkoma, dasi |e vreme jako neugodno. Enako sp vr e tudi na francoskem* in fiau^erskem bojišču posamezni boji N4 tem bojišču se pripravljata obe vojski ha
ofenzivo, ki bo morda najbolj krvava izmed vseh bitk sedanje svetovne vojne. Ni pa gotovo, aii bo odločilna ali ne. Če sodimo po razpoloženju, moramo žal priznati to, kar smo že neštetokrat konštatiraii, da menda odločilne bitke sploh ne bo, da je vsa vojna že zapadla nekakemu marazmu, in more prinesti rešitev iz te krize edino le mir. Upajmo, da se svet kmalu spametuje in neha služiti uničevalnemu imperializmu. Pojavljajo se znaki; pojavlja se volja človeštva.
Mirovno vprašanje. O pogajanjih v Brestu Litovskem piše berlinski demokratičen list „Welt am Montag” sledeče: „Prav obžalovanja vredno je odkrito nasprotstvo, ki ga je našla ruska zahteva, da naj odločijo doslej nesamostojne narodne skupine s . splošnim glasovanjem o svojej usodi. Splošno glasovanje je ena izmed temeljnih zahtev demokratičnega mirovnega sklepa. Razumljivo je, da polagajo boijsevikt na to zahtevo odločilno važnost. Nobena stvar ne utrdi bodočega mirovnega stanja trajnejše, kakor to, če pripada vsak narod in vsak narodni del k oni državni tvorbi, h kateri ima nagnjenje. Končno niso države same sebi namen, temveč obstojajo zaradi ljudi. Samoodiočevanje narodov je grof Hertling svečano priznal. Toda nemška vlada pojmuje to drugače, kakor pojmujejo običajno samoodiočevanje demokratje. Rusi kot demokratje zahtevajo, naj se izjavi prebivalstvo Kurlandske, Litvanske i. t. d svobodno, ako hoče pripadali k tej ali oni državi, ali če hoče tvoriti svojo državo. To voljo naj pa izrazi takrat, ko ne bo vojaštva v deželi. Nemški delegatje pa zastopajo mnenje, da so sklepi deželnih zborov sklicanih v vojnih razmerah, že jasno izražena ljudska volja v Kurlandski, Litvanski k t. d. Nasprotsvo med obemi stališči je veliko. Katero stališče je pa bolj demokrat Rno. to je jasno.
Mirovna pogajanja med Rusijo in osrednjimi državami so se bila že takorekoč pretrgala, ker Nemčija noče priznati samo-odločevanja narodov v zasedenih pokrajinah. Ruska vlada je zahtevala, da se izvrši ijudsKO glasovanje popolnoma svobodno; to pa je mogoče le, če Nemčija umakne svoje čete in ižvrše glasovanje prebivalci sami ne pa pod vodstvom nemških oblasti. Dalje so Rusi predlagali, da naj se pogajanja vrše v kakem nevtralnem kraju. Oba ta predloga so centralne države zavrnile kljub izjavam grofov Užernina in Hertlinga, ki sta zlasti samoodiočevanje narodov priznala v svojih izjavah. Ruska vlada kljub temu odgovoru ni prekinila mirovnih pogajanj, marveč je izjavila, da se hoče še dalje pogajati, ker resno želi pošten mir. V Brest Litovsk je prišel tudi Trockij in pogajanja se nadaljujejo. Centralne države so se v tem primeru postavile na stališče, ki nedvomno dokazuje sporazumu, da izjave zunanjih ministrov niso bile dovelj precizirane in da še vedno ne priznavajo načela, ki ga sporazum navaja sicer le kot krinko imperialistične vojne politike. To mora zbuditi v sporazumu le nevoljo, le nadaljne hujskanje proti osrednji Evropi in nedogledno podaljšati svetovno vojno. Samoodiočevanje narodov je načelno vprašanje, vprašanje kraja pogajanj pa le formalnega pomena. Prvemu vprašanju so se centralne države že akomodirale; zakaj to sedaj taje? Drugo vprašanje je pa malenkostno. Gorje svetovne vojne je veliko, večje kakor bi ga mogla povzročiti kakršna koli katastrofa, in zaradi stvari in malenkosti naj se to gorje še zgolj zaradi kapitalistov in manije nekaterih strank nadaljuje? Jžiplomati, ne narodi, ne ljudstva, si nalagajo velikansko odgovornost, ki ne ostane brez obračuna, če zakrive po nepotrebnem nadaljne prelivanje krvi. Za človeštvo le rešitev mir, in ta mora priti.
An„iPJ,en^stitev kraJa mifovnih pogajanj.
MhL Z ’ so Por°čali, da boljševiki ne 1 da se Premesti mirovni posvet v otocKnoim, predlagali bodo marveč tudi naag m Kodanj. »Times” so poročale iz
Petrograda, da so izbrali Rusi Bern za kraj mirovnih pogajanj.
Kako se izvede samoodločba narodov. Kancler je izjavil poslancem, da bo popolnoma lojalno izvedel samoodločbo narodov, ko bodo dotičua ozemlja naše čete zapustile, izprazniti je pa mogoče zasedene krnje šele potem, ko bo ruska armada demobilizirana.
Hišna preiskava pri „Avantiju“. Hišne preiskave v socialno demokratičnem delavskem domu in v stanovanju članov načelstva so bila brezuspešna. „Avanti« pravi, da vodijo socialni demokratje boj za svojo pravico vedno odkrito.
Enotna obleka v Nemčiji. Iz Berlina poročajo: Enotna obleka v Nemčiji, ki je že pripravljena za trgovino, je dvojne baže:
. Na prvem mestu je preprosta enostavna obleka, obstoječa iz zaprtega suknjiča in hlač, brez telovnika in podlage, da se čim manj blaga porabi, a na drugem mestu je obleka s telovnikom. Blago in način dela je različen. Po teh se ravnajo tudi cene, ki so v prvi vrsti 65 mark, a pri drugi od 75 do 150 mark.
Zenska mirovna konferenca. Ustrezajoč željam ženskih organizacij v vojujo-čih se državah, je sklenil »Švicarski ženski odbor za trajen mir“, da priredi mednarodno žensko konferenco v Bernu, ki bo trajala od’ 3. do 8 marca. Na konferenco so povabljene vse ženske organizacije v voju-jočih se državah in v nevtralnih deželah.
O Trockem prinaša »Slovenski Narod” vse mogoče. Pobere, kar kje najde — ali seve išče le ono, kar bi moža osmešilo ali ponižalo. V „N. L.“, ki so drugače vir modrosti »Slovenskega Naroda” piše o bolj-ševiku Trockem gosp. H!avaty. bivši knjigovodja Brandove knjigarne med drugim to-le: Bi! ja mož milega in prijetnega obnašanja, simpatičen, nastopal je fino. Osebno zelo šarmanten, v političnih razgovorih previden. Zanimal se je zelo za razmere med češko in nemško socialno demokracijo. Mnogokrat me je vprašal o napredku naše češke literature, o čemur sem ga rad informira). Poleg ruščine govori francosko in nemško. Tudi angleško zna za silo. V nemškem jeziku je med drugim napisal tudi knjigo: »Die russische Revolution”, ki jo je izdala založba Harden v Draždanih.
Zastopniki ukrajinske Rade so prišli v Brest Litovsk, Na vprašanje boljševikov, če priznavajo avtoriteto sovjeta ljudskih komisarjev, so odgovorili z ne. Delegatje centralnih držav so pozdravili zastopnike Ukrajine zelo prijazno.
Ententnl poslaniki v Rusiji. Uradno še nepotrjena vest, ki jo pošiljajo petro-graški dopisniki švedskim listom, trdi, da pripravljajo ententni poslaniki v Petrogradu izjavo, kjer pravijo, da ni odprta ententi druga pot nego ta, da prično s centralnimi državami mirovna pogajanja.
Boljševiki umaknejo svoje čete s Finske, ko se bo sklenil mir. „Daily Te-legraph” je poročal 5. t ra. iz Petrograda: Izvršilni odbor sovjeta je sprejel 4. januarja predlog ljudskih komisarjev, da se pripozna neodvisnost Finske. Boljševiki so pa sklenili, da bodo umaknili svoje čete iz Finske šele potem, ko se bo sklenil mir.
Aliiranci in mirovno vprašanje. Parlamentarni poročevalec lista »Daily Chronicle” piše: V vladnih krogih se priznava, da pomenijo predlogi, podani v Brestu Litovskem, resen »nočem”, kateri je treba ofici-elno vzeti v vednost, oelo polovičen sprejem ruskih nasvetov po grofu Czerninu kaže na novo razpoloženje. Med Anglijo, Francijo, Združenimi državami in Italijo se v tem oziru že vrše razgovori.
Finska zahteva neodvisnost. Odposlanstvo Finske republike je prispelo v ponedeljek v Berlin, Sprejel ga je državni kancler grof Hertling. Odposlanstvo je izrazilo željo, da bi Nemčija priznala samostojnost Finske. Grof Hertling je izjavil, da Nemčija sicer simpatizira s stremljenji Finske po samostojnosti, da pa je priznanje finske neodvisnosti odvisno od spora-
zumljenja med Rusijo in Finsko. Sporazum-Ijenje — je izjavil državni kancler — se doseže tem lažje, ker je ruski komisar za vnanje zadeve Trockij sam sporočil v Brestu Litovskem, da bo Rusija finskim željam ugodila, če se Finska ssma obrne do ruske vlade.
Finska. Sovjet ljudskih komisarjev predlaga kot odgovor na prošnjo finske vlade, da se jej prizna neodvisnost, sledeče: 1. Prizna se politična neodvisnost finske republike. 2. Določi se v sporazumu s finsko vlado poseben odsek z zastopniki obeh strank, ki naj izdela one odredbe nastale vsled izločitve Finske in Rusije.
Sporazum med Rusijo šn Ukrajino. Petrograška agentura poroča: Ker so ofi-cijelni zastopniki ukrajinske rade izjavili, da je Ukrajiua pripravljena pričeti pogajanja, da se doseže sporazum s sovjetom ljudskih komisarjev, in ker se sovjet želi izogniti vojni z ukrajinsko rado, smatra sovjet ljudskih komisarjev za umestno, da se prično z rado pogajanja o spornih vprašanjih. Sovjet ljudskih komisarjev predlaga torej radi, naj se prično pogajanja za sporazumijenje. Pogajanja naj se vrše v Smolenku ali Viteb-sku.
Ukrajinci pri mirovnih pogajanjih. Zastopniki ukrajinske demokratične republike so zahtevali, da se udeleže mirovnih pogajanj v Brestu Ldovskem. Vlade četvero-zveze so brzojavno sporočile ukrajinski vladi, da priznavajo to zahtevo. V Brest Litovsk je sedaj že prišla ukrajinska depu-tacija, da se udeleži mirovnih pogajanj.
izmenjava ujetfiikov.V glavnem odboru državnega zbora je zastopnik vojnega ministrstva izjavil, da so nemški delegati v Petrogradu dobili navodilo, naj čimprej dože-nejo vprašanje izmenjave ujetnikov. Glede vojnih ujetnikov se namerava izmenjati najprej bolnike in za službo nesposobne, potem starejše moštvo in rodbinske očete. Poznejša izmenjava se bo vršila glava za glavo. Nemčija ima trinajstkrat več ruskih ujetnikov kakor Rusija nemških.
Kako je sestavljena ruska konstitu-anta. Pariško časopisje prinaša razpredelitev strank v ruski konstituanti. In sicer imajo boljševiki 185 mandatov, revolucionarni socialisti levice 40, ukrajinski revolucionarni socialisti 75, socialni revolucionarji desnice 375, socialni demokrati 25, Moslimi 60, Židje in drugi narodi 20, kozaki 25, veleposestvo 10, kadeti 24.
Neposredni promet s pismi z Rusijo. Iz Stockholma poročajo, da razglaša ruska poštna uprava, da je sedaj dovoljen neposredni promet s pismi z Nemčijo, Avstro Ogrsko, Bolgarijo in Turčijo, vendar pregleda vso korespondenco vojaška.cenzura.
Konec solunske ekspedicije? »Tage-blatt” poroča iz Curiha: V švicarskih grških krogih smatrajo opustitev solunske ekspedicije za sklenjeno stvar. Ententa je prepričana, da stoji Grška pod vtiskom dogodkov v Rusiji in da bo vedno težje ohraniti prijateljstvo stradajoče grške armade napram solunski armadi. — Glasom vesti pariškega časopisja je general Sarrail dospel v Mon-tauban Pariškim časnikarjem, kateri so ga hoteli intervivati, je izjavil, da nima nobenih načrtov za prihodnjost. Odklonil je tudi vsako izjavo glede svoje odstavitve.
Borba za mir v Franclji. Berlinski »Vossische Zeitung” se poroča iz Geneve: Manjšina francoskih socialistov stopa prvič v obrambo načel mednarodnega socializma z izjavo pred javnost. Njena soglasno sprejeta resolucija se glasi: Odbor je prepričan, da so ruski mirovni predlogi za vse voju-joče pripravna podlaga za mirovna pogajanja. Francija in Anglija morata takoj pričeti pogajanja na podlagi ruske formule: nič aneksij in samoodiočevanje narodov. Socialistični poslanci so dolžni, da stavijo v tem zmislu zahteve svojim vladam, sicer bi se morali odkloniti vojni krediti. Pričeti bi se moral boj proti vladi, če bi se pokazalo, da zanemarja interese Francije, socializma in človeštva.
Francoski in angleški poslanik zapustita Petrograd. Angleški veleposlanik bo odpotoval cine 7. t, m. iz Petrograda. Deželo zapusle tudi častniki, člani vojaškega odposlsništva. Tudi francoski veleposlanik odpotuje iz Petrograda. Ostala bosta v Stockholmu.
PodržavJjenje premogovnikov na Angleškem. Angleška spodnja zbornica je sprejela zakon glede na podržavljenje premogovnikov. Ne gre pa tukaj za trajno podržavljenje, kakor se je ob mirnem času že tolikrat priporočalo, marveč očividno le za prevzem' premogovnikov za čas trajanja vojne. Ob mirnem času smo zahtevali podržavljenje s stališča varstva korisumentov in delavcev v premogovnikih. Da hočejo sedaj te obrate ‘podržaviti, je glavno zaradi-tega, ker hočejo urediti produkcijo in razdelitev premoga s stališča splošnega državnega ncziranja. Prej so imeli načrt, da iz-roče produkcijo in oddajanje premoga posebnemu. ministrstvu, in bi država oddajala premog po določenih enotnih cenah tako kakor oddaja poštne znamke. Mislili so, da bodo, če prodajajo tono premoga po 15 šilingov (okolo 36 K), zaslužili še več mi-ljoriov funtov šteilingov (funt šterl. 24 K) za državni zaklad. Ta akcija je zaraditega važna, ker je stališče Anglije v vojni in napram njenim zaveznicam podobno onemu Nemčiji na nasprotni strani, ki svoje zaveznice podpirata s svojimi bogatimi zalogami premoga.
' Pomoč Amerike. Contrcadnrnral Dew-les je v konferenci za plovbene zadeve izjavil, da je načrt glede zgradbe 1000 lesenih ladij neizvedljiv, ker m na razpolago dovolj v to svrho poržbnega lesa.
Povodenj vsled viharja. Madridski list „Dia“ poroča, da je silen vihsr razdejal o-gromne ribnjake pri Ssn Sebastjanu na otoku Gomeia. Mesto je preplavljeno in zelo poškodovano. Mnogo ljudi je utonilo.
Potres v Guatemall. Iz Washingtona poročajo: Potres v Guatemali je večino južnih mest skoraj popolnoma razdejal.^ Tiskovnemu ur.rdu se poročs,_ da je škoda ogromna. Mnogo tiscč osebje brez strehe.
Wilsonovi vojni predlogi. Wilson je predložil kongresu predloge g'ede nastopa vlade napram železničarjem. Zakoni, ki izražajo namene predsednika, se bodo takoj predložili. Železniške družbe naj dobe primerne odškodnine. Za popravo žele?irc naj se dovoli fond 500 miljonov dolarjev. Wil-son je polagal važnost na garancije delničarjem žeUznic ter je izjavil: Nasa prva dolžnost je seveda, da vzdržimo splošni interes za splošno varnost in da ustvarimo gotovost, da ne bo nič oviralo uspešnega nadaljevanja velike vojne za svobodo m pravico. Dolžnost pa je tudi za javno vest in javno čast, da branimo privatne interese, v katere posegamo, pred krivičnim odškodovanjem.	.	.
Wilsonovi mirovni pogoji. Ameriški poročevalci angleških listov so izvedel: da je izdelal Lansing načrt o mirovnih pogojih zaveznikov. Lansing je izjavil, da Wil-sonov načrt splošno zahteva: 1. Odstopita naj se Alzacija - Lorena. 2. Odstopita na] se južna Tirolska^ in Trst. Obnove naj se Belgija, hrbija, Črna gora in Rumunija. 4. Turčija naj se iztisne iz Evrope. 5 Povrne naj se vsa škoda, posebno tista, ki je nastala vslcd potapljanja ladij. 6 Zagotovi naj se, da ne postane nobena nekdanja ruska dežela, ki je proglašena za samostojno, odvisna od četvt rozveze.
Prepoved prodaje alkoholnih pijač v Kanadi. Kanadska vlada je prepovedala z dnem 24. decembra pr. L vsdko trgovino z alkoholnimi pijačami. Import je prepovedan z omenjenim dnem, transport v Kanadi, od 1. aprila t. 1. dalje. Prepove se tudi vsako izdelovanje alkoholnih pijač.
Stališče Japonske. Japonci ne nameravajo napasti Rusije. B>rzne špekulante, ki so širili spremenljiva poročila o Rusiji, so zaprli. Zelo se pa razburjajo proti združenim državam, ker je Wilson prepovedal iz Ame-
rike izvoz na Japonsko. Vsi listi v Tokiju so pisali, da so s tem napovedale Združene države gospodarsko vojno Japonski.
Cene za zlato so v zadnjem času znatno padle. Med. navijalci cen za zlato je zavladala vsled tega prava panika. Danes plačujejo za en gram 14 karatnega zlata 4 krone 50 vin. do 4 krone 80 vinarjev. Ko je bila cena zlata najvišja, so plačevali za en gram takfga zlata 10 kron 70 vit». Diferenca v cenah znaša torej okroglo 60 odstotkov. Mnogo špekulantov je izgubilo zadnji čas prav veliko. Nek mali trgovec z zlatom v Wahringu, ki je bil nakupil 3 kg. zlata in dal zanj okolo £0.000 kron, ima okrogio 15 0C0 kron izgube.
Obvestilo Opijskega
načelstva.
Giede na pristojbinski namestek.
Od davčnih oblasti dobivajo naše podružnice ponovno rezive. da podajo izkaze za odmero pristojbinskega namestka o stanju imetja skupin. Vsem tem skupinam priporočamo, da ra tak poziv odgovore davk2rski oblasti tako-le:
.C. kr. finančno ministrstvo je oprostilo z odlokom z dne 12. novembra 1913, št. 77.087/13, Unijo rudarjev avstrijskih z vsemi njenimi podružnicami in krajevnimi skupinami plačeva- ja pristojbinskega namestka od premakljivega imetja za Vil. desetletje. Ker. skupina rima t:epremtik!jivega imetja, nismo dolžni precHožiti izkaza za odmero pristojbinskega namestka." Datum Podpis. Pečat.
Za tisi ovni sklad „Delavca“ je daroval Jernej Bizjak 70 vin. Lepa hvala.
Uprava.
Izdajatelj Ivan Mlina) Odgovorni urednik Vikto-
Tiska ,Učiteljska tiskarna0 v Lj;
Registrirna
agalaa
ki se več ne potrebuje, se more takoj prodati ob ugodnih pogojih proti gotovini firmi National Registrier - Kassen G. 'm. b. H., Dunaj, VH, Sieben-sterngasse. 31.	.-.
Vsska žena
nuj bere moje velezanimivo navodilo o
1!
PreizkuSen svet, če uvenejo ali niso dovolj polne! Pišite zaupljivo na naslov: Eda Kraute, Pressburg
(Ogrsko), Schanzatrab60 2. Abl. 07.
Ne stane ni?!
ft® »KCN
vrni plačam, če ne odpravi moj uničevalec korenin .Ria-Bnlsam’ vaša kurja očtsa, bradavice in croženelo kožo v treh dneh brez bolečin. Cena lončku s poroštvenim listom K 275, trije lončki K 5.50, 6 lončkov K 8.50. Stotine za hvalnih in priznalnih pisem Remeni, Košiče (Kaschau, Kat-sa) 1. pošt. predal 12/639, Ogr.
regSsJrovana zadruga x omejeno xawe*o«. Tisikovinei zst š©Se, županstva In Rsrad©. Majaioder-rsej&e plakat® in vatolia ss; sh®«3© in irestaiice. .*. g a	% aa "»»i
Letne zaključke
Najmodernejša. urecSba a®, tiskanje iistov, knjig, toro* šur, muzikalil M.
Sfereotiplla. LltograNIa*
Okrajna bolniška blagajna
====== v Ljubljani ——=r
Pisarna: Turjaški trg slov. i, prvo nadstropje Uradne ure so od 8, zjutraj do 2. popoldne Ob nedeljah in praznikih je blagajna za arta
Zdravnik blagajne	Ordinira	Stanovanje
	dopol. | popol.	
Sr. Košenina Peter splošno zdravljenje	•/JU—•/«*	Turjaški trg št. 4. v okr. boj. blag
Dr. Ivan Zajec	‘/210-Vall	Turjaški trg St. 4.
splošno zdravljenje	2-3	FranJiJitt&sliEBU
Dr. Franc Minar kirurg in spl- zdr.	'/21.-1/23	Turjaški trg št. i v okr. bol. blag.
Gr. Alojz Kraigher splošno zdravljenje	!—3	Poljanska cesta 18. —-
	■	
Člani, ki potrebujejo zdravniško pomoč, se m<>i'aj0 zglasiti v pisarni bolniške blagajne, da se jim siavi nakaznico za zdravnika (bolniško zglasnfco); brez te ordinirajo zdravniki le v nujnih slučajih« Troskov, ki nastanejo, kadar zboleli član sam pozove druge zdravnike, da ga leči jo, ne po vrne bolniška blagajna. Od blagajniškega zdravnika ispol’ njeni bolniški list se mora takoj oddati v blagajniški pisarni. Ob nedeljah in praznikih se ordittifa le v nujnih slučajih. Za vstop v bolnico je treba nakaznice. Zdravila se dobe v vseh ljubljanskih lekarnah. Bolniščnina se izplačuje vsako sobolo> če jo ta dan praznik, pa dan prej od 8. zjutraj <1° 1. popoldne. S pritožbami se je obračati do *>a* čelnlka okrajne bolniSke blagajno.
Načelstvo.
—ftr,*MyaqtiM«Trni J*'
m Ju ii lil,
Ljubljana Dunajska ceste 17
priporoča svojo bogato zalogo
Mi simi!? -
ia stroje za pletsiija
IH)
za rodbino in obrt.
Mi m Adler.
¥ozna kolesa*
Ceniki se dobe za-stonj in franko.