Št. 102._____________ Izhaja trikrat na teden; in sicer v torek, Četrtek n soboto ob 4. uri popoldne ter stane po p o S t j prejemana ali v Gorioi na dom poSiljana: vso leto ........15 K •/,...........10 » Vs . .v.........5 . Posamične Številke stanejo 10 vin. „SOCA" ima naslednje jzradno priloge: Ob no-nm letu „Kattpot. po Sorilfckfe fa Gradii«||8|emV in^ J ,Ratipot po LJubljani ia Kranjskih mestih",'dalje d\ra%''' krat v letu „Voznl reč železnic, parnifcov in poStnil ives". Naročnino sprejema spravništvo v Gosposki ulio štev. 7 I. nadstr. v »Goriški Tiskarni c A. Gabrščok Na naročila brez doposlane naročnine se ne oziramo Oglasi in poslanice se računijo po 'PStit-vrstatr-če -tiskano 1-krat *6 v, 2-krat 14 v, 3-krat 12 v vsaka vrsta. Večkrat po dogodbi. Večje črke po prostoru. — — Reklame in spisi v uredniškem delu 30 v vrsta. Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič i Y Gorici, v torek dne 1. septembra 1908. Tečaj XXXVI||. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici St. 7 v Gorioi v I. nadrh Z urednikom je mogoč-1 govoriti vsak dan od 8. do 12 dopolndne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do t2. dopoludne. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici St. 7 vi. nadstr. na levo y tiskarni Naročnino in oglase Je plačati loco Gorica Dopisi naj se posojajo le uredništva. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog u/edniitva, naj se poSiljajo le apravniltva. J ..FRIKOBEC" izfiaja neodvisno od »Soče« vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. »Soča« in »Primorec« so prodajata v Gorioi v naSih knjigarnah in teh-le tobakarnah: Schwarz v Šolske ul., Jellersitz v Nunski ul., Ter. Leban na tekaliSču Jo s Verdi, Peter Krebolj v Kapucinski ulioi, I. Bajt v po» kopalisčni ulici, I. Matiussi v ulici Pormioa, L Hovansk v Korenski ulici št. 22 j v Trstu v tobakarai Lavrenčič na trgu della Caserma. — Telafon it, 83, iab,rSček (odgov. J. Fabčič) tiska in zal. Jatolla" Aroštva i vinsfci w\Mi Klerikalci vabijo k sebi ljudi s pijačo in jedačo. V Gorici vabijo študente na sestanke, na katerih igra pijača svojo ulogo, trdovratnejšim so morali ocreti še piščance, na deželi pa je tudi vino glavna vaba v klerikalna društva. Poleg vina zvalijo včasih pred ljudi, katere, treba pridobiti,"" tudi sodček piva, dasi na shodih »Kmečkih zvez" rohnijo proti pivu ter mu napovedujejo bojkot. Od raznih stranij dežele nam večkrat poročajo, kako drže nunci ljudi v svojih »katoliških" društvih s pijačo. Farovške kleti se odpirajo in vince teče; ljudstvo ga je fulo; rabi se ga proti ljudstvu. Med društvi, ki slonijo na najširši vinski podlagi, slovi »katoliško" društvo v Podgori. Podgorski nune ima polno vina in polno denarja za pijačo. V tem »katoliškem" društvu teče vino od miz. Zato pa zahajajo v to »katoliško" društvo socialisti, Lahi, Slovenci, vse dere skupaj in vse hvali društvo, češ, to je imenitno društvo, kjer se dobi pijačo in še kaj za pod zob. S pijačo se pridobiva tudi »čuke" in s pijačo se drži vse take katoliške ljudi v klerikalnih krempljih. Klerikalci imajo zadnje čase čudovito dosti denarja. Vedno letajo okoli in trosijo denar, da bi zmerom več ljudstva potegnili k sebi. Vsako sredstvo jim je dobro. V cerkvah pridigujejo proti pijančevanju, na shodih, kjer kaže, priporočajo abstinenco, ali vse to jih čisto nič ne ovira, da ne bi lovili v svoja »katoliška" društva ljudij s pijačo. Na katoliški podlagi je vse dovoljeno, tudi pijača. Farovški listi poročajo o ustanovljanju ..katoliških" društev, o prireditvah, kako je bilo lepo, koliko vina in piva so dali zastonj katoliškim backom, tega seveda nočejo poročati, ali glede tega se že zmenijo pozneje gospodje z dežele s centralo v Gorici. Pijača mora biti; brez pijače ni »katoliških" društev in »katoliških" prireditev — na to stališče so se postavili klerikalci. Na vinsko podlago zidajo svoje »katoliške" stavbe, na vinski podlagi hočejo vzgojiti ljudi za klerikalizem, ki pelje po smrti naravnost v nebesa. Uzorec takega društva je v Podgori, kjer je potreba združnega dela proti objestnemu Lahu. Toda politikujočemu duhovniku v današnjih časih, ko se čutijo škotje le poveljnike »ecclesiae militantis", še mar ni kako skupno delo v eksponiranem kraju, marveč mar mu je samo to, da vleče ljudi v klerikalni tabor. Klerikalna bi morala biti Podgora, tak je namen klerikalcev; kakšna je v narodnem oziru, to jim je deveta briga. Za pijačo imajo klerikalci, kakor že rečeno, polno denarja. Odkod ga le jemljejo? Iles, znajo nabirati v razne namene, denar pa se porabi, kakor se hoče, ali tu mora biti še kaj drugega vmes. Tako je, kakor da še je ves klerikalizem na Slovenskem z vso svojo močjo zagnal na našo deželo; tako je, kakor da hočejo prav s silo pognati goriške Slovence v klerikalne brloge; tako je, kakor da bi v to svrho tekel denar iz osrednjih klerikalnih blagajn na Goriško, da se ga uporablja med drugim tudi za pijačo po »katoliških" društvih, katera naj v glavnem vleče ljudi v »katoliška" društva ter jih tam drži. Izobraževalnost 1 Kdo se zmeni za to po takih »izobraževalnih" društvih. »Katoliško"I He, kaj je katoliško? Za sleparijo je postavljeno v naslov »katoliško" in »izobraževalno" — glavno pa je poneumnevanje, katero so postavili sedaj na vinsko podlago. Obžalovanja so vredni ljudje, ki se dajo voditi v farovška društva z litri vina in vrčki piva. Sramota za vsakogar, kdor se vrže po vinu v »katoliško izobraževalno" društvo, največja sramota pa za klerikalne voditelje, ki z vinskim strupom skvarjajo ljudi. Proti temu treba odločnega odpora, treba v glavnem kar največ dobrih naših res izobraževalnih društev in treba pristopa • laša društva, kjer že obstoje. Predsedniki a člani naših društev — tu imate lep kos dobrega narodnega dela! Slavnost v Mirnu. Miren je oni kraj, na kateri so se vrgli klerikalci z vso svojo silo, da bi ga podjarmili ter potem kričali, da imajo v goriški okolici v svojih rokah jeden najlepših indu-strijalnih krajev. Klerikalni listi pišejo veliko o Mirnu in nepoznavalec razmer, ki bi verjel klerikalcem, bi moral soditi, da imajo klerikalci vendarle velikansko moč v Mirnu. V resnici pa so mičkani. Kako daleč proč so od tega, da bi se uresničile njihove sanje, pa je pokazala nedeljska slavnost. V Mirnu se lepo razvija bralno in pevsko društvo »Ipava". To društvo je priredilo v nedeljo veselico, katere Čisti dobiček pojde za ustanovitev Sokola v Mirnu. Torej Sokol v Mirnu ! Napredna, sokolska misel prodira in ta vzvišena misel je porodila Sokola v Mirnu. V nedeljo se je pokazalo, da so v Mirnu ugodna tla za Sokola ter da se bo brez dvoma dobro razvijal, pa če se vsem »Čukom" in njihovim poglavarjem žolč razlije radi tega. -— Ponosno je korakalo v nedeljo popoldne iz Trgovskega doma po Verdijevem Tekališču v Gorici 04 čvrstih Sokolov v vrstah z razvito zastavo. Pred gledališko kavarno je stal sam naš goriški župan Jurij Bombig ter z občudovanjem gledal, kako lepe slovenske meščane, krepke mladeniče ima v Gorici. Posedli so potem na vozove ter se odpeljali proti Mirnu mimo Bolkove vojašnice, kjer so slovenski dragonci z očividnim veseljem gledali zopet enkrat rdeče Sokolske srajce. V Mirnu je bil lep sprejem od strani društva »Ipava", Sokolov in drugega občinstva. Govorila sta gg. Faganeli. Z navdušenimi besedami so bili sprejeti gostje. Odgovorila sta brat Mozetič iz Prvačine in Gorju p s Proseka. Ponosno je korakal Sokol na kraj veselice, godba je svirala.... Nabralo se je obilo občinstva. Na primerno okrašenem prostoru pri Fa-ganelovih se je vršila veselica po naznanjenem vsporedu. Culi s»io razno ubrano petje domačega društva »Ipava",j »Našega Praporja" iz Pevme, potem društva »Kras" iz Opatje- gasela, »Nade8 iz Sovodenj; nastopilo pa je tudi komaj ustanovljeno društvo »Novi žar" iz Rupe-Peči, katero obeta, da se lepo razvije. Glavna privlačna točka pa je bila telovadba. Nastopili so Sokoli iz Gorice 32, iz Solkana 11, iz Prvačine 11 iz Mirna 23, iz Ajdovščine 12. Torej 89 Sokolov je izvajalo proste vaje. Lepo 1 Dosti za naše razmere. Proste vaje so se izvajale jako precizno, dobra je bila telovadba na orodju. Občinstvo je z živim zanimanjem sledilo telovadbi...... Po končanem vsporedu je pričela prosta zabava in mladina se je zavrtela na plesišču. Bil je lep večer. Počasi so začeli odhajati gostje, ki so nesli s seboj lepe spomine, da so prisostvovali važni slavnosti v Mirnu. Glavna posledica slavnosti je ustanovitev Sokola v Mirnu. Z zadovoljstvom beležimo, da je Sokol v Mirnu ustanovljen ter da so dani pogoji, da se bo razvijal, krepko razvijal v ponos in čast naprednega Mirna. Vsa čast in hvala Sokolom, ki so bili prisotni pri ustanovitvi Sokola v Mirnu. Dobili se krepko pomoč. Sokol v Mirnu I Cveti in razvijaj se! Na zdarl DOPISI. Iz cerkljanskega okraja. Iz Cerkna. — Ko ogledujem naše žlahtno in lepo . sadje, mi pride na misel, da se je pomladi naš dekan Knavs proti znani osebi izrazil, da bode molil in prosil Boga, da bi ne dal letos nič sadja, da ne bi mogli njegovi »abstinenti0 kuhati in piti »knav-sovca". In glejte, proti njegovi volji je letos tolik čudež pri sadju! Izrazil se je tudi, da je zelo molil ob letošnji veliki suši, pa ob pravem Času vendar nismo dobili potrebnega dežja. Tedaj je začelo vse kljubovati našemu dekanu. Zadnje dni se tudi Čuje, da so ga začeli tudi pametnejši klerikalci hudo obdelovati. No! To smo tudi pričakovali! Svaka sila do vremena! Dvajset let pozneje.) Nadaljevanje j = „Treh mušketirjev". = Francoski spisal: = ALEXANDRE DUMAS. = (Dalje.) Dasi je Mordaunta silno mikalo, da bi se zatekel k sili, je vendar prav dobro izprevidel, da so d' Ar-tagranovi razlogi pravi; imponiral mu je tudi d' Ar-taganov dober glas, in kar je bil izvršil zjutraj v njegovi navzočnosti, je še povedalo njegov ugled; pomislil je nekoliko. Sicer pa so mu bili popolnoma neznani odnošaji globokega prijateljstva, ki so vezali štiri Francoze, in vsi njegovi pomisleki so izginili, ko je videl, da je odkupnina edini razlog d'Artagnano-yega vedenja, in ta razlog se mu je zdel čisto upravičen. Sklenil je torej, da pojde iskat ne le pisano povelje, temveč tudi dva tisoč pištol, ker je tudi sam toliko cenil ujetnika. Zajahal je torej zopet konja, opozoril seržanta, naj dobro straži, se obrnil ter izginil, odkoder je bil prišel. — Prav, si misli d' Artagnan, četrt ure rabi do šotora, četrt ure nazaj, to je več, nego potrebujemo; nato se obrne k Porthosu ter nadaljuje, ne da bi se njegov obraz niti najmanj izpremenil, tako da so morali misliti oni, ki so ga opazovali, da nadaljuje prejšnji pogovor: — Prijatelj Porthos, mu pravi ter ga pogleda naravnost v obraz, poslušajte dobro:... Prvič, ne povejte najinima prijateljema niti besede o tem, kar ste ravnokar slišali; ni treba, da bi vedela, kako uslugo jima storiva. — Prav, pravi Porthos, razumem. — Pojdite v hlev, tam dobite Mousquetona; osed-lajta konje, vtaknita jim pištole za sedlo, nato jih pri-peljita v to-le ulico tu spodaj, tako da jih bo treba samo zajahati; vse drugo je moja skrb. Porthos se ni niti najmanj obotavljal; ubogal je z onim nadnaravnim zaupanjem, ki ga }e imel do prijatelja. — Grem, pravi d'Artagnanu; samo to vas vprašam, če pojdem kaj v sobo, kjer sta ta dva gospoda. — Ne, ni potreba. — Prav, bodite tako ljubeznivi in vzemite mojo mošnjo, ki sem jo pustil na kaminu. — Bodite le brez skrbi! Porthos odide mirnih korakov proti hlevu mimo vojakov, ki si niso mogli kaj, da bi ne občudovali njegove visoke postave in njegovih krepkih udov, čeprav je bil Francoz. Na vogalu ulice je srečal Mousquetona ter ga odvede! s seboj. Tedaj se'vrne d'Artagnan v sobo, žvižgaje na tiho neko melodijo, ki jo je bil začel žvižgati pri Porthosovem odhodu. — Dragi moj Athos, razmišljal sem pravkar o vaših razlogih, in prepričali so me; sedaj res obža-ljujem, da sem se vmešal v celo to zadevo. Mazarin je pedant, kakor ste že rekli sami. Pripravljen sem pobegniti z vama; nič ne pomišljajta, bodita pripravljena; vajina meča sta v kotu; glejta, da ju ne pozabita; meč je orodje, ki utegne biti v položajih, v kakoršnih smo mi, zelo koristno; pri tem sem se spomnil tudi na Porthosovo mošnjo; prav, je že tu. In d' Artagnan vtakne mošnjo v svoj žep. Prijatelja gledata vse to z velikim začudenjem. — No, kaj pa je na tem čudnega ? pravi d' Artagnan ; slep sem bil: Athos mi je odprl oči, to je vse. Pojdite sem! Prijatelja stopita k njemu. — Ali vidita to ulico? pravi d'Artagnan; tu bodo čakali konji; odideta skozi vrata, kreneta na levo, skočita v sedla, in vse bo gotovo; ne skrbite za drugo razun tega, da ne preslišita znamenja. Znamenje pa naj vama bo to, da jaz zavpijem: Jezus, moj Gospod! — Toda vi, d'Artagnan? pravi Athos; dajte nama besedo, da pridete! — Prisegam vama pri Bogu! — Prav, vsklikne Aramis. Pri klicu: Jezus, moj Gospod! odideva, podereva vse, kar se nama postavi na pot, stečeva k najinima konjema, skočiva v sedla in poženeva; ali je prav tako ? — Izborno! — Glejte, Aramis, pravi Athos, vedno vam pravim, da je d' Artagnan najboljši izmed nas vseh. — Prav! pravi d' Artagnan, začenjajo se pokloni; jaz grem; z Bogom! Največja klofuta za dekana pa je, da njegovi »abstinenti*,, kojih ime se lesketa v azlatih bukvah", so postali zadnji Čas strastni i pijanci. No I Pa to nič ne de*, samo da se I pije klerikalna pijača in na katoliški podlagi. Tudi našim »čukom* se zdi že prene-umno pod dekanovo komando in brez višjih idealov, svoje kosti njemu na ljubo mrcvariti. Opaža se že, da so spoznali, da so bili res čuki, da so se pustili dekanu zlorabljati. Nadejati se je, da bojo vsi ti čuki postali hrabri Sokoli, koji bojo brez dekanovega dovoljenja delali Čast naSemu cerkljanskemu Sokolskemu odseku! Torej povsod sama nesreča za dekana. Čuje se že, da je nad Cerkljani obupal, (dobro znamenje) in da pobere svojo „subo robo" ter jo od nas odknri? Hud konkurent je naS dekan proti nagim babnicam, koje so imele poprej dober „gšefta, namreč: da so naSim snubačem do-^ našale tajnostna poročila. To je vse naš de-* kan v svoje področje vzel ter neprenehoma snubi in ženi naše fante in dekleta, vdovce in vdove. Pa brez uspeha! Nobeden ga ne posluSa? — Oh, grozno HI Zadnje dni se mu je vendarle posrečilo, da je zaslužil eno nSeSkalcoB. Da naš dekan kot snubač pred širšo javnostjo ne bode preveč blamiraa, se je vsled tega v zadnjem »Prim. Listur* bahato razko-račil nad svojim ..velikanskim" »uspehom0. No, pa o tem dosti. Gerkljan. Iz goriške okolice. Il Podpre. — Pokopali smo nad 80 let starega posestnika Franca Klavčiča. Njegov brat je bil tudi doživel visoko starost nad 80 let, Sploh je v tej rodbini več članov, ki so umrli v pozni starosti. Nagloma je umrl okoli 40 let stari kmet Josip Trpin. Prijel ga je močan krč, da se je zgradil na tla ter ostal mrtev. Pred poldrugim letom so mu bili odrezali nogo. Tltlll 1 M|Hi — pn Štefanu Bregantu, krčmarju v Podgori, so udrli neznani tatovi ponoči ter odnesli 90 K denarja, 13 šalamov, pol prSuta so pojedli, 1 prinesli, da bi še jedli, kar so se očividno prestrašili ter zbežali. Pustili so tudi luč. Sodi se, da so bili ti tatovi najbrže cigani. Rupi — PlS. — Ti dve vasici, ki ste bili še pred par leti rekel bi nepoznani, ste se začeli v zadnjem času znatno razvijati. Še pred par leti so bili Rupenci in Pečani veči-nom koloni nekdanjih tukajšnjih grofov: Roma in pozneje Strassoldo. Prvi je sezidal v Rupi krasno »grajščino* ter si postavil velik krasen park, kateri Še zdaj daje Rupi impozantno lice. — Ko je pozneje slednji prodal vsa svoja rupenska posestva z »graj-ščino" vred, so se kmetje oprostili grofovskih spon ter večinoma odkupili svoja sedanja zemljišča. Zadnji čas pa se je strojarska in čevljarska obrt začela posebno v Rupi z ob-čudovalno silo razcvitati ter dala tej vasici popolnoma drugo lice. Prej ti dve vasici ne- | kako razcepljeni, ptuji, ste se zadnji čas prijateljski združili, dobivši skupno ljud. šolo. Ne samo to, ampak Rupa je lahko ponosna, da ima danes to, kar še nima nobena občina na Goriškem in sicer — telefon. — Tvrdka A. Jakil je namreč vpeljala direktno telefonsko zvezo z Gorico. Torej, kar je že iz tega razvidno, nudita ta dva kraja Rupa in Peč ne, da govorimo o njiju krasni legi, dokaj zanimivosti. Vredno je, da si jih vsak enkrat ogleda. Za to se pa nudi posebna prilika dne 13. t m., ko priredi rupensko pečansko društvo „N o v i žar" svojo prvo veselico. Sedanja lastnica nekdanjih grofovskih posestev gospa Langova je bila tolikanj prijazna, da je dala za ta dan društvu na razpolago ngrajščinski" park, kateri nudi že sam ob sebi dokaj zanimivosti. Torej: 13. t. UJ. VSi V Repo! SlRtonor. — Na Lokvah nad Gorice se je usmrtil neki Riedl T., inžfnir pri tvrdki Siemens & Schukert v Trstu. Ustavil se ja nad prepadom, pribil klobuk z nožem ^a drevo, sprožil revolver ter zdrčal dol kakih 100 m globoko v jamo. Kaj ga je gnalo v smrt, ni znano. Pustil je pismo za svojo mater. Iz komenskega okraja. Društvo z* zavarovanje goveja živine v Kostanjevici na Krasu priredi dne 6. septembra t. 1. ob 3. uri popoldne tombolo. Činkvina je: mlad prešič; tombola pa mlada junica. Srečke so prodajajo po 40 v. Ker je društvo še mlado, se želi obile udeležbe. V slučaju slabega vremena se prenese tombola na dan 20. septembra i 1. Iz tolminskega okraja. Pevski zbar »Rokodelskega bralnega društva v TelnlM!" prire.di dne 6. sept. t. 1. v lopi na novem trgu gledališko predstavo „Divji lovec", narodna igra v IV. dejaujib, spisal Fr. Ks. Finž-gar. Začetek točno ob 8. uri zv. Vstopnina: Sedeži I. vrste 2 K, II. vrste 1 K 20 vin., III.-IV. vrste 80 vin., stojišča 40 vin. Dne 8. septembra se predstava ponovi. — Odbor. Družba sv. Cirila in Metoda. Vodstvo družbe sv. Cirila In Metoda poživlja \ vse pravne korporacije, ki so družbine pokroviteljice, da nemudoma naznanijo delegata za glavno skupščino — ako ta že ob ustanovitvi pokroviteljstva ni bil določen — da j more dostaviti dotičnim izpopoljnjene zglas-nice in ostale tiskovine, ker bi sicer dotično pokroviteljstvo ne imelo glasovalne pravice na skupščini. Za družbo sv. Cirila In Metoda nabrali »Goriški petelini* pri zabavnem večera 29./VIII. v Biljah K 511. Hvala! Za družbo sv. Cirila in Metoda sta darovala S K gg. Dovgan in Jereb. Domače vesti. Poroki. — Včeraj se je poročila gospodična Josipina Fajt, hčerka pekovskega mojstra g. Fajta v Gorici, z gospodom Ka-rolom M i 1 o k - o m, c. kr. orožniškim postaje-vodjo v Červinjanu. Vse naj bolje! IliRIfIBJt. — Ravnatelj računarskega oddelka pri višji deželni sodniji v Trstu, Alojz F u r 1 a o, J9 imenovan visim računskim svetnikom. 12 38 K Je Minit v nedeljo zvečer vesela družba pri »Jelenu* vsled licitacije 2 dobitkov na mirenski veselici in podarila polovico »družbi sv. C. in M.", polovico »Dijaški kuhinji". Poročili SI je t Curihu v Švici gledališka igralka Marija Vera Eppich, bivša Ijudsko-šolska učiteljica na Goriškem, z baronom von der Osten-Sacken iz Kurlandsee. Začetek Šolskega leti. — Na c. kr. pripravnici za učiteljišča v Podgori pri Gorici bode dne 16. septembra t. 1. s sv. mašo. Vpisovanje bode dne 15. septembra od 9.—12. ure predpoludne in od 2.-4. ure popoludne v tamošnjem šolskem poslopji. — Sprejemajo se krepki in zdravi dečki, ki so dosegli 14. leto ali vsaj 131/., leta svoje starosti in so dovršili z dobrim vspehom ljudsko šolo ali pa kak razred srednjih šol ter se žele" posvetiti učiteljskemu stanu. Za sprejem se zahteva: 1. Zadnje šolsko spričevalo, 2. krstni list, 3. zdravniško Spričevalo. Šolnine se na tem zavodu ne plačuje, temveč dobe pridni in potrebni učenci nekaj državne podpore. Učenci naj prihajajo k vpisovanju , v spremstvu svojih starišev ali roditeljev. — Pojasnila glede stanovanja, ki se tam dobi od 28—30 kron, daje voditelj pri vpisovauji. Zaveza avstrijskih Jugoslovanskih učiteljih društev vabi na koncert, ki bode v Gorici dne 6. septembra t. I. ob 8. uri zvečer v prostorih botela „Pri zlatem jelenu". Vspored: 1, Zaje: Overtura k operi „GraničarjiB. 2. Dr. G. Ipavec: »Zavezna" unisono s spremljeva-njem orkestra. 3, Fall: „Dolarpriucessina, valjček. 4, Smetana: »Prodana nevesta". 5. Jak. Aljaž: »Domovini", mešan zbor. 6. „Pot-pouri slovanskih narodnih pesmi". 7. Ant. Nedved: „Nazaj v planinski raj", mešan zbor. 8. Zaje: „U boj", overtura iz opere Zriny. Vstopnina 40 vin, za osebo. Na obilno udeležbo vabi pripravljalni odbor. Zaveza bo imela letos svojo veliko skupščino, kakor smo že poročali, v dneh 6, 7. in 8. t. m. v Gorici. V ŽIVO Smo. zadeli klerikalce z zadnjim uvodnikom »Lov na srednješolsko mladino". Kar divji so. V svoji onemoglosti pa so se radi tega članka zakadili po stari navadi v g. Ga-brščeka. Včerajšnji »Slovenec8 prinaša skrajno neumno notico, da se je za gimnazijskega ravnatelja imenoval A. Gabršček. Neumnost v »Slovencu" razodeva pa veliko jezico klerikalcev. Znamenje, da je članek dober. — Možem pri »Slovencu" povemo pa, da omenjenega uvodnika ni pisal Gabršček in ga tudi inspiriral ni. Čital ga je v »Soči", ko je izšla, tako, kakor gospodje pri »Slovencu". —Da se pa g. Gabršček za »Slovenčeve" hrulacije ne zmeni, se razume samo ob sebi. V Flirlanljl sta bili v nedeljo dve veliki laški veselici. V červinjanu ob meji so imeli veselico v korist »Lege", Vse, kar leze in gre po ultralaško, je drlo y Oervinjan: iz Gorice, iz Trsta itd. tako da je bila udeležba ogromna. V Červinjanu tudi ni manjkalo navdušenih velelaških govorov, še toliko bolj, ker je bilo navzočih tudi precej gostov iz kraljestva. Govoril je tudi goriški župan Bombig, ki je povdarjal, kako je potreba boriti se za »r italianita* dežele. Gotovo je videl pred seboj še vedno rdeče srajce goriških Sokolov! Istočasno pa je bila tudi velika katoliška veselica v Perteole. Blagoslovili so zastavo tamkajšnje denarne zadruge, tombolo so igrali, godba je svirala, poslanca Bugatto in Faidutti sta govorila navdušene govore, spominjajo se papeževega in cesarjevega jubileja. Ogromna množica je pela avstrijsko himno, dočim so se v istem Času v Červinjauu potapljali v ultralaških frazah. Še enkrat pošta v Pevml.~— Klerikalci so nesramni lažniki. Kakor o drugih rečeh, tako lažejo nesramno tudi o pošti v Pevmi. Pravijo, da jo je izposlovalo županstvo v Podgori in pa poslanec Fon. — Štrekelj pa nima nobene zasluge za poštni urad v Pevmi. — Nadškof hodi okoli in blagoslavlja klerikalne lažnike, ali njegov blagoslov ni tak, da bi nehali lagati, marveč le še bolj lažejo. — »Gorica" in »Prim. List" pravita, da je poštno ravnateljstvo v Trstu naznanilo ustanovitev poštnega urada v Pevmi tupanstvu v Podgori na vlogo tega županstva z dne 29. novembra 1907., v kateri vlogi se je županstvo potegnilo za pošto v Pevmi. Prav 1 Res je, da se je županstvo v Podgori 29. novembra 1907. zavzelo za poštni urad v Pevmi, ali res je pa tudi, da je vložil naš poslanec Štrekelj interpelacijo z zahtevo poštnega urada v Pevmi v državnem zboru dne 14. novembra 1907. Kateri dan je bil p r e j, ali 14. novembra ali 29. novembra 1907. ? I P o Štrekljevi interpelaciji so zahtevali starešine podgorskega županstva : iz Pevme, Podsabotina in Št. Mavra, da naj se zavzame tudi županstvo za poštni urad v Pevmi. S svojo zahtevo so prodrli — odtod vloga z dne 29. novembra 1907. Taka je resnica. Poštni ravnatelj je tudi v odgovoru na pismo, katero mu je pisal Štrekelj v stvari poštnega urada v Pevmi, odgovoril, da je na Štrekljevo interp*elacijo ukazalo ministerstvo poizvedbe, katere naj vedejo do ustanovitve pošte v Pevmi, ako se izkaže potreba tudi uradno. To se je vse zgodilo. Zato pa je le Štrekljeva zasluga, da je dobila Pevma svoj poštni urad. Če bi odločevali klerikalci, bi Pevmčani nikdar ne imeli svoje pošte, ker je dognano, da so bili vedno proti pošti v Pevmi. Taka in edino taka je resnica! Na 20 K globe je bil obsojen pred okrožno sodnijo v Gorici magistratni diurnist Quain — In pobegnete z nama, kaj ne? j — No, seveda. Ne pozabita na znamenje: Jezus, moj Gospod! Ind'Artagnan odide, kakor je bil prišel, ter j začne zopet požvižgavati svojo melodijo tam, kjer jo| je bil prekinil. j Vojaki so igrali pa spali; dva sta prepevala vi nekem kotu čisto napačno psalm: »Super flumina Babvlonis«. | D'Artagnan pokliče serženta ter mn pravi: — Dragi gospod, general Cromwell je poslal , gospoda Mordaunta pome; prosim vas, pazite skrbno na ujetnika. Seržant pokaže z znamenjem, da ne razume francoski. Tedaj mu skuša d'Artagnan povedati z znamenji, česar ni mogel razumeti na besede. Seržant pritrdi z glavo, češ, da je že prav. D'Artagnan odide proti hlevu: vseh petero konj je bilo že osedlanih, med njimi tudi njegov. — Vzemita vsak enega konja na vajeti, pravi d'Artagnan Porthosu in Mousquetonu, ter odjašita na levo, tako da vaju bosta videla Athos in Aramis skozi okno. — Torej prideta ? pravi Porthos. — Da, v trenutku. — Niste pozabili moje mošnje? -— Ne, le bodite brez skrbi. — Prav. In Porthos in Mousqueton odideta na svoje mesto, drže* vsak enega konja za uzdo. Ko je ostal d'Artagnan sam, prižge košček kre-silne gobe, v velikosti dveh leč, zasede konja ter odjezdi pred vrata, kjer se ustavi sredi vojakov. Tu pogladi žival z roko ter jej vtakne pri tem košček goreče gobe v uho. Človek mora biti tako.dober jezdec,kakor je bil d'Artagnan, sicer ne sme poskusiti takega sredstva; zakaj komaj je konj začutil gorečo gobo v ušesu, je bolestno zacvilil, se vspel pokoncu ter poskočil kakor bi bil blazen. j Vojaki, ki so se bali, da jih podere, so se naglo j umaknili. j — Sem! sem t na pomoč! zakliče d'Artagnan; čakajte! čakajte! mojemu konju se je zvrtelo. In res, v trenuku je bilo videti, kakor da hoče priteči konju kri iz oči, in postal je ves bel od pen. — Pomagajte! je klical venomer d'Artagnan, a vojaki se niso upali priti blizu. Pomagajte! Kaj pustite, da me ubije ? Jezus, moj Gospod! Komaj je izustil d'Artagnan te besede, ko so se že odprla vrata, in Athos in Aramis sta planila z meči v rokah ven. Toda d'Artagnanu se je posrečila zvijača, pot je bila prosta. — Ujetnika sta ušla! ujetnika sta ušla! začne vpiti seržant. — Stojte! Stojte! kliče d'Artagnan ter spusti vajeti, na kar se spusti razdraženi konj v dir ter podere dva ali tri može. — Stop! stop! začno vpiti vojaki ter hite k orožju. Toda ujetnika sta biia že v sedlih, in izgubila nista niti trenutka ter zdirjala proti najbližjim vratom, z njima seveda tudi Porthos. Sredi ulice so zapazili Grimanda in Blaisoisa, ki sta prišla iskat svoja gospodarja. Z enim samim znamenjem je povedal Athos vse Grimandu, ki seje odpravil za četico, podobno kakemu vrtincu; d'Artagnan, ki je prihajal zadej, jih je Še vspodbujal na ves glas. Kakor sence so zdirjali skozi vrata; stražnikom ni prišlo niti na misel, da bi jih vstavili, in v trenutku so bili že na širni poljeni. *.j& tem so vojaki še vedno vpili: Stop! Stop! in seržant, ki se mu je začelo polagoma jasniti, da je postal žrtev zvijače, si je ruval lase. Kmalu po teh dogodkih je pridirjal v naglem teku neki jezdec, viht6 v roki kos papirja. Bil je Mordaunt, ki se je vrnil s pisanim poveljem. — Ujetnika? je zavpil, še predno je prav stopil s konja. Seržant ni imel moči, da bi mu odgovoril, pokazal mu je odprta vrata in prazno sobo. Mordaunt je planil proti stopnicam, razumel takoj vse, zagnal krik, kakor bi mu kdo razparal čeva, ter se zgrudil nezavesten na kamnita tla. XXXII. Tndi v najtežavnejših položajih ne izgube velika srca poguma in dobri želodci apetita. Mala četica je drvila molče" dalje v naglem teku, ne ozirajoč se nazaj; prekoračili so peš majhno reko, katere imena ni nihče vedel, in pustili so na levi neko mesto, o katerem je domneval Athos, da je Durham. Slednjič so zapazili majhen gozdič, vzpodbodli še zadnjič konje ter krenili proti temu gozdiču. Ko so izginili za zelenim robom, ki je dovolj gosto zaraščen, da jih je mogel zakriti očem onih, ki so jih morda zasledovali, so se vstavili, da bi se posvetovali ; dali so konje lakajema, da se oddahnejo, a niso jih razsedlali, niti jim vzeli uzd; Grimanda so postavili na stražo. ' (Dalje pride.) ker je razžalil ob znanih demonstracijah na < raztresene in ni mogoče, društvu zalagati vse cesti nekega slovenskega gospoda. Plačati mota tudi pravdue troške. Fred okrajno sod-nijo (sodnik CovaCig) je bil obsojen Quain na 10 K globe; okrožna sodnija pa jo je zvišala na 20 K. Nagle smrti je umrl v Gorici 56-letni Edvard Fonzari, upravitelj tvrdke Bader. V tse-deljo je bil še y Červinjanu na veselici „Legea, vlSetaj zjutraj ga je zadela kap ter jo os,tal takoj mrtev. " *" * «*-*•• ^,m HadškOfCf vzor. — Naš nadškof in knez je bil v nedeljo na Brezjah. Tam je bilo seveda polno nuncev. Nadškof je govoril ter rekel, da mu je ljubljanski Škot vzor. Tako! Lep vzori Kogovilasti ljubljanski~*HLof, ki~3e s svojo politiko razdivjal kranjsko deželo, škof, ki je skoro zapravil ogromno posestvo v Gorenjemgradu ter hudo škodoval tamkajšnjemu ljudstvu, škof, fiegar lov na testamente slovi, ta je vzor našemu nadškofu. Kaj hoče nadškof Francesco Borgia prav v vsem posnemati svojega podložnega Škofa Bonaventuro ? N<>, lepe čase nam obeta nadškof. Visoko se dviga mož. — Na Brezjah so bili tudi ,,Luki% ki so delali špalir nadškofu. Pozneje jili jo celo nagovoril ter jim dal žegen. Rekel je, da naj se njih delovanje raztegne po celi slovenski domovini. Torej bi rad imel nadškof špalir „ČukovH tudi na Goriškem. Jfoj obleče v »kroj" par klerikalnih zatele-bancev, pa se mu izpolni srčna želja. — V zahvalo za „žegena so se potem »čuki" pred njim „«veraii% kakor bi rekel škof Mahnič. Škof se je vrnil v Gorico z brhkim vzdihom : zakaj vendar ni tudi na Goriškem fcako-kakor na Kranjskem. (Zgubila Se je 7 let stara Pavla Humar, liii delavske družine Huraarjeve v ulici Cristo št. 9. v Gorici. Včeraj dopoldne ob 11. uri jo šla od doma na Živinski trg, potem je ni vet domov. Deklica je bosa in gologlava, krilo ima rjavkasto; je močna, čvrsta punčka, kaže 8, 9 let; barve je zdrave; govori slo-voaako in malo laSko. Posebnih znamenj nima razven malega preseka na čelu. Kdor bi jo našel ali vedel, kje se nahaja, naj naznani to ali nam ali pa družini. Iz tretiega nidstropli Je padel danes dopoldne ob 11. uri v Rabatišču 5 letni sinček Stei-nerjevega uslužbenca Konjedic. Dečka, ki je yes polomljen in poškodovan, so prenesli lakoj v bolnišnico. Pevskemu in tamij. društvu »Svobodi" v Rentah se podpisani najprisrčneje zahvaljuje za prireditev slavnostnega večera ob priliki njegovega odhoda iz prijaznih Renč. Posebno se zahvaljujem gosp. pevovodji in kolegi H. Vi-žintin ter sploh vsem cenjenim gg. pevkam in pevcem, kateri so z ubranim petjem tako lepo proslavili moj večer. Hvala tudi ostali miški gospodi, ki me je počastila s svojo navzočnostjo. Vsem kličem še enkrat tem potom od srca: z Bogom 1 Eihemberg, dne 31. avgusta 1908. — Ulr. Pavlica, nadučitelj. JlVDl ples se bo vršil v nedeljo 6. in v ponedeljek 7. t. m. v Renčah. Obenem je v ponedeljek tudi veliki živinski semenj. JlVIl! |J|8S se bo vršil v nedeljo v Podgori v gostilni Št. Furlana pri železnem mostu, na cesti, ki pelje v Gradišče. Zveza narodnih društev. Kolesarji! — , Naše društvo se ude-/ leži korporativno dae 6. septembra 1.1. odkritja spominske plošče Simona Gregorčiča. Ob tej prilik; položi na grob venec. — Zbirališče kavama nCentral" in gostilna Molar na Se-neuem trgu. — Odhod točno ob 5'/a uri zjutraj. _ Rednik Edvard Rusjan. — Oprava kolesarska. — Komur je le možno, naj se pridruži, da pomnoži naše vrste in naj ne zamudi ogledati si grob našega nepozabnega goriškega slavčka. — Kolesarski »Zdravo !tt Odbor. Kolesarsko drultvo »Gorica" vabi svoje člane k lasvanrednemu občnemu zboru, kateri se bo vršil v soboto 12. septembra ob S1/, uri zvečer v društvenih prostorih. Odbor. Z Bt|l|. — Bralno-pevsko društvo je spoznalo potrebo in korist eitanja ter sklenilo pomnožiti društveno knjižnico; moralo pa je odpovedati nekaj časopisov. Vasi so pri nas člane s svežim čtivom časopisov. Čtiva željna mladina se obrača tem potom do radodarnih src, do rodoljubov, naj ji pomagajo, da pospeši korake do omike. Obrabljene knjige, dobro došle. Prijatelji društva, mladine podpirajte naBl — odpravi Rogaški „Sty-ria-vrelec" (medici-"fO^-^-VMom, • -korakom itd." pa je »Templev vrelec" boljši. Trgovsko-obrtne in gospodarske vesti. Uknpujte vinsko posodo, novo, izvrstno, trpežno, iz hrastov^a lesa pri Milil Kozmaim v Raštelu v Gorici. Pni slovenska mesnica»eorlcl je bila dan es odprta. Nahaja se na začetku ulice sv. Ivana. Lastnik je g. Adolf Urbančifiiz Kobarida, kateremu pomaga brat Maks, ki je tudi vešč mesar. — Naznanjamo to še enkrat slov. občinstvu in pričakujemo, da ne bomo morali bičati kake malomarnosti. Naj se nikdo ne izgovarja, da.... „bo Še le videl, kako bo«, kajti kam pridemo, ako bi taki izgovori kaj veljali! Sadja na Cerkljanskem. - Na Cerkljanskem je letos izredno mnogo in lepega g; lja, jabolk in hrušk, da najstarejši ljudje kaj takega ne pojmijo. Želeti je le, da bi mogli kmetovalci tudi dobro razpečati sadje, da bi kupčija prinesla obilo tisočakov na Cerkljansko. Vojna uprava kupi po trgovskih običajih za Gradec: 1900 q sena, 1500 cj stejjne slame, 100 ([ slame 2a rezanico in 300 q posteljne slame; Maribor: 1300 q sena in 850q steljne slame; Celovec: 1100 q sena, 700 q steljne slame in 200 q posteljne. slame; Beljak: 1400 q sena, 800 q steljne slame in 200 q posteljne slame; Ljubljano: 950 q sena, 550 q steljne slame in 200 q posteljne slame; Gorico : 2500 q sena, 1400 q steljne slame, 400 q posteljne slame in 450 q premoga; Pulj: 300 q sena, 150 q steljne slame, 600 q posteljne slame, 500 m11 trdih drv in 1400 q premoga. Zadevne zagotovitvene obravnave bodo pri pristojnih vojaških oskrbovalnih skladiščih, in sicer: v Gradcu in Mariboru 5. septembra, v Celovcu 12. septembra, v Bedaku 4. septembra, v Ljubljani 11. septembra, v Gorici 10. septembra in v Pulju 7. septembra t. 1. Kolkovane prodajne ponudbe morajo najkesneje do 9. dopoldne dospeti pri označenih obravnavališčih, kjer se tudi lahko po-vzamejo natančnejši pogoji iz tamkaj v vpogled razgrnjenih popolnih nakupnih aviz in uzančnih zvezkov. V Gradcu, avgusta 1908. — Od c. in kr. intendance 3. voja. Državni podpora za pomanjkanje krme. — Poljedelsko ministrstvo je dovolilo za olajšanje pomanjkanja krme na Kranjskem nove državne podpore 300.000 kron. Skupna podpora za Kranjsko znaša torej 500.000 kron. Zemljiška posest na Norveškem je boljše in pravičnejše razdeljena, kakor kjeikoli drugod na svetu. Norvežani so demokoratičen narod, ki nima ne plemstva ne veleposestva. Na celem Norveškem so le komaj tri posestva, ki bi zaslužila ime veleposestva, vsa druga zemlja je razdeljena v kmetije. Kmetij je skupaj 120 tisoč: od teh jih obdelujejo kmetje s svojimi družinami 109 tisoč, 11 tisoč je pa oddanih v * najem. Tudi na Danskem, kjer živi po krvi in jeziku Norvežanom najsorod-nejši narod, bodo veleposestva kmalu zginila. Neprestano se parcelirajo in prodajo kmetom. Norveški in danski kmetje so v nekaterih strokah kmetijstva prekosili vse narode na svetu. To je plod izvrstnega Šolstva v teb deželah. V obeh kraljevinah ni več domačina, ki bi ne znal citati in pisati; tahih srednjih in visokih kmetijskih šol nima noben drug narod na svetu, kakor Danci in Norvežani. Politični pregled. Gospodarsko zbliževanje mod Avstro-Opko !n RUSIJO. — Avstro-ogrski poslaniški svetnik princ Furstenberg je pogostil general ui komi-sarijat mednarodne obrtne razstave inavstro-ogrske zastopnike na tej razstavi. Pri tej priliki je imel princ Furstenberg govor, v katerem je naglaSal povzdigo trgovinskih razmer med Rusijo in Avstro-Ogrsko in gospodarskega zbliževanja obeh držav- Anglija pomnoži svoje brodovji. — Vzlic de- mentijem nekaterih listov se vzdržuje vest, da hoče Anglija res najeti dve milijardi po« sojila, da zgradi 30 velikanskih ladij tipa »Dreadnought«. To vest potrja zdaj celo „Ob-server", glasilo mornariškega ministrstva. 30 ladij tipa nDreadnoughtB po svoji tonski vsebini in topništvu odvaga nekako 80 ladij navadnega tipa. Razne vesti Nova afera. — Praga namerava zidati nov vodovod. Za dobavo cen staje oglasila dva oferenta: nemške železarneTkartelu in neka francoska tvrdka. Pogajanja so se vlekla na dolgo. Sedaj pa je priobčil v „Prager Tag-blattu« ravnatelj železaren Kestranek članek, v katerem trdi, da je bil ves boj pesek v oči ter da se je glo le za provizije nekemu mestnemu odborniku, katere bi plačal kartel železaren. Odtod, škandal. Kestranek vzdržuje svoje trditve. Kdo ve pa, če so res tako izdatne 1 V Opatiji je skočil pri kopanju v morju poročnik Bernatovič iz Ljubljane z višine več metrov v morje. Morje. je bilo plitko in poročnik si je zlomil vrat ter ostal na mestu mrtev. Varnostne odredbe v Sarajevu. — Vojaško poveljstvo je prepovedalo v mestu in v okolici do 8 km vsako fotografiranje cest, ulic in krajev. Kdor bi se ne držal te prepovedi, se bo proti njemu postopalo z največjo strogostjo. Ta prepoved se tolmači s tem, da hoče biti vojaška uprava pripravljena na vse even-tuvalnosti in da smatra sama položaj v Bosai za skrajno resen I Brezžično brzojavljenje preko Oceana. — Kakor poročajo iz Pariza, so z Eiffelovega stolpa že dosegli brezžično brzojavno zvezo s Casa-blauko, Berolinom in Londonom. Prihodnjič se bodo vršili poskusi z New-Yorkom. V New-Yorku priredijo aparate na stolpu zavarovalne družbe Metropolitan Life. Vseslovenski ShOtt. — Posvetovanja, ki so jih pojedini slovanski zastopniki vodili v Pe-trogradu in potem v Pragi, se bodo nacilje-vala 15. decembra t. 1. y Varšavi. — Iz Prage pojde na shod 15 delegatov. Madlarizaclja »Ungaro Croate". - Ogrsko- hrvatsko paroplovno društvo na Reki naročilo je v Trstu štiri nove parnike, ki bodo vsi razun enega nosili madjarska imena. Poslednji parnik se bo zval „Lika\ — Eden parnik se izroči prometu že l. sept. Milijonska krajcarska zbirka na razstavi i Pragi dosežena. — Dne 26. pr. m. je bila do- | Bežena milijonska krajcarska zbirka na pražki rastavi v prospeh Češke šolske Matice. Cert milijona krajcarjev je bilo doseženo 4. julija, pol milijona pa 28. julija. Nabiralnik se nahaja na razstavi od 7. julija, tako da je bilo poprečno vsaki dan darovano 10.000 krajcarjev! Največi enodnevni dohodek je bil 4. julija, na čemer imajo zaslugo urar?niki živ-nostenske banke, ki so ta dan darovali 10.000 krajcarjev. Narodna Delavska Organizacija i Trstu je priredila v nedeljo dva shoda: v Borštu in v Ricmanjih. Udeležba je bila velika, navdušenje nepopisno. Govorili so predsednik dr. Mandič, podpredsednik Jaklič in drugi. Na shodih se je tudi ostro obsodilo početje klerikalcev. Nesreča pri vojaškem streljanju. — iz Beljaka poročajo: V petek se je blizu Valjaka vežbal tukaj nastanjeni 3. polk gorskega topništva. Ko so topničarji obračali topove, se je nepričakovano sprožil gorski top. Pri tem je topničarju Kovačiču, ki je bil proti predpisu stopil pred žrelo topa, krogla daleč proč odnesla glavo in dele trupla. V Cerkljah na Gorenjskem priredi „ Vesna", gorenjsko akad. feriplno društvo, vrtno veselico in vprizori „Rokovnjačea larodno igro v petih dejanjih s petjem, v korist svojim ljudskim knjižnicam. Prkouitev se vrši 8. septembra. Četrti ospetantskl kongres. — Pišejo nam: Četrti esperantski kongres v Draždanih od 16. do 22. avg. je uspel nad vse sijajno. Svojo praktično porabnost je dokazal esp. že neštetokrat, uprizoritev Goethejeve »Sfigenije na Tavridi" in neštete pevske točke pa so pokazale, da je poseben esp. tudi za umetniške smotre. Zanimiv je bil poskus s šolskimi otroci v starosti 10 do 13 let, ki so kljub kratki učni dobi 7 tednov odgovarjali v svetovnem jeziku zelo gladko. Za prihodnje leto se je določilo za kongresa mesto Chataqua pri New-Yorku in Barcelona. Slovenci na tem kongresu nismo bili zastopani. — Opozarjamo zopet na »slovenski esperantski krožek", ki razpošilja zastonj tozadevne brošu-rice in letake in ki nabira naročnike za slov. esp. slovnico. Naročniki za slovnico, ki bo stala približno 2 K! ter se razpoSUjala po poštnem povzetju, naj pošljejo nemudoma svoje naslove na imenovani krožek (Juršinci pri Ptuju, Štajersko). Kojiše^Dost. »Slovenski Pravnik" piše v 6. št. 1908 • ZMrta avstrijskih zakonov v slovenskem Jozikii v zve-' wk..Zakoni o javnih knjigah. Prvi del: Pred-Pisi.o "*>»& knjigah. - Drugi del: Železniške in rudniške knjige ter razni predpisi o javnih knjigah. - Uredil dr. Edvard Volčič, c. kr. dež. sod. svetnik v Rudolfovem. -V Ljubljani 1908. Izdali in založilo društvo »Pravnik«. Tiskala »Zadružna tiskarna« v Krškem. — 618 strani, cena v platno vezanemu zvezku 6K. Vsebina tega zvezka dokazuje najbolj temeljitost, s katero se je g. urednik posvetil tudi tema delu. Zbrani so vsi, v tozadevno materijo spadajoči ali ž njo kolikor toliko v zvezi stoječi zakoni in predpisi v slovenskem jeziku, Ta zbirka nam ne nadomešča samo do-tičnega nemškega Manzovega zvezka, marveč ga tudi v marsičem nadkriljuje in popolnjuje, Prirejena je pafc za prakso v slovenskih pokrajinah ter najbolje. Imamo torej končno v slovenskem jeziku zopet priročno zbirko, ki je tem večje vrednosti, ker dotičnl zakoni in predpisi niso le po državnem zakoniku raztreseni, nego tudi po raznih deželnih zakonikih. Strinjamo se tudi popolnoma z g. urednikom, ko poudarja, da smo s to zbirko do-bili končno v roke nekaj znamenitega slovstvenega, pravzaprav jezikoslovnega dela Levstikovega, katero se da izvrstno porabiti za uradno slovenščino. Skratka, zbirka nam padajo v jezikovnem pogledu dovolj praktične pomoči in le želeti bi bilo, da se nanjo ozt-ramo zlasti pri sodnem poslovanju in strokovnem pisateljevanju. Opazovati je, da se v tem pogledu mnogo greši: sodnik in zastopnik le prerada sama v hitrici prevajata nemško zakonovo besedilo, namesto da bi upotrebila slovensko besedilo, katero jima nudi naša .zbirka. Posebno tudi domači juridični pisatelji ne citirajo iz nje slovenskega besedila, ampak si je prikroje po svojem prevodu iz nemškega. Pri stvarni razvrstitvi in opravi stvarine držal se je gospod urednik dosedanjih načinov in izkušenj ob takšnih priročnih zbirkah. ' Do katere mere je dosegel popolnost za prak-! lično rabo, kaže le ta sama. Upajmo, da se o rabnosti tega zvezka prepričamo prav tako, kakor smo se že v istini prepričati, da je prejšnji njegov zvezek s civilnopravdnimi zakoni prav dober in zanesljiv pomočnik v vsakdanji praksi. Vsekakor se mora tudi novi zvezek ob sebi imenovali zaslužno delo, za katero je bilo treba mnogo idealne vztrajaosti. Loterijske šleuilke. J 29. avgusta 1908. Trst..............9 82 76 35 01 Uno............. 67 4 8 36 38 Izjava.*) Podpisani preklicujein vse razžaljive besede, katere sem govoril na dvorišču g. Ant. Fabčiča, krdmarja v Sežani proti g. Mihaelu Krstanu iz Vojščice. Jožef Firec. *) Za vsebino pod tem naslovom je odgovorno uredništvo le toliko, kolikor zahteva tiskovni zakon. Vinogradniki pozor! Kdor želi imeti stiskalnice (preše) ali posamezne vijake, naj se obrne na Al. Pipana u Preserjih p. Komen. Pokvarjeni tek Cenj. dame in gospodje -- pozor! Imate že šivalni stroj? Ako ga nimate, omislite si najnovejšo marko »Original-Viktoria« in najboljšega izdelka. . Po dolgoletnih skušnjah sva se prepričala da ostane »Original« le najboljši. Oripal-Sicioria stroji *SS& uporabi brezšumno. OrigiBal-Vietoria stroji r$vT za domačo rabo in obrtne namene. Original -Viotoria strojiso naiPFj: -..____________» pravnejši za umetno vezenje (rekamiranje). Tvrdka stavi na razpolago strankam učiteljico, ki poučuje brezplačno. Brifiinai-Viotoria stroji ^nffi: lek vseh dosedaj obstoječih tovaren. Za vsak stroj jamčiva 10 let Nikdo naj ne zamudi prilike ogledat si pred nakupom »Original-Victoria stroje. Edina zaloga »Original-Victoria« trojev in drugih Šivalnih strojev, dvokoles Pa ch«, orodja, munlclje in vseh lovskih priprav pri tvrdki KERŠEVANI & ČUK - GORICA Stolni trg št. 9 (Plazza Duomo) Lastna delavnica in popravljalnica KIVA CASTELLO št. 4. m\ »Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim jamstvom. (V lastni Eiiftl, Gosposka ulica it. 7, I. itadstr.) — Talafon it. 79. Račun poštne hranilnice Štev. 837.315. V skupni seji načelstva in nadzorstva z dne 5. decembra 1907. se je določilo: Hranilna vloga se obrestujejo po 41/,*. Stalne večj* vloge z enoletno odpovedjo po dogovoru. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Hranilne vlcgfe se sprejemata od vsakogar. Posojila se dajejo zadružnikom na vknjižbe po 57»%. na varščino ali zastave in na menjice po 6%. Glavni dalažl se obrestujejo koncem leta 1907. s G%. Stanja 31. dec.1907.: Zadružnikov 1867 z deleži v znesku 99.684 kron. — Hranilne vloge: 1.706.550*77. Posojila: 1,699.186.77. — Reservni zaklad: 85.954*85. — Vrednost hiš: 112328- Št. 1127. Dražheni oklic. Podpisano županstvo odda v zakup na javni dražbi dne 12. septembra t. 1. od 10. do 11. ure predpoldne v občinskem uradu v Pevini pri Sodnem mostu zgradbo dveh občinskih vodnjakov v Pevmi-Oslavlje. Pogoji, načrt in proračun je razpoložen na ogled v občinskem uradu od 31. avgusta t. 1. do dne dražbe, ob navadnih uradnih' dnevih. Sklicna cena znaša za vsaki vodnjak K 1800*20. Vsakteri, ki se bo hotel udeležiti dražbe, bo moral pred začetkom, položiti 5% varščino. Sprejemale se bodo tudi pismene ponudbe. Županstvo v Podgori dne L9. avgusta 1908. Župan: Klančič. Denar prihrani, kdor lupi izgotovljeno pohištvo pri !CHRISTOFLExCi namizno orodje in posodje useh urst. Friznano težko pos.rcbrnjeno najlepše forme. Kompletne kasete namiznega orodja, posodja za omako, kauo, čaj, namizni podstauki, umetni izdelki. Jedinc nadomestilo pravega srebra. Posebni izdelki za hotele, restavracije in kavarne, kakor tudi pensijone gospodinjstvo itd. •Jt^Lm Christofle & C- Dunaj »¦ «p«™m 5 <*****. HuBtrovan cenik na zahtevanje. — V vseh mestih jzastopano po prekupcih. — Kot jamstvo svoje izvirnosti imajo naši izdelki svojo tovarniško znamko in ime Christofle. Slovenci, kupujte užigalice v korist družbi sv. Cirila in Metoda! OGLAS. Podpisana bode razproda-jala potom javne dražbe na živinskem trgu v Vipavi dne 5. septembra t 1. ob 4. uri popoldne 80 dobro rejenih iz paše došlih ovac in ovnov. Vzklicna cena je 15 kron za ovco, oziroma ovna. Grajščina Rihemberg. Išče se gospodična kot prodajalka vešča vseh treh deželnih jezikov. J. MEDVED Gorica. Sprejme se na stanovanje in hrano -.— 4 do 5 dečkov = v starosti od 10-13 let. natančneje se izuL na Placuti št. 25. 300 vinskih sodov od 300 do 900 lit. in „ 1000 „ 3800 „ v jako dobrem stanju, močnih, iz hrastovega lesa, odda po jako primerni ceni tvrdka M. Rosner & C.° velež^ranjarna sadja v LlubJjani poleg Koslerjeve pivovarne. Slovenci! Ako imate pokvarjene ure, prinesite iste k urarju Petru Krizetiču u Raštelu št. 30. Vsaka ura se popravi v M urah po jako zmerni ceni. V Ajdovščini je na prodaj brivnica. Natančneje podatke daje lastnik. Gospodična išče sobo s b^ano pri pošteni družini. Ponudbe na naše upravništvo. Glavno zastopstvo **** ifl zalop tmetijskih strojev prve slovansle tovarne bratou K. & R. Ježek-Blansko ima Jos. Dekleva, Gorica Magistrat na ulica št. 1. Čisti le z GLOBUS čistilnim ekstraktom. Različno pohištvo iz železa, podobe na šipe in platno, ogledala, žima in platno. M.Bresčak-u v Gorici, v Gosposki ulici št. 14 (v lastni hiši) kateri ima v zalegi najbogatejšo izcero pohištva vseh slogo? za vsak stan, priprostega in naj- finejega izdelka. Daje tudi na obroke. Lastna delavnica za tapecirano pohištvo. Gene brez konkurence.