Izhaja vsak dan zjutraj razven v ponedeljkih in dnevih po praznikih. Posamezna Številka Din l-—, lanskoletne 2'—; mesečna naročnina Din 20'—, za tujino 30-—. Uredništvo v Ljubljani, Gregorčičeva 23. Telefon uredništva 30-70. 30-69 In 30-71.
Jugoslovan
Rolčopisov ne vračamo.
Oglasi po tarifi in dogovoru.
Uprava Ljubljana, Gradišče 10, tel. 30-09. Podružnica v Mariboru, Aleksandrova cesta 5t 24, tel. 29-60.
V Celju: Slomškov trg 4. Pošt. ček. rač.: Ljubljana 15.001,
St. 200
Ljubljana, nedelja, dne 30. avgusta 1931
Leto IL
Evropa na velikem in odločilnem razpotju
Dalekosežna važnost francosko-ruskih pogajanj — Pakt o nenapadanju bi bil takoj dopolnjen s paktom o politični spravi — Značilno in sumljivo vznemirjenje v Nemčiji
— Izjave Zaleskega in Litvinova
’ * :■ - ‘ ■ ■
 & _______________________________________________________________________________________
Nj. Vel. kraljica Marija v spremstvu bana dr. Marušiča in drugih funkcionarjev si ogleduje razstavo »Ljubljana v jeseni«.
Nova inozemska priznanja N j. Vel. kralju
Pariz, 29. avgusta. AA. Časopis »Monde II-iustrč« prinaša članek Georgea Grand-Jeana pod naslovom »O priliki desetletnice vladanja Nj. Vel. kralja Aleksandra«. Pisec prinaša razgovor z jugoslovanskim kraljem v Topoli ln ugotavlja, kako sijajno je Jugoslavija proslavila ta jubilej svojega vladarja. Nato prinaša avtor nekaj osebnih vtisov s potovanja po Jugoslaviji.
Na tem potovanju je imel pisec priliko raz-govarjati se ž Nj. Vel. kraljem Aleksandrom, o o katerem pravi, da je prisrčen, ljubezniv in priprost.
Na koncu člankar pravi, da mu je Nj. Vel. kralj Aleksander v razgovoru izrazil željo, naj bi se vse bolj in bolj okrepile zveze, ki družijo jugoslovanski in francoski narod.
Članek je okrašen s slikami Nj. Vel. kralja ln kraljice, prestolonaslednika Petra ter s sliko kraljeve rezidence v Topoli.
Tudi »Miroir du Monde« prinaša članek, opremljen s slikami, s svečanosti proslave desetletnice vladanja Nj. Vel. kralja Aleksandra, člankar pravi, da se teh 10 let kraljevega vladanja ujema z razvojem jugoslovanskega čuv-stva, ki je bilo prve dni po zedinjenju tako silno in ki je pozneje začelo giniti, kar imajo na vesti samo brezvestni politiki. Člankar pravi, da je Nj. Vel. kralj Aleksander kot živ simbol narodnega edinstva takrat združil sile jugoslovanske družine.
Pariz, 29. avgusta. AA. »Europe Nouvelle« prinaša članek izpod peresa Mousseta za desetletnico vladanja Nj. Vel kralja Aleksandra. Članek ima tale motto: »V izjemnih okoliščinah sedanji režim prizna, da je izjemen in da se bo sam umaknil, kadar bo zagotovil bodočnost jugoslovanske demokracije. Za zdaj se more ugotoviti čudežen polet jugoslovanske države. To je bilanca dela tega režima.«
V samem članku Mousset pravi, kako gan-lijvo in soglasno je bilo manifestiranje Jugoslavije za Nj. Vel. kralja Aleksandra, ki je pokazalo, kako država misli in čuti. Nato člankar priznava velike zasluge sedanjega režima za naše javno življenje. Beograd in Zagreb sta kakor prerojena. Pojavila so se cela nova predmestja. V ostalih krajih države nenavadno hitro napredujejo ceste in železnice. Nezdravi kraji se asanirajo. Življenski standard kmeta se je dvignil. Gospodarske krize, ki je v Jugoslaviji bila že itak znatno manjša kakor drugod, v državi ni. Navzlic skepticizmu, ki je vladal leta
1919.,	se mora priznati, da sta notranja in zunanja konsolidacija države uprav čudežno napredovali. Izvršil se je popoln preobrat v Jugoslaviji. Za vse to se je treba zahvaliti brigi, ki jo kaže Nj. Vel. kralj za narod in to morajo priznati tudi najbolj ogorčeni nasprotniki Jugoslavije. Treba je imeti pred očmi, da je Nj. Vel. kralj Aleksander v kritični fazi, ko ni bilo več drugih sredstev, prijel sam za krmilo in rešil državo pred propastjo. Takrat se je moral kar najhitreje odločiti.
Nato omenja Mousset spet gornji motto ln pravi, da je razvoj integralnega Jugoslovanstva zdaj v polnem teku in to je baš tista faza, v kateri se nahaja sedanja politika. Bilanca dela desetletnega vladanja Nj. Vel. kralja Aleksandra ne more imeti druge posledice, kakor da se vsi prijatelji Jugoslavije pridružijo željam, ki so v Jugoslaviji v navadi, in ki se izrečejo v kratkih besedah: Na mnoga leta!
Romunija proti sovjetskemu dumpingu
Bukarešta, 29. avgusta n. Romunska vlada namerava za vsako ceno preprečiti, da bi rusko blago preplavilo rumunska tržišča, ker bi ruski dumping uničil romunsko trgovino in gospodarstvo. Spričo tega so romunske oblasti pozvale carinske organe, naj posebno pazijo na uvoženo blago, da ni morda sovjetskega izvora. Dognali «o, da pošiljajo sovjeti svoje blago v Romunijo Pod etiketo drugih držav.
Pariz, 29. avgusta, r. V tukajšnjih političnih krogih se opaža veliko začudenje nad vznemirjenjem, ki se je pojavilo v Nemčiji vsled vesti, da se pripravljajo pakti o nenapadanju med Francijo in Rusijo na eni ter med Rusijo in Poljsko in eventualno tudi med Rusijo in Romunijo na drugi strani. Listi ugotavljajo ta pojav kot zelo značilen ter naglašajo, da je zadrževanje Berlina in nemške javnosti v tem pogledu tem bolj čudno, ker nemška vlada stalno naglaša miroljubni značaj svoje zunanje politike. Ni nobenega dvoma — pripominja — da bi tak pakt znatno utrdil mir, a dejstvo, da se Nemčija kljub temu vznemirja, dokazuje le, da njeni miroljubni nameni niso povsem iskreni, kajti sicer bi morala novo akcijo za konsolidacijo miru le pozdravljati.
Pariz, 29. avgusta, r. Današnji »Temps« se bavi v svojem uvodniku s francosko-ru-skimi pogajanji. Že nekoliko časa — piše — se vršijo med Parizom in Moskvo razgovori, ki naj bi dovedli do pogoilhe o napadanju med Francijo in Rusijo. Ta pogodba bi se takoj dopolnila s paktom o spravi med obema državama. Ni dvoma — nadaljuje »Le Temps« — da bi imela taka pogodba precejšnjo politično vrednost, dasi bi bila sklenjena z vlado, ki ne spoštuje preveč pravil mednarodnega občevanja. Na eni
strani bi bila z njo enkrat za vselej spravljena s tega sveta laž o francoskem militarizmu, ki da pripravlja oboroženo intervencijo proti sovjetski Rusiji. Na drugi strani pa bi tvorila taka pogodba resen korak na poti h konsolidaciji miru na evropskem shodu. Razume pa se, da bi Francija mogla skleniti tako pogodbo le v okviru obvez, ki izhajajo za njo iz pakta o Društvu narodov, in pa tudi le v soglasju s posebnimi sporazumi, ki vežejo Francijo 8 Poljsko in Romunijo. Kot taka bi tvorila francosko-ruska pogodba o nenapadanju nekako protiutež liapram rapallski in berlinski pogodba med Rusijo in Nemčijo.
V nadaljevanju se list dotiče tudi vznemirjenja, ki so ga ta pogajanja izzvala v Nemčiji. Enostavna pogodba med Rusijo in Francijo bi se Nemcem ne zdela nevarna, pač pa so začeli vpiti, čim se je doznalo, da ne gre samo za pakt med Francijo in Rusijo, temveč za pakt, pri katerem bi bila udeležena tudi Poljska. Posledica takega pakta bi bila, da bi se Poljska rešila nevarnosti napada z dveh front v slučaju vojne. In ravno v tem vidijo Nemci ogrožanje svojih življenjskih interesov.
List zaključuje, naglašajoč potrebo, da se zadržanje Nemčije glede te stvari pazljivo zasleduje, kajti v toni vprašanju se bo šc posebno jasno pokazalo, kaj si je na se-
danjem velikem in usodnem razpotju evropske politike treba misliti o dobri veri
Nemčije,
Pariz, 29. avgusta. AA. Na večerji, ki jo je snoči priredil francoski kolonijalni minister na kolonijalni razstavi v Parizu na čast poljskemu zunanjemu ministru Za-leskemu in ki se je je udeležil tudi predsednik vlade, je imel zunanji minister Za-leski govor, v katerem je med drugim povedal, da sta Francija in Poljska v medsebojnem sporazumu, vendar vsaka zase vodili pogajanja s sovjetsko Rusijo v svrho sklenitve pogodbe o nenapadanju. To ini-cijativo, ki sta jo začeli Francija in Poljska kot mirolj. državi, so vsi radostno pozdravili. Poljska s simpatijami in zaupanjem spremlja stremljenja Francije v tem pogledu in vidi v tem stremljenju samo normalne politike miru, ki je Francijo in Poljsko vedno združevala.
Na koncu svojega govora je minister Za-leski dal izraza svojemu upanju, da francoski in poljski trud ne bosta zaman.
Poljskemu zunanjemu ministru je odgovoril francoski ministrski predsednik La-val. Naglasil je, da nikoli ne bo pozabil ln da nikdar ni pozabil prijateljstva med Francijo in Poljsko, ki mora obe državi voditi pri vseh njunih akcijah.
Nova odkritja o delovanju Paveliča in Perčeca
Hišna preiskava pri Perčecu vendarle izvršena — Cele zaloge raznih sredstev za fal-
sifikatorsko delavnico
Dunaj, 29. avgusta. Pod naslovom: »Zakaj molči policija« prinaša dunajski »Der Abendc nova odkritja o delovanju hrvat-skih emigrantov na Dunaju. List javlja, da je dunajska policija dolgo pustila glavne krivce železniške katastrofe v Zemunu pri miru, nazadnje pa vendarle izvršila hišno preiskavo v teh gnezdih atentatorjev. Nerazumljivo pa je, kako da sicer tako zgovorna dunajska policija o tej preiskavi molči. List nato piše:
Kakor nam danes zagotavlja očividec, se je v resnici izvršila sedaj — sicer v resnici šele tri tedne po naših prvih odkritjih — v hiši Wiednergiirtel 6 v bivšem stanovanju hrvatskega zarotnika Perčeca hišna
preiskava tega monarhističnega gnezda. V celi okolici že vedo, da je našla tam policija kljub temu, da je bilo že mnogo odneseno, neprijavljen tiskarski stroj, tiskarske črke, letake, pa tudi municijo. Nadalje so našli v Perčečevem stanovanju raznovrsten materijal za maskiranje: napačne brade, šminko in kompromitujoče fotografije.
O tem zakasnelem, a vendarle zanimivem uradnem poslovanju se še do sedaj ni javnosti ničesar sporočilo.
Prav tako interesantne zadeve so se odigrale v zadnjih dneh v hiši Karolinengas-se 7. Tu stanuje nevarni hrvatski monarhistični zarotnik Perčevič, ki se jo te dni
Sporazum glede francoske fin. pomoči Angliji
Sporazum uradno potrjen — Francija podpiše eno polovico skupnega kredita 80 milijonov funtov, Amerika drugo polovico — Po-
voljen vtis v Angliji
London, 29. avgusta. AA. Reuter poroča: Uradno se razglaša, da se je snoči dosegel sporazum glede francoske finančne podpore Veliki Britaniji v znesku 40 milijonov funtov šterlingov, ki bi jih Francija posodila Angliji. Od te vsote bi polovico prispevale francoske zasebne banke, polovica pa bi se dobila v javni subskripciji v enoletnih zakladnih bonih, ki bi se obrestovali po 4 in pol odstotka.
Teh 40 milijonov funtov tvori polovico celokupnega kredita 80 milijonov funtov, ki ga Francija in ameriške Združene države stavijo Veliki Britaniji na razpolago, tako da bi vsaka država prispevala polovico.
London, 29. avgusta, n. Na politične in finančne kroge je zelo povoljno delovala vest, da so se pogajanja, ki so se vodila v Parizu in Združenih državah, zaključila na zelo uspešen način. S prav posebno naglico so sklenili dati Angliji posojilo. Na osnovi doseženega sporazuma dobi angleška banka 5 milijard frankov od francoske banke in 20 milijonov dolarjev od Morgana in njegove finančne skupine, ki jo tvorijo po večini ameriške banke. Delegat angleškega finančnega ministrstva Roos, ki je vodil pogajanja v Parizu, se je danes vrnil v London. Povedal je, da je bilo posojilo sklenjeno za dobo 8 let.
TVashington, 29. avgusta, n. V beli hiši se je vršila važna konferenca pod vod-
stvom predsednika Združenih držav. Bili so prisotni državni tajnik za finančne zadeve Mellon, guverner zavoda Federal Re-serve Bane in še nekateri bankirji. O tej konferenci so izdali uradno poročilo, ki pravi, da so na konferenci govorili o splošnih finančnih vprašanjih. Z dobro poučene strani pa izhaja zatrdilo, da so se na konferenci menili v prvi vrsti o posojilu, ki ga dobi Anglija.
Aretacije komunistov v Nemčiji
Berlin, 29. avgusta, n. Davi ob 6. url je berlinska policija, ki so ji pomagali detektivi, obkolila vse one dele mesta, ki so znani po komunistih. Posamezne mestne okraje je obkolilo več ko tisoč redarjev In civilnih organov. Nato so se pričele hišne preiskave. Preiskali so vsa stanovanja. Nekateri stanovalci so se branili s silo in policija je aretirala več ko sto sumljivih oseb. Preiskave so se izvršile zaradi poslednjih spopadov in atentatov, ki so jih nedvomno zakrivili komunisti.
Berlin, 29. avgusta. AA. Policija nadaljuje aretacije v delavskih predmestjih. Prijela je do 150 ljudi. Pri mnogih so stražniki našli orožje in municijo.
Francosko posojilo Grčiji
Atene, ‘29. avgusta n. Zastopniki grške vlade so zaključili v Franciji pogajanja za sklenitev velikega posojila, • katerim nameravajo v Grčiji regulirati svoje otomanske dolgove.
peljal s ponarejenim potnim listom z Dunaja v Moran. V njegovem stanovanju eo se ponovno izvršile ponareditve potnih listov.
Kakor nam poroča neki očividec, so te dni iz stanovanja Perčeviča naložili več manjših zabojev pod zelo sumljivimi okoliščinami in jih odnesli v neko dunajsko banko, kjer so jih skrbno shranili za zaklenjenimi vrati.
Ali v resnici ni naši politični policiji znano, da so se nahajali v teh zabojih med drugim vsakovrsten materijal za ponarejanje, daljo več sto uradnih formularjev, dalje več rdgoveniatxčlBk,umlhwyumlhwy mnogo še neizpoljcnih potnih listov in večje število uradnih štampiljk — torej kompleten materijal za falsilikatorsko delavnico. Ali hočejo zopet čakati, da bo >Abend« postregel z novimi odkritji in jim imenoval banko, ki se je spozabila tako daleč, da so se je mogli poslužiti kot tajno skrivališče?
Kdo pa je ta Perčevič?
Dunaj, 29. avgusta. Iz zanesljivega vira se nam sporoča tole:
Dunajski listi nam ga predstavjajo kot hrvatskega emigranta, ki bi torej imel vsaj na videz nekaj pravice, da se vmešava v naše notranje razmere. Toda Perčevič ni hrvatski emigrant, temveč avstro-ogrski podpolkovnik, ki sicer izhaja iz graničar-ske rodbine, ki pa je vse življenje prebil pod dvoglavim habsburškim orlom. Perčevič ni jugoslovanski državljan, če pa je avstrijski, ni znano. Pač pa se ve, da prejema avstrijsko pokojnino. Sedaj živi že nekaj časa pod fašistovskim pokroviteljstvom v Moranu, kamor je prišel z madjarskim potnim listom. Ce s pravim ali ponarejenim, se tudi ne ve. Perčevič ima stalno bivališče na Dunaju IV. okraj, KoKolinen-gasse 7. V telefonskem seznamu je na strani 717 vpisan tako-le:
Perčevič Iwan von, Obst. A. d. IV, Ka-rolinengasse 7, telefon U-40-1-96.
Radovedni smo, ali bodo avstrijske oblasti z ozirom na konkretna odkritja »Aben-da« storila svojo dolžnost, ko se bo Perčevič vrnil s ponarejenim madjarskim potnim listom. Ali ga bodo vprašali, kako se strinja njegova pot v Meran z dolžnostmi avstrijskega oficirja. Javnost pa bi tudi rada zvedela, če ima Avstrija v resnici toliko denarja, da plačuje pokojnino atentatorjem!
Zakaj molči dunajska policija?
še iz cesarskih časov je dunajska policija znana, da rada sestavlja svoja poročila zelo gostobesedno. Tej svoji navadi je ostala zvesta tudi v republiki in ko je bila zažgana justična palača in so se odigrali na Dunaju krvavi dogodki, je avstrijska policija naravnost blestela po svojih lepo in na široko sestavljenih poročilih, ki bi delali čast vsakemu novinarskemu agitatorju. In še v zadnjem času, ko je našla dunajska policija pri nekem slaboumnem čevljarju v Wahringu par zarjavelih pušk, je dunajska policija o tem >velikem« dogodku poslala v svet več kolon dolga poročila, v katerih ni manjkalo niti pretiravanj.
Vsa ta lepa navada dunajske policije pa je čisto ugasnila, ko je šlo za rovarjenje hrvatskih emigrantov na Dunaju. Ne poročila naše policije, ne pozivi dunajskih listov, ne senzacijonelna in čisto konkretna odkritja avstrijskih listov in niti atentati, ki so jih izvršili hrvatski emigranti niso mogli pripraviti dunajske policije do govora. Dosledno je o vseh teh dogodkih molčala, kakor da se ti ne bi vršili čisto pred njenim nosom. Upravičeno vzklika zato dunajski >Der Abend« v svoji številki z dne 28. t. m.: Zakaj molči dunajska policija? In za njim moTamo ponoviti to vprašanje tudi zlasti pa po novih odkritjih, ki jih v isti številki prinaša >Der Abend« in ki jih objavljamo na drugem mestu.
Ta odkritja pravijo, da je dunajska policija po celih treh tednih, ko je bila od dunajskega lista opozorjena na gnezdo hrvat-ekih emigrantov, vendarle izvršila v teh gnezdih hišno preiskavo. Jasno je, da so ti zločinski zarotniki vsled ponovnih pozivov dunajskih listov tekom teh treh tednov odnesli iz svojih gnezd najbolj komprimitu-Joč materijal, toda kljub temu je našla policija še vedno toliko materijala, da bi mogla takoj pričeti z aretacijo vseh onih, ki so se shajali v teh gnezdih. Sicer tako gostobesedna dunajska policija pa o rezultatu teh preiskav ni črhnila niti besede. Zakaj to? In vendar je našla v obeh zločinskih gnezdih hrvatskih atentatorjev stvari, ki jasno dokazujejo, da so služile v zločinske namene. Napačne brade, ponarejeni potni listi, ponarejeni uradni formularji, muni-cija, tajna tiskarna, kompromitujoče fotografije, in slično, vse take lepe stvari, ki spadajo k rekvizitom falzifikatorjev in zločincev, je našla policija še po treh tednih, a dunajska javnost ne bi smela o tem zvedeti niti besede? Ali je mar v Avstriji običaj, da uporabljajo ljudje take rekvizite kar nemoteno? Ali pa imajo nekateri 'tujci posebno pravico, da se poslužujejo vseh teh stvari? Ali pa naj molk policije pove to, da se o rezultatu hišnih preiskav molči zato, da ne bi bilo treba prijeti teh zločincev? Če sme organ hrvatskih zločincev »Grič«, ki izhaja na Dunaju, celo javno proslavljati atentatorje, potem bi človek res moral tako misliti.
Drugo vprašanje pa je, če bo s tem zadovoljna tudi poštena dunajska javnost. Kolikor mi poznamo Dunajčane, niso ti prav nobeni prijatelji atentatorjev, še manj pa žele, da bi smel vBak tujec pri njih eta-blirati kar celo delavnico za ponarejanje listin in za uprizarjanje atentatov. Tudi smo mnenja, da dunajska javnost nikakor ni tako kratkovidna kakor dunajska policija in se zato zaveda, da mora takšno škandalozno toleriranje zločincev privesti do poslabšanja odnošajev med Avstrijo in njenimi sosedami. Ali morda misli dunajska policija, da je takšno poslabšanje v interesu Avstrije in njenega gospodarstva?
Če misli tako, potem ji moramo povedati, da je v silni zmoti. Ni danes Avstrija, ko tudi nobena druga država, v tem srečnem položaju, da bi ji moglo biti vseeno, kaj mislijo drugi o njej. Zlasti danes ne, ko nujno potrebuje posojilo od Društva narodov, kjer ima Jugoslavija s svojimi zvestimi zavezniki le še nekaj besede. Pa tudi vsem prijateljem miru ne bo vseeno, če bodo slišali, da se na Dunaju tolerira delovanje ljudi, ki nimajo prav nobenega drugega cilja, kakor da bi čim preje narušili mednarodni mir.
Na drugi strani pa si tudi naj ne domišljajo vsi javni in tajni protektorji zločinskih atentatorjev, da Jugoslovani ne bi znali varovati svojih interesov. Ne bo zato krivda na strani našega naroda, če Avstrija ne bi več našla pri našem narodu onega razumevanja za svoje potrebe, kakor ga je dosedaj vedno našla, tem več ko bo krivda onih, ki trpe, da postaja Dunaj zatočišče in skrivališče zločincev, ki za denar rovarijo proti lastni domovini.
Letalski manevri v srednji Italiji
Zračni napadi na Firenze in Genovo
Milan, 29. avgusta, v. Sinoči je poveljni-štvo letalskih vaj v Molinu di Quesa izdalo poročilo o manevrih. Stranka A je izvršila napad na vojaške objekte v Firencah, pred vsem pa tamkajšnje letališče, železniško postajo in vojaška poslopja: Firence so napadli dvakrat, prvič ponoči, drugič podnevi.
Proti jutru pa je stranka B odgovorila s protinapadi. Kolona letal je zelo nizko letela Čez teoretično mejo in bombardirala železniško progo Rimini—Bologna—Parma.
Popoldne pa so letala te stranke napadla s plinskimi bombami Genovo. Letala so priletela nad Genovo z morja. V Speziji je stranka A dobila alarmno obvestilo, toda njena letala niso mogla ubraniti sovražniku poti do Genove. Skušali pa so ustaviti sovražna letala, ko so se vračala od Genove nazaj. Razvila se je kratka bitka v zraku, vendar so se letala stranke B srečno povrnila v svoj tabor. Stranka A je teoretično izgubila 24, nasprotna pa 7 letal.
Vreme je bilo ves dan slabo.
Rim, 29. avgusta, n. Včeraj so se pri letalskih vajah v srednji Italiji pripetile tudi tri večje letalske nesreče. Pri napadu na Firence je pri nekem motorju nastal defekt. Letalo je pri Arezzu padlo na tla in zgorelo. Letalec je bil težko ranjen. Drugi
Razne nesreče in nezgode
incident se je zgodil na železniški progi v Bologni. Neko izvidniško letalo je zadelo v streho hiše in padlo na tla. Pilotu se k sreči ni nič zgodilo. Tretje letalo je prav tako zadelo ob neko hišo v Modeni in se poškodovalo. Pilot je bil lažje ranjen. Defekti pri treh drugih letalih pa niso imeli nikakršnih težjih posledic.
Rim, 29. avgusta, n. Mussolini se je z vodnim letalom vrnil v Rim. Letalo je vodil minister Balbo. Danes je Mussolini sprejel zastopnike fašističnih avanguardističnih oddelkov, ki se koncentrirajo v Rimu. Jutri bo tu velika parada avanguardistov, ki se jih bo zbralo okrog 10.000.
Milan, 29. avgusta, n. Letala, ki sodelujejo pri italijanskih letalskih vajah v srednji Italiji, so se pojavila tudi nad Milanom, a ga niso napadla, marveč posula z letaki raznih barv. Na teh letakih je bil kratek poziv: Italijani! če bo nastopila vojna, sovražnik ne bo posipal mesta z barvanimi letaki, marveč z bombami, ne z lučjo, marveč s kroglami in plinom. Italijanski narod hoče mir, toda opreznost nas sili, da se pripravimo, da moremo sovražnika, ki se pojavi nenadoma, pobiti in zavrniti. To pa bomo storili le tedaj, ko bodo močne naše letalske sile.
Pogajanja med Vatikanom in Italijo
Pogajanja so bila nenadoma prekinjena — Spor med Mussolinijem
in Giuriatijem
Pariz, 29. avgusta, n. Po informacijah iz Rima so se pogajanja med Vatikanom in fašistično vlado, ki so bila že v teku, nenadoma spet prekinila. Vatikan je na pogajanjih zahteval, naj fašistična vlada spoštuje konkordat in dovoli vsem katoliškim organizacijam nemoteno delovanje ter obnovi vse one, ki jih je pred kratkim ukinila.
V zvezi s tem zatrjujejo, da je Mussolini pripravljen izpolniti zahteve Vatikana,
da pa sta proti temu letalski minister Balbo in tajnik stranke Giurati. Antifašistični list »Liberta« poroča, da se je po Mussolinijevem nalogu izvršila po vsej Italiji obširna anketa, katere rezultati so pokazali, da ukrepi fašistične vlade glede katoliške akcije niso bili na mestu. Mussolini je spričo tega sklenil ugoditi Vatikanu in pozvati Giuratija, naj neha z odporom ali pa naj poda ostavko.
Otvoritev sedmega kongresa evropskih manjšin
Kongres je otvoril včeraj dr. Wilfan v Ženevi
nosti iz 14 držav
štirideset narod-
Zeneva, 29. avgusta, d. Danes je predsednik dr. Wilfan otvoril VII. evropski kongres narodnosti. Ko so naštevali narodnosti, ki so na kongresu zastopane, so pozdravili prisrčno posebno delegacijo Kataloncev. Wilfan je v daljšem govoru opozoril na zbirko poročil v položaju 40 narodnosti, ki propadajo 14 evropskim državam. Ta zbirka je bila predložena kongresu v obliki knjige. Gre tu za prvi poskus, da pride velika večina vseh evropskih narodnosti v skupni pu-
blikaciji do besede. Predsednik je dejal, da ta publikacija polaga prst na rano narodnostnega problema. Izrazil je dalje nado, da so za vedno minuli časi, ko so v Društvu narodov
zastopali teorijo asimilacije. — Nato sta dala dva zastopnika Kataloncev daljše izjave. Državni tajnik za manjšinska vprašanja v ru-munski vladi Brandsch je poslal kongresu pozdravno brzojavko.
Državna podpora za nabavo semen
Ministrstvo za kmetijstvo je dovolilo banovinam v ta namen 1,400.000 dinarjev podpore — Dravska banovina dobi 140.000 Din
Beograd, 29. avgusta. AA. Da bodo naši poljedelci mogli pridelovati boljšo kakovost jarih posevkov, kakor n. pr. semena lanu, konoplje, bombaža, krompirja, tur-ščice, ovsa, pivarskega ječmena in hmelja ter semena rastlin za krmo, je minister za kmetijstvo v soglasju s predsednikom ministrskega sveta izdal odlok, da se iz proračuna državnega kmetijskega zaklada kmetijskega ministrstva dovolijo podpore za nabavo semen jarih posevkov. Ta semena se bodo razdelila kmetom, in sicer brezplačno in na posodo na eno leto preko pristojnih sreskih kmetijskih referentov.
Podpore dobe: banska uprava Vardarske banovine 170.000, banska uprava Dunavske banovine 170.000, banska uprava Urinske banovine 160.000, banska uprava Savske banovine 170.000, banska uprava Moravske banovine 180.000, banska uprava Vrbaske banovine 140.000, banska uprava Zetske banovine 160.000, banska uprava Dravske banovine 140.000, banska uprava Primorske banovine 140.000 Din. Skupno je torej vsem banskim upravam dovoljena na račun podpore iz državnega kmetijskega zaklada kmetijskega ministrstva 1,400.000 dinarjev. Od te vsote bodo banske uprave
porabile 85% za nabavo semena krompirja in rastlin, ki se bo kmetom brezplačno razdelilo, in 65% za nabavo semen lanu, konoplje, bombaža, krompirja, turščice, pivovarskega ječmena in hmelja. Vse to se bo razdelilo med kmete preko sreskih kmetijskih referentov.
V poštev pridejo pri podeljevanju tega semena za setev prihodnjega leta samo skrbni in napredni kmetovalci, predvsem tisti, ki jim je toča pobila; obvezati pa se bodo morali, da bodo vrnili isto količino semena po žetvi prihodnjega leta in iste vrste. Banske uprave bodo dobljeno seme v prihodnjem letu razdelile med kmetovalce, ki letos semena ne bi dobili. To seme pa bo moralo biti pred izročitvijo dobro očiščeno, razkuženo, vreče pa se bodo izročile po nabavni ceni o priliki razdelitve semen.
Banske uprave bodo nabavo tega semena izvršile tako, da bodo kmetje lahko pravočasno posejali. Banske uprave bodo kmetijskemu ministrstvu poslale poročila o količini, vrsti in kraju nabavljenega semena, po izvršeni razdelitvi semena pa poročilo o izvršeni razdelitvi po srezih in občinah.
Avstrija opusti carinsko unijo
Pariz, 29. avgusta. AA. Listi so zabeležili poročilo, da bo Avstrija opustila nameravano carinsko zvezo med Nemčijo, še preden bo haaško razsodišče izreklo obsodbo.
Haaško sodišče nekompetentno
London, 29. avgusta n. Tukajšnji »Daily Te-legraph je objavil vest iz Haaga, da je tamkajšnje mednarodno razsodišče dognalo, da ni kompetentno za rešitev spora o carinski uniji med Avstrijo in Nemčijo. Sklenilo je vrniti DN vso zadevo.
Dunajski sadni trg
Dunaj, 29. avgusta, d. Na današnji sadni trg je prišlo: 3 vagone jugoslovanskih Jabolk, 5 vagonov šumadinskih češpelj, 2 vagona italijanskih breskev, 3 vagone madjarskega grozdja. Tendenca precej nespremenjena. Pri češpljah boljša cena: 30 do 40 grošev, toda grozdje nekaj ceneje.
Požar v Bevčah pri Velenju
škoda se ceni na 100.000 Din.
Dne 27. avgusta ob pol osmih zjutraj je začela goreti stanovanjska hiša zakoncev Jakoba in Ivane Krump, posestnikov iz Bevč pri Velenju, Ogenj Je izbruhnil bržkone na ta način, ker Je gospodinja sušila v sobi hmelj in kurila malo železno peč, pri katerem so se v cevi vnele saje, od saj pa slamnata streha hiše. Ogenj je upepelil tudi vse žito, ki je bilo dosedaj omlačeno, ter vse premičnine in obleko, ki se Je nahajala na podstrešju.
Na lice mesta Je prihitelo gasilno društvo iz trga in državnega rudnika v Velenju ter iz Družmirja. Rešili so v neposredni bližini hiše stoječe gospodarsko poslopje, za katero je obstojala velika nevarnost, da se užge ker je istotako s slamo krito. Škodo, ki jo Je povzro čil požar, cenijo na 100.000 Din.
Krump Je bil zavarovan za vsa poslopja pri Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani za 25.0000 Din, pri »Dunavu« za 1000 Din ter pri zav družbi »Vardar« za 60.000 Din.
Teniške tekme za pokal Nj. Vel. kralja in kraljice
Beograd, 29. avgusta. 1. Danes so se nadaljevale teniške tekme za pokal Njunih Veličanstev kralja in kraljice za prvenstvo Jugoslavije. Pri mednarodnih tekmah za prvenstvo države so bili doseženi ti:le rezultati: Gabrovicz (Mad-jarska) in Krasni (Jugoslavija) 6 : 4, 4 : 6 in 6:4; Kukuljevič (Jugoslavija) in Zichy (Mad-jaruska) 6 : 1, 6 : 4; Schafer (Jugsolavija) in Nikolaidis (Grčija) 6 : 2, 6 : 3. Tako so se za jutrišnji polfinale in finale plasirali: Kukuljevič, Schafer, Gabrovicz, in zmagovalca v matchu Vodička in Uidi.
Pri narodnem turnirju so bili doseženi za če-trtinski finale tile rezultati:	Radovanovič	in
Kumanudi 6 : 0. 7 : 5; Punčec in Zlatanovič 6 : 4, 6 : 3; Konjovič in Zeler 6 : 1, 6 : 0.
Juniorji za četrtinski finale: Bojovič in Šarič 6 : 0, 6 : 2.
Najbolj zanimive tekme so bile pri mednarodnem turnirju dam. Največje iznenadenje ie bilo, da je gdč. Schrager, igralka teniškega kluba »Palič« v Subotici, zmagala nad odlično madjarsko igralko go. Baumgarten s 6 : 3, 6 : 3. Ga. Baumgarten je že dvakrat osvojila pokal Nj. Vel. kraljice in zato so pričakovali, da bo tudi z letošnjega turnirja odšla kot zmagovalka. S svojim današnjim porazom pa izpada ga. Baumgarten od nadaljnega tekmovanja. Ostali rezultati v damski igri so bili: Hamer in Blis 6 : 0, 6 : 0; Gostiša in Zenon 9 : 7, 0 : 6 in 6 : 2; Kartovičkova in Travers 6 : 3 in 6 : 4. Glede na to bodo igrale pri jutrišnjem polfinale g. Hamer, Schrager, Kartovičkova in Gostiša.
Pri igri moških in ženskih v dveh so se naši igralci prav tako odlično držali. Igralcema Schragerju in Schaferju je uspelo potolči madjarsko dvojico Baumgarten in Zichy s 6 : 4 in 6 : 4.
1. mednarodni šahovski turnir na Bledu
Aljehin zopet vo^'
Bled, 29. avgusta. AA. Danes se na Bledu igralo peto kolo mednarodnega šahov-- ;eea turnirja.
Prvo današnjo zmago je zabeležil dr. Astaloš, ki je v španski partiji premagal švedskega prvaka Stoltza. Partija se je končala že v dopoldanski igri.
Colle je proti dr. Aljehinu igral damski gambit, na katerega je svetovni prvak odgovoril nepričakovano s Tarraschevo obrambo, ki ne velja za solidno. Toda, bodisi da Colle ni dobil najboljšega nadaljevanja, bodisi da je hotel dr. Aljehin to obrambo rehabilitirati — prav kmalu je dobil silen napad, ki mu belgijski mojster ni bil kos. Izgubil je takisto že dopoldne.
Pirc je proti Kashdanu igral damski gambit. Kashdan je gambitskega kmeta vzel in v razvoju igre je^ že kazalo, da bo ameriški prvak dobil premoč. Toda Pirc je igral zelo spretno, zamenjal figure in v končnici dosegel remis.
Bogoljubov je brez posebnega napora zmagal nad mladim češkim mojstrom Flohrom. Bogoljubov je videti v izvrstni formi.
Maroczy je doživel danes svoj prvi poraz prijji Niemcoviču, ki je igral približno isto otvoritev, kakor v prvem kolu proti Pircu.
Tartakower in Spielmann sta igrala ortodoksni španski gambit. Partija je bila ob pol 19. prekinjena v razmeroma preprosti končnici. Tartakower ima kmeta več, vendar bo težko zadoščal za zmago. Partija se bo nadaljevala v torek in verjeten izid je remis.
Dr. Vidmar je proti Kostiču začel z nenavadno otvoritvijo. Kmalu je nasprotnikovo pozicijo stisnil, toda Kostič se je znal oprostiti, pri čemur je žrtvoval kmeta. S tem je moral dr. Vidmarju prepustiti boljšo pozicijo. Proti koncu dopoldanske igre je Kostič skušal zamenjati čim več figur. Popoldne se je igra le počasi razvijala in je bila ob pol 7. prekinjena. Dr. Vidmar ima kmeta več in prav dobro pozicijo.
Stanje po petem kolu: Dr. Aljehin 3 in pol (1), Bogoljubov, Kashdan 3 in pol, Kostič, Spielmann 2 in pol (1), Astaloš, Niemcovič 2 in pol, dr. Vidmar 2 (2), Maroczy, Stoltz, Pirc
2, Flohr 1 in pol, Tartakovver 1 (1), Colle 1.
Jutri se bo igralo šesto kolo. Nastopijo ti-le
pari: Spielmann—Bogoljubov, Kashdan—Flohr, Maroczy—Pirc, Aljehin—Niemcovič, Kostič-Colle, Stoltz—Vidmar, Tartakower—Astaloš.
Mednarodni šahovski turnir na Slovaškem
Neposredno po velikem mednarodnem šahovskem turnirju na Bledu se bo vršila na Slovaškem velika šahovska tekma, in sicer v kopališčih na Tatri. Predvsem bodo na turnir povabljeni mladi mojstri, pa tudi nekaj starejših, da se bo tako prav videla sila mladih mojstrov. Povabljeni so: Bogoljubov, Flohr, Sultan Khan, Kashdan, Mikenas, Noteboom, Pirc, Reifif, La-jos Steiner, Stoltz in kot namestnika Lilien-tahl in Petrov. Turnir se bo odigral v dveh kolih. Po 4 partije se bodo igrale v štirih kopališčih Tatre, zaključek turnirja pa bo v Strbskem Plesu.
VREMENSKA NAPOVED
Dunaj, 29. avgusta, d. Pretežno jasno, topleje, naraščajoče pomirjenje.
Pod vlak je padel
51-letni Juhan Matevž, ki stanuje v Komendi, a je brez stalnega posla, je šel ob kamniški progi. Ko je pripeljal vlak, je hotel stopiti nanj. da bi se zastonj peljal naprej. Pri tem pa m*) je spodrsnilo in je padel pod vlak. Zlomil 9* je nogo v stegnu in se tudi sicer precej poškodoval. Obvezal ga je zdravnik, nakar so ga * vlakom prepeljali v Ljubljano, z glavnega kolodvora pa ga je rešilna postaja spravila v bolnišnico.
Odkritje spomenika kralju Petru I. Velikmu Osvoboditelju
Nc pozabite:
1. Prijavite se še takoj občini radi naročila legitimacij za četrlinsko vožnjo.
2. Občine! Javite odboru takoj — lahko tudi brzojavno — število potrebnih železniških legitimacij z četrtinsko vožnjo.
3. Občine! Javite brezpogojno in čimpreje najbližji železniški postaji število udeležencev iz vaše občine, sicer ne more železniška uprava odrediti potrebno radi vlakov.
4. Vožnja je četrtinska na vseh železniških progah zapadno Zagreba in Karlovca. Pri nastopu vožnje kupite polovično vozovnico, ki velja tudi za brezplačen povratek.
5. Vsako legitimacijo za četrtinsko vožnjo mora žigosati občina, v kateri prebiva udeleženec.
6. Legitimacije za znižano vožnjo je treba v Ljubljani predložiti v potrdilo, da se je vsakdo udeležil odkritja spomenika. To potrjevanje se bo vršilo na glavnem kolodvoru, na velesejmu in v veži »Kazine«, Kongresni trg št. 1. Na glavnem kolodvoru in na velesejmu bo to žigosanje v dneh 6., 7. in 8. septembra čez dan, v Kazini pa le dne 6. septembra od 7 ure 30 do 20. ure.
7. Potujte z vlaki, ki bodo objavljeni za posamezne proge v časopisih in vpoštevajte, da boste 6. septembra 1931. do 9. ure zjutraj v Ljubljani.
8. Iz Maribora bo vozil posebni vlak z odhodom (iz Maribora) ob približno 1*40, ki prispe v Ljubljano ob približno 6. uri (zjutraj), če bo več udeležencev, bo vozil še drugi posebni vlak uro kasneje. Zato se vsi pravočasno prijavite občini, ki naj sporoči skupno število udeležencev železniški postaji.
9. Dostop na slavnostni prostor bo le proti osebni izkaznici, ostali se zbirajo za sprevod po društvih in organizacijah na Vodnikovem 1)rgu. Podrobnejša navodila za to grupacijo slede.	.
10. Izkaznice za slavnostni prostor se izdajajo le na imenske prijave; prošnjam za izročitev izkaznic brez navedbe imen ni mogoče ustreči, zato naj se nepravilno izvršene prijave takoj obnove.
11. Za sodelovanje pri sprevodu niso potrebne .posebne izkaznice.
12. Prenos izkaznic je nedopusten — izkaznice je vidno nositi.
13. Podroben program svečanosti in razvrstitev udeležencev bo še objavljena na tem mestu.
14. Godbe — prijavite svoje sodelovanje pri svečanostih takoj odboru — Ljubljana, Kongresni trg 1, II. Zbirališče — Vodnikov trg.
15. Odbor obvešča, da ne daje železniških legitimacij za četrtinsko vožnjo v komisijsko prodajo. Zato ne bo vračal denarja za eventualno vrnjene legitimacije. Naročene legitimacije se odpošljejo posameznikom ali društvom le proti povzetju stroškov za železniške legitimacije in poštnino.
16. Društvom, organizacijam in posebnim skupinam, ki se s svojim članstvom udeleže sprevoda, se priporoča, da si preskrbe napisne tablice v velikosti 60X30 cm z napisom v črnih Črkah na svetlem temelju, katere bodo nosili skavti pred dotičnim društvom itd. v sprevodu, lablice naj bodo na 1*50 m dolgem drogu. Odbor za postavitev spomenika Kralju Petru 1.
Velikemu Osvoboditelju v Ljubljani, Kongresni trg štev. 1, II.
Ob priliki odkritja spomenika Kralja Petra I. Osvoboditelja, v dnevih 6., 7. in 8. septembra, se pričakuje v Ljubljani velikanske množice udeležencev. Zato se glede prehrane opozarja, da društva ali večje družbe in korporacije, ki si niso same že naročile v gotovih gostilniških obratih svoje oskrbe, lahko naroče isto potom gostilničarske zadruge v Ljubljani, Privoz. Pri naročilu je nakazati tudi dotični znesek. Kosilo z juho, govedino in prikuhami se računa 10 Din.
Veliko francosko odlikovanje kraja dr. Murnika
Ljubljana, 29. avg.
Načelništvo Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije je prejelo danes od francoskega konzulata v Ljubljani, da je francoska vlada odlikovala z viteškim redom francoske legije časti poleg brata Jožeta Smrtnika, staroste sokolske župe Celje, tudi bivšega načelnika Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije brata dr. Viktorja Murnika, gen. tajnika Zbornice TOI v pok. To visoko odlikovanje je francoska vlada podelila br. dr. Murniku za njegove velike in neminljive zasluge na polju telesne vzgoje.
Brat dr. Murnik, preporoditelj slovenskega in kasneje jugoslovanskega Sokolstva, je danes brezdvomno eden prvih in najsposobnejših tehničnih voditeljev v vsem slovanskem Sokolstvu. Ze kot mlad akademik se je živo zanimal za Sokolstvo. Leta 1895. je vstopil v Ljubljanskega Sokola in od takrat neumorno deluje za pro-speh in procvit jugoslovanskega Sokolstva. Svojega sokol, delovanja pa ni omejil samo na ožjo domovino, marveč je ime slovenskega in kasneje jugoslovanskega Sokolstva zanesel v mednarodni svet. Prvič so merili svoje moči slovenski Sokoli na mednarodni tekmi leta 1907 v Pragi, br. dr. Murnik je tudi sam tekmoval in zasedel v slovenski vrsti prvo mesto. Leta 1909 je popeljal svoje tekmovalce v Luksemburg, leta 1911 v Turin, leta 1913 v Pariz. Na vseh teh tekmah so slovenski Sokoli dostojno zastopali barve slovenskega Sokolstva. Triumf sokolske vzgoje pa je dosegel brat dr. Murnik na I. jugoslovanskem vsesokolskem zletu v Ljubljani leta 1922 ob priliki mednarodne tekme. Jugoslovanska vrsta je dosegla II. mesto, prvo mesto med posamezniki pa je dosegel br. Peter Sumi. Krasni uspehi so br. dr. Murnika še bolj vneli, s podvojeno silo je šel na delo in uspehi niso bili zaman. V Lyonu leta 1926 si je po ostrem boju naša sokolska vrsta priborila zopet
II.	mesto, prvenstvo med posamezniki pa ponovno br. Peter Šumi. Na olimpijadi v Amsterdamu je jugoslovanska sokolska vzgoja zopet dosegla po zaslugi br. dr. Murnika častno mesto, zlasti njegove proste vaje so vzbudile občudovanje mednarodnega sveta. Največji njegov uspeh pa je bil lanski vsesokolski zlet v Beogradu in pa mednarodna tekma v Luksemburgu, kjer je naša sokolska vrsta, kljub tragični nesreči brata Maleja dosegla III. mesto, "svetovno prvenstvo pa si je priboril br. Tošo Primožič.
Brat dr.^Murnik je po lanskem vsesokolskem zletu odložil mesto saveznega načelnika, ni se pa odtegnil sokolskemu delu, marveč se je vrgel na svoje veliko tehnično delo, na izdajo Tyrševega telovadnega sistema, ki bo izšel v krasni knjigi v prihodnjih dneh.
Za vse to več kot 40-letno plodonosno sokolo-vanje je prejel br. dr. Murnik sedaj najvišje priznanje, odlikovanje francoske vlade. Bratu dr. Murniku k temu zaslužnemu visokemu odlikovanju vse jugoslovansko Sokolstvo iskreno čestita, z željo, da bi zopet vodil jugoslovansko Sokolstvo od zmage do zmage. Br. dr. Murniku krepki sokolski: Zdravo!
Mariborsko brezmotorno letalo
Maribor, 29. avgusta.
Da bi med mariborsko mladino zbudil interes za letalski šport, je mariborski aero-klub »Naša krila« priredil pred časom sestanek mariborskega dijaštva, Na tem sestanku so se dale mladini smernice za letalski šport. Ena od teh je bila gradnja aeroplanskih modelov. Naše dl-jaštvo se je z veseljem poprijelo dela In uspehi niso izostali.
Najlepši uspeh sta pač dosegla mariborska akademika g. Boris CIjan ln Vojko Humek. Pred dobrim mesecem sta pričela z gradnjo prvega mariborskega brezmotornega letala. Načrte sta izdelala sama, opiraje se na Nemca Llpischa, pa tudi zgradila sta ga sama s pomočjo nekaterih drugih akademikov. Le kdor je zasledoval gradnjo, ta dobro ve, koliko truda in potrpežljivosti je bilo treba, da se je zgradilo letalo, ki prav malo zaostaja za sličnimi nemškimi produkti.
Brezmotorno letalo Je zgrajeno v naravni velikosti in je nekoliko večje od ljubljanskega. Vse ogrodje je iz suhega smrekovega lesa in
V
Stiije rodovi
S
Že naše prababice so p02nafe mita jjJelen’** Več ko 80 let perejo vsa izkušene gospodinje najrajši s tem čistim, izdatnim milom. Milo ^Jelen* je najidealnejše milo za pranjel
SCHICHTOVO
MILO.JELEN
več ko 80 let vedno enako dobro*
'SCH J. 2
deloma iz furnirja in jesenovega lesa. Trup je samo ploskev, sedež za vodnika pa je pod letalom spredaj. Krila in deloma trup sta prevlečena z namočenim »molino« platnom. Letalo se bo spravilo v gibanje s pomočjo močne startne vrvi (gumija), ki je bila naročena iz Nemčije. — Letalo bo služilo kot model, preizkusilo se pa bo tudi praktično, ker ima vse pogoje za ugoden uspeh.
Vso gradnjo je finansiral aero-klub »Naša krila«, pa tudi drugi prijatelji zračnega športa so podprli vso akcijo. Agilni akademiki letalski skupini, posebno pa še graditeljema čestitamo k uspehu.
Letalo bo krščeno na ime »Kobilica«. Razstavljeno bo danes in Jutri v telovadnici mariborske meščanske šole.
Podpisani Martin Lovše, posestnik iz Kalc obč. Šentlampert pri Litiji, obžalujem vse neresnične vesti, ki sem jih govoril o mesarju g. Jožetu Koširju iz Toplic pri Zagorju ter se mu zahvaljujem, da je odstopil od sodnega preganjanja.
V Toplicah, 24. avgusta 1931.
Martin Lovše.
Otroci naših izseljencev iz Nemčije v domovini
V začetku tega meseca se je vršil v domovino veliki izlet otrok od 7 do 16 leta naših izseljencev iz Nemičije. Izlet, ki ga je vodil g. Deželi č, je omogočilo poleg naših oblasti največ kraljevsko izseljeniško poslaništvo.
Med tem ko je prejšnja leta organiziral te izlete v domovino nemški duhovnik gosp. vikar Tensunder, ki ima za naše izseljence največje zasluge, je letos organiziralo obisk v domovino izseljeniško poslaništvo ter predstavnika naših kolonij v Nemčiji, posebno naš izseljeniški duhovnik g. Oberžan. Pomagal pa je seveda tudi g. vikar Tensundern. Izlet je bil organiziran zelo dobro; posebno moramo podčrtati dejstvo, da je bil določen prispevek tako nizko (približno 800-— Din), da so se izleta udeležili lahko tudi najsiromašnejši. Okoli 120 otrok je odšlo na domove sorodnikov, 80 otrok pa na Korčulo v Šilovdčev dom, v Zagreb k Narodni zaščiti, v Polhov gradeč na kolonijo Rdečega križa in v Selce v Ameriški dečji dom. Svrha izleta je bila spoznavanje naše domovine in izpopolnitev v znanju materinega jezika. Izlet pa je imel še eno veliko korist, da bo opozoril tujce, katerim bodo pripovedovali otroci o lepoti naše domovine, na našo državo. Emil L. Galijan.
Claude Anet:
30
žheijcma
Roman ruske deklice.
Ko pa je Konstantin tisto noč hitel iz Sadovaje domov, je stiskal pesti in dal duška svoji jezi. Drobna deklica ga je s svojim nedolžnim obrazom izzivala in se norčevala z njim. Zadela ga je v njegovi neči-mernosti, kjer je bil najbolj občutljiv. S pretkano preračunljivostjo je vsak dan na novo odprla njegovo rano in mu vlivala vanjo novega strupa. Ce hoče človek še tako visoko stopnjevati iskrenost, vendar potrebuje v ljubezni neke prevare, tudi če je ta ljubezen zgolj spolne narave. Ni prijetno, če se v ženskem objemu zaznava več ali manj razločne sence svojih prednikov. Običajno se take misli ne pojavljajo, če ni človek prehudo zaljubljen. No, in Konstantinove misli so bile normalne in on ni bil zaljubljen! Res da je njena oseba prevzela njegove občutke, izžarevala je vonj jedva dozorelega sadu, ki je bil mestoma še tako trpek, da so zobje pod njim prijetno škrtali, toda ljubezen to še ni bila! Zato bi se bil lahko otresel misli na njeno preteklost.
Pa tl pride ta zlodej v dekliški podobi, ki ga je neprestano na to spominjala in ga silila, da je imel njeno preteklost vedno pred očmi. Sprva je doumeli, da to dela iz neke nerodnosti, iz nekega pomanjkanja obzirnosti in čuta za dostojnost, ki ga vcasih celo najbolj prebrisane ženske očitujejo. Mor-
da je bila temu vzrok tudi zgrešena vzgoja tete Var-vare, ki je preodkrito občevala s svojo nečakinjo, in pa vse okolje ruskega podeželskega mesta. — Zato je doumeval, da bi zadostovalo, če bi Arijano na to opozoril.
Toda kaj kmalu je spoznal svojo zmoto. Ne, ni bil le slučaj, da je tako govorila. Odkril je v tem dobro premišljen načrt, preračunan napad, ravnanje, ki-je bilo preračunano za daljšo dobo. Nezmotljiv nagon mu Je razodeval, da Arijana ve, kje je ranljiv in da ne bo odložila iz rok tako kmalu tega orožja. In vendar ni bilo mogoče, da bi ji dovolil, da na ta način nadaljuje svoje delo in mu zastruplja življenje.
Ko je Konstantin prišel do te točke svojega razmišljanja, je nenadoma obstal. »Zaradi česa si prav za prav belim glavo?« si je dejal. »Vsak večer imam v naročju čudovito, nepokvarjeno dekle in pogovor z njo Je tako zabaven, da takega nisem še doživel. Cez mesec ali šest tednov zapustim Rusijo ln se ne bova več videla; naj gre stvar po svoji poti dalje.«
Tako si je govoril, toda bile so zgolj besede, zakaj v notranjosti ga je nadlegoval grenkoben občutek, ki ga je zapustil Arijanin strup.
Vendar pa so ga tl poskusi, da bi položaj razbistril, raztresli, zato je dalje razmišljal- »Cernu mi je toliko do tega, da bi poznal preteklost tega dekleta? Cemu mi je toliko do tega? Ali mi Je bližja srcu, kakor mislim? Ah to bi bila prava neumnost! Da bi se zaljubil v mlado dekle, ki mi Je padlo v naročje brez odpora. To bi bila napravila s katerimkoli drugim moškim, ki bi bil slučajno na mojem mestu, da ne upoštevam njene preteklosti! Bogata
je po svoji mladosti in duhovitosti; toda ima napako, ki bi je dlje časa ne mogel prenašati: zlobna je. že zdaj ve, kako me more mučiti, toda to svojo nesramno spretnost bo uporabljala, dokler se bo meni zljubilo, zakaj jaz sem prost, in ko ml bo nekega dne tega dovolj, pojdem svoja pota. Za zdaj me veže nanjo samo še želja, da bi premagal njeno zlagano hladnost, samo ta želja in nič drugega.«
Začel je sanjati o bližnji bodočnosti. Kje bo čez mesec? V Carigradu ali Novem Yorku? Vsekakor dovolj daleč od Arijane Nikolajevne, povsod najde druge ženske, življenje je neizčrpno; bilo bi res smešno, če bi ga zagrebel pod črnim plaščem male študentke v Moskvi.
•
Konstantin Mihael je naglo hodil. Prispel je dobre volje v hotel, in preden je šel v svojo sobo, je požil lahko večerjo. Ko je stopil v svoje stanovanje, Je zaznal slabten vonj, ki ga je pred uro vdihaval na Arijaninem tilniku. Postelja je bila razmetana. Iz odeje je vzhajal duh po sladostrastju, postelja je bila še topla od njunih teles. — Silno je zahrepenel po Arljani, da bi jo stisnil v naročje, jo oštel in ji povedal, da je on njen gospod in ne bo niti enkrat več trpel njenih nespodobnosti — nato bi jo poljubljal brez konca in jo božal in bi jo imel vso dolgo noč pri sebi, ležeč poleg nje, da bi zaspal, dotikajoč se je in se prebudil, sloneč ob njenem vitkem telesu.. In morda bi še enkrat zaslišal tisti glas, tisti trepetajoči, otroški glas, ki ga ni mogel pozabiti, ki ga je upal zopet najti. Ni si hotel priznati, toda čakal Je nanj kakor na čudo — tisti glas, ki je prvi večer zašepetal: »Saj se ne branim.«
2e dojgo ni vladalo za jesenski velesejem tako veliko zanimanje ko letos. Deloma je bil vzrok v tem, ker je letošnja razstava »Ljubljana v jeseni« uvod k kraljevemu tednu, še bolj pa se je vse zanimalo za velesejem zaradi njega samega. Kajti z razstavo naših mest in trgov je bila vsa Slovenija zainteresirana na velesejmu, z razstavo tujskega prometa je bilo to zanimanje še povečano in končno so prve vesti o izrednih lepotah obeh teh razstav še stopnjevale že itak močno zanimanje. Tako je letošnji velesejem kljub temu, da je že doživel svojo prvo desetletnico, ponovno in v posebnim poudarkom ovrgel vse nekdaj nastale govorice, da se je velesejem preživel. Velesejem, ki je tako živo in ozko zvezan z našim gospodarskim In kulturnim življenjem, se sploh ne more preživeti in še zlasti ne, kadar zna velesejmska uprava dati velesejmu vedno novo in vedno bolj živahno vsebino. Kar čestitati je velesejm-»ki upravi, da bo prihodnji jesenski velesejem posvetila športu, ki se je pri nas že tako zelo razvil, da nujno potrebuje obsežen pregled svo-
tega razvoja in tudi že nekaj novih navodil za lodočnost.
To vsesplošno zanimanje za jesenski velesejem je tudi jasno pokazala nad vse mnogobroj-na udeležba ob otvoritvi velesejma.
Oostje
Med drugim so se udeležili otvoritve: ban dr. Drago Maruši*, knezoškof dr. Rožman, podban dr. Pirkmajer z gospo, CSR poslanik dr. Flie-der, general Popovič z gospo, dvorna dama ga.
jica Marija pri otvoritvi velesejma
Tavčarjeva; kot zastopniki ministrov: Dragotin Grujič za	kmetijsko	ministrstvo, dr. Bocko	za
železniškega, dr. Povalej za finančnega, dr. Rogina za just. min., potem ljubljanski župan dr. Puc z gospo in podžupan dr. Jarc, mariborski župan dr.	Juvan in	podžupan	dr. Lipold,	za
ljubljansko	univerzo	rektor dr.	Šerko, prorek-
tor dr. Dolenc, profesor dr. Kušej in dr. Milan Škulj, dr.	Josip Nag.v, rektor	ekonomske	vi-
soke šole v Zagrebu, CSR vice-konzul dr. Cihel-ka, dalje francoski, avstrijski, italijanski in portugalski konzuli, dr. Gregorič, šumarski direktor inž. Božič, profesor poljedelske šole v Med-lingu dr. Furar z gospo, polkovnik Cvijič, komandant artilerijskega polka, monsinjor dr. Ujčič, generalni direktor dr. Skubec, dr. Fet-tich, župnik Piber, dr. Žirovnik, postajenačelnik Ludvik, inž. Rustija, arh. Costaperia, dr. Gregorin, inž. Mačkovšek, dr. Sajovic, dr. Lukan, župan Kočevja Kostanjevec, župan Tržiča Lončar in dr.; nadalje so Bile zastopane te organizacije in društva: Društvo tiskarnarjev (Hrovatin), Zveza kmetijskih društev, Narodno strokovna zveza, Jugoslovanska narodna organizacija v Nemčiji (Bolha), Odvetniška zbornica, Zbornica za TOI, Delavska zbornica, Zveza obrtnih zadrug, Kmetijska družba, Zveza društva privatnih nameščencev, Udruženje jugoslovanskih inžinerjev in arhitektov, Gremij trgovcev, Društvo veletrgovcev, Društvo pravnikov itd.
Poleg tega je čestitala veselejmski upravi k otvoritvi cela vrsta najodličnejših osebnosti, uradov, društev in organizacij, dalje velesejmi v Parizu, Dunaju, Poznanju, Lyonu in Bruslju itd.
Kraljica na razstavi
Bliskovito se je v Ljubljani razširila vest, da počasti letošnjo otvoritev velesejma s svojim prihodom Nj. Vel. kraljica Marija. Ze itak veliko zanimanje javnosti za velesejem je bilo vsled te vesti v hipu postoterjeno in mahoma te je nabrala pred velesejmom velikanska množica ljudi, da je policija le s težavo vzdrževala red.
Viharni živio klici so zadoneli in vsesplošno navdušenje je pozdravilo kraljico, ko se je točno ob deseti uri pripeljala z avtomobilom v spremstvu dvorne dame ge. Šverljugove in or-donančnega oficirja kapetana Stropnika pred velesejem.
Ijevskega douna. Oba pozdravna govora: Bonača in bana dr. Marušiča je oddajala radijska postaja.
Po pozdravnih govorih je kraljica dovolila, da ji je ban dr. Marušič predstavil navzoče gospode, nakar si je pod vodstvom velesejmskega ravnatelja dr. Dularja in dvornega svetnika dr. Mama z velikim zanimanjem ogledala razstavo slovenskih mest. O razstavi se je kraljica zelo pohvalno izrekla.
Ko ei je kraljica ogledala skoro vse paviljone, se je zahvalila velesejmskiim funkcijonarjein, nakar se je predsednik Bonač kraljici zahvalil za izredno prijaznost, da je počastila velesejm
predsednik velesejma g. Bonač pozdravlja kraljico.
Za kraljico dvorna dama Svrgljugova, levo od g. Bonača ban dr. Marušič, zadaj adjutant podpolk. Pogačnik.
Med sviranjem državne himne jo je pozdravil
{i IzroSIl krasen lopek In Jo nato pozdravil s emi besedami:
»Vaše Veličanstvo!
Prisrčna radost in sreča nas navdajata, da je blagovolilo Vaše Veličanstvo počastiti našo letošnjo jesensko izložbo s svojo prisotnostjo. Vala navzočnost daje otvoritvi naše izložbe poseben sijaj in zato prosim Vaše Veličanstvo, da ■prejme v imenu predsedstva Ljubljanskega velesejma našo globoko zahvalo za to izredno odlikovanje naše prireditve. Izrekam Vašemu Veličanstvu iskreno najudajnejšo dobrodošlico z šeljo, da najde naša prireditev najvišje prizna-»je.
Naša letošnja jesenska prireditev je kulturno-gospodarskega značaja in stremi za tem, da predoči najširši javnosti prirodne krasote naših krajev, da jo upozna i delom organizacij in in. ititucij, ki pospešujejo tujski promet in gospodarski napredek.
Našim odličnim strokovnjakom, s katerih požrtvovalnim sodelovanjem je bila organizirana letošnja razstava^ je v izredno zadoščenje, da prisostvuje otvoritvi naše prireditve Vaše Veličanstvo, in zavest, da posveča naš presvitli vladar, viteški kralj Aleksander svojo neumorno skrb in vse delo kulturnemu, gospodarskemu in socijalnemu napredku naše ljubljene domovine.
Bog živi Vaše Veličanstvo, Bog živi našega Vzišenega pokrovitelja, Njegovo Veličanstvo kralja Aleksandra, Bog živi naš presvitli kraljevski dom!«
Za predsednikom Bonačem je Nj. Vel. pozdravil še ban dr. Marušič, ki je poudarjal, da hočemo z razstavo pokazati vso spoštljivost in ljubezen do kralja, Nj. Vel. kraljice in vsega kra-
in s tem najlepše pokazala svoje visoko zanimanje za naše kulturno in gospodarsko stremljenje. Nj. Vel. je s svojim posetom pokazala veliko zanimanje vsega kraljevskega doma za naš velesejem, kar vzbuja največje veselje in
nade v še lepšo bodočnost.
Viharno pozdravljena od zastopnikov oblasti in korporacij z živijo klici, se je kraljica poslovila in se odpeljala s svojim spremstvom nazaj na Bled. Povsod, jo je občinstvo, čim jo je spoznalo, navdušeno pozdravljalo.
Po odhodu Nj. Vel. kraljice, ki je zapustila med povabljenimi gosti kar najgloblji utis, so si gostje podrobneje ogledali letošnje razstave ljubljanskega velesejma. Na desni strani, nasproti uradnih prostorov v paviljonu J se nahaja razstava tujskoprometnega sveta naše banovine. Nebroj najzanimivejšega propagandnega
materijala, reliefi, zemljevidi, modeli, slike, knjige, diagrami, vse to tvori tako lepo estesko dekoracijo, da tudi oni, ki ga vse to ne zanima, nehote ustavi svoj korak in se divi ogromnemu delu, ki je tu dovršeno z vso preciznostjo in točnostjo. Posebno pozornost vzbuja relief Dravske banovine 1:75.000, ki ga je izdelal učitelj Jendrašič iz Splita. Vrstijo se Kranjske deželne elektrarne, Putnik, skupina naših najvažnejših letovišč v sijajnih posnetkih. Tujskoprometna razstava zaključuje Slov. planinsko društvo, Skala in Zimsko športni Savez. V istem paviljonu sledi
Novo mesto, Kamnik, Kranj, Kočevje, Ptuj, Celje in veliko število manjših mest in trgov.
V paviljonu H so zelo dekorativno zastopane trgovske tvrdke.
V paviljonu G se nahaja kmetijska razstava, kateri bomo posvetili prihodnjič več pozornosti.
V paviljonu F je nameščena strojna industrija. Predvsem stroji za obdelovanje lesa in stalna razstava Strojnih tovarn in livarn.
V paviljonu E pohištvo in stanovanjska oprema, glasbila, preproge.
Paviljon M nosi upravičeno označko Hotel in gostilna. Tu so v nazorni obliki prikazane vse moderne naprave in oprave, ki služijo sodob-
Narte Velikonja.
Pogled razstave
nim zahtevam tujskega prometa.
V paviljonu N smo doma. Tu je v minijaturi izdelana naša bela Ljubljana. Gledamo in občudujemo, oziroma tu šele spoznamo naše mesto. Ljubljana v najstarejši dobi, Ljubljana v srednjem veku, današnja Ljubljana in tudi že jutrišnja. Muzej, arhitektura, zgodovina, umetnost vse prav vse svoji tu, kot nekako ogledalo vseh časov.
Naš obmejni Maribor se je naselil v paviljonu
0.	Koliko je tu zanimivosti, kaj se tu vse vidi, tega človek v resnici ne more povedati v kratkih besedah. Zato pa prihodnjič.
V paviljonu K se nahaja »Novodobno gospodinjstvo«. V paviljonu L pa je zopet Higijenska razstava.
Tujsko-prometna razstava
Kraljica se podpisuje v spominsko knjigo
O tujsko-prometni razstavi smo sicer tekom zadnjega leta že mnogo govorili. Skušal bom danes podati še nekaj misli v njeno opravičilo. Rodila jo je misel, da je spričo dolgoletnega platoničnega govorjenja o tujskem prometu treba v Sloveniji začeti realnejše in intenzivnejše misliti o tej gospodarski panogi. Ali nismo videli v zadnjem desetletju, da so ljudje vseh krajev dopisovati o tujskem prometu s tonom, kakor bi šlo za neko zabavno opravilo, in mnogo je še danes ljudi, ki mislijo, da obstoji delo za tujski promet v prijetnem potovanju iz kraja v kraj. Tujski promet je po svojem bistvu važna gospodarska panoga, o kateri se mora govoriti resno in to tem resnejše, ker smo v naši banovini vsaj za sosednim inozemstvom nekoliko zaostali. Ne trdim s tem, da niso na višku naša tujsko-prometna središča; zaostali so, ker niso ljudje niti vedeli kako, niti vedeli kaj, posebno naši manjši podeželski kraji. In vendar je Slovenija eno samo letovišče.
Zapisal sem že nekje drugje, da ne najdemo na tako ozkem prostoru nikjer v svetu toliko zanimivosti naenkrat, kakor jih ima Slovenija. Spričo teh bogatih naravnih zakladov, ki so tako dani kakor drugod zlato ali železo, moramo misliti, kako bomo to bogastvo dvignili. V vsaki drugi industriji se kapital zavzame, da ustvarja nove industrijske centre in svojo industrijo izboljšuje. V tujskem prometu imamo pa opraviti z neizvežbanimi, toda voljnimi ljudmi, ki samo čakajo, da jim damo pobudo. Preden se taka pobuda more dati, je treba vsekakor ugotoviti dejansko stanje. Oboje da razstava. Pomislimo samo kratko, kakšne nove pridobitve je rodila tujsko-prometna razstava! Da se more vršiti tujsko-prometna pospeševalna služba, je treba najprej ugotoviti dejansko stanje, dejansko zmožnost in zrelost pokrajine. Treba je povzročiti, da se razstavijo za onega, ki želi napredka, vse prednosti, odnosno da nekdo poklicani izve tudi vse pomankljivosti naše zemlje. Treba je mobilizacije in revije tujsko-prometnih sredstev v obliki, ki je prijetna.
Z organiziranjem tujsko-prometne razstave se je realnejše gledanje na tujski promet populariziralo na raznih konferencah z interesenti na deželi, prav tako so se v medsebojnih konferencah raznih podeželskih pripravljalnih odborov rodila spoznanja, ki morajo v bodoče, in ni treba, da že jutri, roditi svoje sadove. Ob materijalu tujsko-prometnih razstav v inozemstvu smo morali ugotoviti, da je ves naš dosedanji razstavni materijal za uspešno tujsko-prometno propagando nezadosten. V mislih nam je bilo In smo bili na to pripravljeni, da smo se leta 1930 nahajali glede obiska gostov na višku, kar smo po raznih podeželskih konferencah često poudarili. Slabo bi bilo, ako bi vse naše priprave zaradi krize, ki je sicer Slovenijo zadela mnogo manj, kakor inozemska tujsko-prometna središča, za naprej opustili vsako prizadevanje bodisi v propagandi, bodisi v izboljševanju naših naprav, kajti vsaka kriza mora enkrat ponehati, vsaka kriza zahteva sicer nekaj žrtev, toda kakor sl telo po vsaki bolezni s podvojeno energijo pomaga zdravju, tako moramo pričakovati, in mislim, da niti ne prerokujem, če trdim, da bo po par letih Se večji naval gostov v naše kraje, kakor do sedaj, ako nas ne zadenejo kakšne prav nepredvidene katastrofe. Nihče, ki gospodarsko misli, ne sme pri svojih podjetjih računati s katastrofo tako, da bi ga plašila v podjetnosti. Zato Je tudi potreba, da mi našo zemljo pripravimo za čas še boljše konjukture, da bodo naše tujsko-prometne naprave bodisi po kakovosti, bodisi po množini dorasle zahtevam, ki bo nanje stavil čas. Mnogo je stvari, ki jim bo tujsko-prometna razstava In priprave zanjo položile kal. Zanjo smo zbrali najmodernejši materijal plastike ln slike. Tujsko-prometna razstava bo nujno rodila alpinski muzej naše banovine, kajti relijefi, ki so postavljeni na ogled, pomenijo sicer začetek, vendar pomenijo že visok napredek tehnike v njih izdelovanju. Treba je samo, da se zbere ves ta plastični materijal, da se še do minucijoznosti izboljša m dopolni, pa imamo naš pokrajinski muzej.
Rclijefna karta Dravske banovine je, in mislim, da se ne motim, prva relijefna karta v naši kraljevini in bo služila prav tako šoli, kakor za tujsko-prometno propagando in tujsko-
prometno orijentacijo. Ima poleg plastičnosti vrisane vse za motor sposobne ceste, vso že Izvršeno elektrifikacijo in vse tujsko-prometno važnejše kraje.
Tekmovanje mest s svojimi najpomembnejšimi znamenitostmi bo obiskovalcu omogočilo ugotoviti njihov značaj.
Načrti in posebni razstavni oddelek vzornih gostiln in njih opreme bodo nudili marsikateremu gostilničarju novo misel za ureditev lastnih prostorov, prav tako majhen izbor lepih pokrajinskih fotografij marsikateremu fotoamaterju nove smernice. Nikakor ne smemo pozabiti bogate zbirke fotografij starih slovenskih hiš, ki jih je dal na razpolago gospod inšpektor ing. Viktor Skaberne. Spričo tega materijala bomo šele spoznali, koliko je do danes naša zemlja grešila pri zidanju novih stavb in v katero smer moremo kreniti, ako hočemo ohraniti vsaj v bodoče domači značaj.
Razstavni materijal obeh Tujsko-prometnih zvez bo podal njih zgodovino v taki pestrosti, da bo mogel vsak obiskovalec dobiti najboljši vtis o njihovem delu.
Načrti lianovinsk cclektrifihacije bodo pridali o velikih prizadevanjih, ki si jih stavi v dolžnost banovina, da dvigne naše gospodarstvo tudi v tem pogledu.
Svetla točka razstave bo vsekakor tudi razstava Slovenskega planinskega društva skupaj s »Skalo«, prav tako tudi Zimsko-sportne zveze. Materijal, ki bo tu na razpolago, ima trajno vrednost.
Posebnost bo shematičen model banovinskega ribjega vališča v Bohinjski Bistrici.
Ne smemo pozabiti opozoriti na novo svetlobno orijentacijsko tabelo g. Delkina, ki pomeni za naše letoviške kraje novost.
O razstavi mesta Ljubljane moramo povedati samo, da bo razstavljala v treh modelih: Emona, Ljubljana v srednjem veku in moderna Ljubljana, poleg velike galerije umeniških slik o Ljubljani in z bogatim materijalom o njenem gospodarskem razvoju.
Kakor razstavi Ljubljana v svojem lastnem paviljonu, tako ima svojega tudi Maribor s posrečenimi modeli.
Da se poudari interesna skupnost naše banovine z Gornjim Jadranom, bosta razstavila tudi Jadranska plovidba in »»Putnik«, Sušak. Posebno bogat je materijal Jadranske plovidbe z ladijskimi modeli.
Nadvse živahen bo oddelek Direkcije pošte in telegrafa, prav tako »Radia-Ljubljana«, Avtomobilskega kluba in Aerokluba.
V splošnem se je posrečilo dvigniti ves razstavni materijal na model, tako da je bodisi za proučujočega gosta, bodisi za radovednega obiskovalca dovolj preskrbljeno za pestrost in živahnost razstave. Obžalovati je samo, da ni bilo radi pomanjkanja kreditov in prostora mogoče izvesti celotnega programa, vendar pa mislimo, da pomeni ta razstava bogato mobilizacijo propagandnih sredstev, ki bo, kakor že rečeno, trajne vrednosti ter se bo lahko vsak hip uspešno porabila na inozemskih razstavah. Zanimivo je, da so razni diagrami zelo redki ln še kar je statistike, je nazorno pokazana.
Od te razstave se obetamo za Slovenijo mnogo koristi in trdno mislimo, da se ne varamo.
XVI. zagrebški velesejem
od 29. avgusta do 7. septembra 1931 SPLOSNI MEDNARODNI VZROČNI VELESEJEM
■ apecljalniml sejmi:
Stavbarstvo	Razstava	in sejem
Hotel-Hiša-Kuhinja	™lne in prediva
»Urn	Tekstilno	blago
Industrija živil	Krzno in	kož"
Kmetijstvo	Papir
Mala domača obrt Higijenska razstava
5.	in 6. septembra 1931 RAZSTAVA DOMAČE IN SEJEM INOZEMSKE 	PLEMENSKE	ŽIVINE__________
Pri vnaprej kupljeni uelesejemskl legitimaciji
na jugoslovanskih železnicah in jadranskih parobrodih 50 °/0, v sosednih državah 25—SO*/, popusta
OUZD v Ljubljani na tujsko-prometni razstavi
Persilza pranje perila
Tujska industrija je dvignila blagostanje majhnih narodov in držav v najkrajšem času na tako višino, da jih vse zavida. Spomnimo ee n. pr. na Švico — še boljše na Monaco (Monte Garlo), kjer državljani ne plačajo nobenih davkov in imajo povrh tega brezplačno električno razsvetljavo, vodno napeljavo itd. itd. V novejšem času se je začela tujska industrija ra-pidno razvijati, ker so mondena letovišča postala pristopna tudi srednjemu sloju uradništvu in ne več samo aristokratom, finančnikom, bankirjem, veleindustrijcem itd. itd. Vse države, zlasti velesile, ostro konkurirajo s svojimi leio-viišči: francoska Nica, Biarritz itd., italijanski Myami itd.
OUZD v Ljubljani hoče s svojo udeležbo na tujsko-prometni razstavi pokazati razvoj in stanje tujske industrije v Dravski banoviini na podlagi evojth uradnih statističnih podatkov. Moramo pa takoj podčrtati, da ena glavnih teženj našega delavskega zavarovanja obstoja v teim, da *e napravijo letovišča, zdravilišča, kopališča itd. dostopna tudi najsiroanašnejSemu sloju delavstvu v*aj takrat, ko je potreba najbolj pereča, to Je ob času bolezni in rekonva-
»Zemljevid tujske industrijec nam kaže Število oseb »aposlenih v tujski industriji v območju posameznih ekspozitur OUZD-a in sicer absolutno ter relativno napram ostalim industrijam. Najbolj uspeva tujska industrija v območju ekspoziture na Jesenicah (Bled, Kranjska gora dtd.) Nato sledi ekspozitura v Celju (Rogaška Slatina, Laško, Rimske Toplice itd.)
Končno je predočena statistika obolenj po spolu in diagnozah oseb v tujski industriji. Pripomniti je treba, da so zdravstvene razmere v tujski industriji zelo povoljne. Povprečna mor-
GovorMi dane« o potrebi strokovnih in gospodarskih šol bd bilo odveč. Po uvidevnosti sedanje vlade se ta dejanska potreba še bolj povdarja in tudi uresničuje, kjer je le mogoče. Pred letom dni je bila v Kranju otvorjena državna tekstilna šola. Pravkar je izdalo ravnateljstvo zavoda *elo lepo opremljeno in jako informativno dzvestje o delovanju in delu šole v prvem letu. Lahko že danes govorimo o velikem pomenu tekstilne šole za našo mlado industrijo, ki je navezana sicer le na tuje strokovnjake.
Prvo poglavje izvestja, ki je okrašeno tudi z lepimi slikami, Je posvečeno ustanovitvi tekstilne Sole. Proi. Ivan Kolar, ki je sestavil poročila, je zbral ves potrebni materija!, ki priča o večletni borbi za ta zavod. 2e na $eji občinskega odbora, 18. novembra 1925. je prvič govoril o ustanovitvi tkalske in pletilske šole g. Franc Sire. Zupan g. Pirc Ciril se je sporazumno z mestnim starešinstvom pogodil najprej z mestno hranilnico v Kranju, ki je sezidala v enem letu zelo primerno šolsko poslopje, M pa je ostalo cela 4 leta radi finančnih težkoč v sirovem stanju. Sele 18. julija 1928. je predlagal občinski svetnik g. dr. Beno Sabothy, naj se pošlje prošnja za otvoritev ministrstvu za trgovino in industrijo. Dobro utemeljen predlog je bil soglasno sprejet. Potem se je zavzela za ustanovitev šole tudi bivša oblastna samouprava in kranjska tekstilna industrija, zlasti »Jugočeškac. Ker je manjkalo potrebnih učnih moči, so nekateri domači strokovnjaki šli študirat v ta namen v inozemstvo (Čehoslo-vaško, Francijo, Belgijo, Nemčijo in Avstrijo). Kr. banska uprava je določila v proračunu za 'eto 1930/31. 100.0000 Din za ustanovitev šole. Končno je ministrstvo za trgovino in industrijo
14.	maja 1930 ugodno rešilo prošnjo mestne občine. Ustanovljen je bil tudi pripravljalni odbor za ustanovitev tekstilne šole v Kranju. Predsednik je bil župan g. Pirc Ciril, podpred-•ednik ravnatelj sjugočeške« g. Honvitz Maks,
lescence.
V solnčni Dalmaciji, katero imenujejo tujci »Deželo tisoč otokov« in Deželo večne pomladi« ima OUZD na otoku Rabu svoje lastno zdravilišče »Jadran« za bolne delavce, katerih zdravljenje zahteva morsko klimo in morske kopeli. V Savinjski dolini, katere topli in zdravilni vrelci so bili že starim Rimljanom dobro znani, ima OUZD zdravilišče »Radio Therma Laško« za bolne delavce, katerih zdravljenje zahteva klimato-, hydro- in balneo-therapijo. Lastnega delavskega zdravilišča s planinsko klimo OUZD žalibog še nima in mora zato rabiti zdravilišča, ki so v ohmočju drugih OUZD-ov n. pr. »Kle-novnik« itd.
Po statistiki OUZD-a tujska industrija v Dravski banovini lepo napreduje, kakor je razvidno iz sledeče tabele in slike.
Število zavarovancev v tujski
Leto	Industriji
192.7	2.757
1928	2.976
1929	6.164
1930	8.201
1931	8.521
biliteta (vštevši porodništvo) je znašala v letu 1829 samo 9-84 dni letno, dočim je znašala povprečna morbiliteta vseh industriji, zastopanih pri OUZD-u 10-33 dnj letno.
Opravičen je optimizen, da se bo tujska industrija pri nas najbolj uspešno razvijala, saj nam jamči zato lepota naših planin in našega morja, saj je tujska industrija najlepša industrija, katera ni na zunaj karakterizirana z množicami utrujenih delavcev v siromašnih življenjskih pogojih, temveč z vso eleganco in fineso človeške družbe.
čevar Franjo. Odboru je pomagal tudi »rezki načelnik g. Josip Žnidarčič. Pripravile so se učilnice, uredila vprašanja vzdrževalnine, 10. septembra lanskega leta so se že vršili sprejemni izpiti.
Učiteljski zbor je sestojal v prvem letu iz teljev in ene privatne učiteljice. Redni učiteljski zbor so tvorili direktor g. dr. ing. Kočevar Franjo, ki je znan po svoji neumorni delavnosti. g. Stupica Maks in g. Zupančič Otmar. Honorarna učitelja el a bila g. prof. dr. Dolar Simon in g. prof. Kolar Ivan, ki sta pa poučevala samo v II. polletju. Gdč. Vedral Ljudmila je poučevala privatno češki jezik.
Lani je bilo sprejetih 22 rednih učencev. Pouk se je vršil prve mesece v gimnaziji in Narodnem domu. 16. oktobra 1930 so se pričeli večerni tečaji za tekstilne delavce. S 1. februarjem 1931. pa se je preselila šola v lastne prostore v Jenkovi ulici. Učenci so praznovali dan J. J. Strossmayerja in priredili spominsko uro v počastitev 100-letnice rojstva Franceta Levstika. Zavod so obiskali tudi učenci drž. tekstilne šole v Leskovcu, ki so si ogledali naš zavod in tekstilne tovarne.. Tekstilna šola v Leskovcu je edini zavod te vrste, poleg kranjske šole. Med počitnicami so morali absolventi I. letnika na 6 tedensko prakso v razna tekstilna podjetja. Učni načrt je obsegal skupaj 46 tedenskih ur.
Zavod je priredil v minulem letu 9 poučnih ekskurzij v 13 različnih krajev in 30 podjetij. Najdaljša ekskurzija je trajala 5 dni. Sola je imela nad 210.000 Din dohodkov; to so bila različna denarna nakazila in podpore. Zelo izdatne so bile podpore v blagu.
Učenci jo telovadili pri Sokolskem društvu v Kranju. Nekaj dijakov je jedlo v Dijaški kuhinji. Velikega pomena za zavod je bila ustanovitev »Dijaškega podpornega društva na drž. tekstilni šoli v Kranju«. Častni predsednik društva je župan g. Ciril Pirc, ki ima za ustanovi-
tev Sole velike zasluge. Dijaštvo je bilo organiziramo tudi v Pomladku »Jadranske straže«.
V preteklem letu sta izdelala 2 učenca z odličnim, 10 s prav dobrim, nobeden z dobrim uspehom. Ponavljalni izpit ima 6 učencev, izdelali niso 4.
Velikega pomena za izobrazbo domačega delavstva eo večerni tečaji, ki so se vršili vsak večer od 19. do 21. ure. Bilo je 48 rednih obiskovalcev.
Drž. tekstilna šola v Kranju ima značaj srednje tehnične šole. Njen namen je, vzgojiti strokovnjake za tekstilno industrijo, predvsem dobre tehnične uradnike. Kandidati za I. letnik se morejo najprej prijaviti, potem pa napraviti sprejemni izpit. Vodstvo sprejme %) rednih učencev. Prijave bo sprejemalo vodstvo dne 1. in 2. septembra, sprejemni izpiti se vrše 4. in 6. septembra, vpisovanje bo 9. septembra. Šolsko leto se bo pričelo 10. septembra s službo božjo, redni šolski pouk pa 11. septembra.
Bilanca prvega leta je nad vse ugodna. Kljub vsem težavam, ki jih ima vsak novoustanovljen zavod, je šola pokazala, da ima široke življen-ske pogoje, ki temelje v naši tekstilni industriji. Danes dela v kranjskih tovarnah okrog 3000 delavcev; težko si je predstavljati, kam bi šli s tolikim številom rok, če bi ne bilo tovarn. Brezposelnosti v Kranju splošno ni, vsak zmožen delavec dobi cčasoma delo. Namen tekstilne šole je vzgojiti tem tisočem delavcev domače strokovne voditelje, ki bodo razumeli položaj in potrebe našega človeka. Zavod bo ustanovil polagoma tudi zanimiv narodopisni muzej, kjer bo zbrana vsa naša narodna domača obrt.
70-letnica delavne žene
Poljčane, 30. avgusta.
Jutri bo 70 let, odkar je zagledala Marija Petrovič iz Poljčan, luč 6veta. 31. avgusta 1. 1861. so jo položile rojenice pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju v zibelko, rojenice pa so ji prerokovale, da bo učakala visoko starost. Proroko-vale pa so tudi, da bo njena* življenska pot trda.
Pa čujmo, Vni T"-i inM’.—'1-..	0	6ebi:
Kot hči kmečkih staršev sem Dila ze od mladih nog vajena trdega dela. Rada bi postala kaj več kot dekla pri hiši, zato sem odšla že zgodaj z doma v Ptuj, kjer sem se kmalu izvežbala za kuharico. Kot tako so me povsod radi sprejeli v službo. V mislih sem imela vedno: kako lepo bi bilo imeti svoj dom. Spravljala sem skup vinar za vinarjem, dokler se niso moje sanje uresničile. Pri svojem delu sem res pretrpela mnogo bridkih uric. In če le koga, mene gotovo prizadene tista pesem ki pravi: »Za jedan časak radosti, hiljadu dana žalosti...« No pa zdaj je . vse hudo minilo, stara sem vendar pa hvala Bogu zdrava in zato bodimo veselil«
Že nad 30 let biva s svojim možem, s katerim je poročena že blizu 40 let, med nami in je delavna kot čebela. Pri neštetih gostijah in primicijab je poleg svojega dnevnega dela sodelovala s svojo veščo kuharsko roko in še danes prihajajo po njo po več ur daleč. Tudi pri vseh narodnih prireditvah pomaga v svoji stroki z nesebično požrtvovalnostjo. Pri vsem tem pa si Se tudi najde časa za čjtanje. Čestitamo ji iz Vsega srca k njenemu jubileju in ji želimo še mnogo srečnih leti	—ank—'
Težka nesreča lovca
Ponesrečil se je znani litijski lovec Peter RepovS.
Naše lovske kroge je v četrtek potrla žalostna novica, da se je ponesrečil naš lovski nimrod, Peter Repovš — med lovci nazvan »Dolga brada«. Kdo ni poznal tega strastnega lovca, ki je hodil s svojimi 68 leti, še čil kakor 251etni mladenič. Zabaval je na vseh lovih s svojim humorjem in lovsko latinščino, ki ji je bil vešč tako zelo samo on.
Nesreča res nikoli ne počiva! Knez Windisch-gratz izsekuje sedaj bukov gozd v Medvedjeku nad Bogenšperkom. Peter je bil tu nastavljen kot lovec in-obenem kot lovski paznik. Zato se je vsedel, kot že tolikrat, na bližnji bukov štor
in nadziral delavce, ki so ravno podžagali lepo bukev. Iz neznanega vzroka, najbrže drevo ni bilo pravilno podžagano, se je bukev nagnila ravno na tisto stran, kjer je sedel Peter. Skušal je sicer še odskočiti, pa je bilo že prepozno. Padajoča bukev, ga je že ujela; slišati je bilo le kratek krik. Delavci so takoj priskočili, ga izvlekli izpod drevesa in naložili na voz. Odpeljali so ga k dr. Premrovu, ik ga pa ni bilo doma, nakar so ga transportirali v Ljubljano. Kakor čujemo, ima zlomljeno nogo, rebra in najbrže tudi hrbtenico. Nesreča ga je zadela ravno pred časom, na katerega se je tako vesel H — pred otvoritvijo brakad. Peter je doma iz Št. Ruperta na Dolenjskem in je bil uslužben pri knezu VVindischgratzu preko 30 let. — Vsi lovci zelene bratovščine mu želimo skorajšnjega okrevanja.
Pozor kopališča!
Voda v bazenih in bajerjih se najuspešneje desinficira z Kaporitom. — Navodila daje: •
Drogerija GREGORIČ Ljubljana, Prešernova 5
Jubilej dela za javni blagor
Gornja Radgona, 30. avgusta.
V par dneh mine deset let, odkar je prevzel županske posle tukajšnje trške občine v svoje krepke roke gospod dr. Lenart Boezio. S trudom in s požrtvovalnostjo je takoj po prevratu pridobil občini obsežna posestva in dvoje opekarn, katerih ena je opremljena z najmodernejšimi stroji. Vse to je bilo prej last nemške mestne občine Radkersburg, ki si je dosti prizadevala, da bi si izgubljeno lastnino zopet pridobila. Občinski možje pod vodstvom gosp. župana pa ne bodo izpustili niti pedi slovenske zemlje in njene lastnine.
Trgu, na katerega gledajo nemški sosedje s kritičnim očesom, je preskrbel električno razsvetljavo in kanalizacijo, uvedel je štiri letne sejme in njemu pripada tudi zasluga ustano. vitve Občinske hranilnice. Kdo bi naštel vsa njegova dela in ves njegov trud, ki ga je vložil v dobrobit občine? Da pa je res dosti pomogel občini v dobi desetih let, pa svedočijo njegova odlikovanja Jugoslovanska krona ,V. reda in red sv. Save IV. reda.
Ob priliki njegovega jubileja želimo, da bi še mnoga leta načeloval naši obmejni trški občini, kjer je tako pogosto potrebna krepka njegova roka.
Iz zagorske doline
Zagorje, 20. avgusta.
V četrtek smo pokopali Uletovo mamo iz Ko-tredeža; njeno prezgodnjo smrt objokuje poleg moža še pet nedoraslih otrok. Iskala je leka v ljubljanski bolnici, kjer so pa kmalu po sprejemu obvestili njenega moža, da se bliža njeno življenje h koncu. Mož jo je hitro odpeljal z rešilnim avtom domov, da še enkrat vidi svoje otročičke, vendar so bile siroti ure že štete, kajti umrla je med prevozom. Podlegla je zahrbtni sušici. Naj počiva v miru, preostalim naše sožalje!
Pred nekaj dnevi so začeli nakladati premog iz depoja, kar znači, da se je odjem izboljšal. Z vidnim zanimanjem opazuje prebivalstvo ta pojava s tiho željo, da bi se odjem premoga v bodoče še ojačil, da bi se na ta način omejilo praznovanje, kar bi bil pravi blagoslov za našo dolino. Sicer pa prerokujejo začasno za bodoči mesec samo 20 delovnih dni.
Neše delavstvo je ogorčeno radi zvišanja cen slanini in sladkorju. S prvim avgustom namreč, ko je znižala TPD svojemu delavstvu in uradništvu plačo, so se dvignile cene slanini o«} 16 na 18 Din in sladkorju od 12 50 na 13‘50 Din za kg. Ako je bilo zvišanje omenjenih cen ravno sedaj potrebno, o tem naj razpravljajo drugi, pripomnimo le, da se bo s tem naše, že itak prezadolženo delavstvo pogreznilo le Se globlje v dolgove. Vsekakor se moramo čuditi, ko čitamo, da cene svinjam padajo, cene slanini pa rastejo!
VzUc deževju zadnji dni napreduje gradnja novega mosta zadovoljivo. Betonska podstavka na obeh straneh Medije sta že gotova ter je s tem eno najtežjih del končano. Novi most, ki bo predvidoma še to jesen gotov, bo mnogo olepšal kraj in ugodil številnim voznikom, da jim ne bo treba čakati pred zaprtim prehodom vsled jamskih vozičkov.
Danes bo v Zadružnem domu na Lokah važno javno predavanje o samoizobrazbi, pa občinstvu priporočamo, da se udeleži predavanja v čim večjem številu
Prva slovenska tekstilna šola v Kranju
šola je dosegla že v prvem letu odlične uspehe - Le na ta način bomo
dobili domače strokovnjake
tajnik sedanji direktor zavoda g. dr. ing. Ko-
Stran 9
JUGOSLOVAN
Nedelja, 30. avgusta 1931.
mmmummmmmmmmmmmammm—m—me?
VreJnorf retlanie I Jz ‘DvOLVSke bCHMCVine
..ni rA rxir>A lr 1 la r, n irl o rffo 1 a 17 Kvrn.ni I	^	^
Vsled velike krize, ki je zavladala v Evropi ln Ameriki, so gotovi gospodarski krogi mišljenja, da bi se izdatki za reklamo znižali.
Znani Clarence Francis, predsednik »Associated Grocerjr Manufaeturers oi America«* je v svojem govoru pred »National Association of Detail Grozers«** opozoril na nevarnost, ki preti, ako se zmanjša reklama. Dejal je:
»Nedvomno je, da daje reklama producentom priliko, da povečajo svoj promet tako, da se morejo surovine mnogo ceneje kupovati in tudi da se morejo izdelki znatno ceneje proizvajati. Reklama odpira fabrikantom stalne trge za prodajo, ki jii omogoča, da prebrodi dobo depresije, katerih eno ravnokar preživljamo.
Reklama je ono, kar je za naše produkte važnejše kot tovarne, ki izdelujejo blago.«
Te značilne besede velikega pridobitnika Ln predsednika močne ameriške insttucije, čegar besede so sprejeli tudi evropski obrtniki, trgovci in industrijci kot zelo točne, prinašamo tudi mi. Potrebno je, da naši cenjeni induatrijalci, trgovci in obrtniki, potom oglasov v »Jugoslovanu« predvsem za časa ljubljanskega jesenskega velesejma m »Kraljevega tedna«, ko bo Ljubljano poselilo toliko ljudi kot jih dosedaj še ni posetilo ob nobeni priliki, dobe nove trge za prodajo.
Uprava »Jugoslovana« je vedno radevolje na razpolago in bo vsakega čitatelja ali poslovnega prijatelja postregla hitro, točno in na njegovo popolno zadovoljnost.
Obiščite nas v našem novem poslovnem lokalu v Gradišču 10, hiša hranilnice Dravske banovine ali pa kličite telefonsko številko 30-68.
* Ameriška zveza proizvajalcev kolonialnega blaga.
** Nacijonalna zveza detajlistov kolonijalnega blaga.
— Visoko odlikovanje. Včeraj dopoldne je češkoslovaški poslanik dr. Flieder iz Beograda posetil župana dr. Puca na magistratu in mu izročil visoko odlikovanje: red Belega leva III. razreda. Takoj nato je posetil rektorja dr. Serka na rektoratu in inu izročil prav tako red Belega leva III. razreda. K visokemu odlikovanju češkoslovaške republike naše čestitke!
— Iz rudarske službe. Napredovala sta v VII. položajno skupino Josip Cerar in Josip Jurčič, dosedanja arhivarja pri Rudarskem glavarstvu v Ljubljani. V IV/1 skupino je pomaknjen profesor Rudolf Lavrenčič na rudarski šoli v Celju.
— Harmonikarska tekma na ljubljanskem velesejmu se bo vršila danes od 8. ure dalje. Popoldne ob 5. uri pa bo izbirna tekma najboljših harmonikarjev.
— Kongres jugoslovanskih plinarn in vodarn. V dne 2., 3., 4. in 5. septembra se bo vršil v Ljubljani VI. kongres jugoslovanskih plinarn in vodarn, ki imajo svoj sedež v Zagrebu. Ob tej priliki se bodo tudi vršila razna strokovna predavanja in sicer bodo predavali 2. septembra Franjo Rupnik (podnačelnik upravnega odbora) »70-letnica ljubljanske plinarne«; dr. Urbanek: Jake vztahy ina hyhiena k plynarenstvi a voda-renstvi; ing. Kirchner: Die kiinstliche Grund-wassergewinnung; ing. Konopka: »Stan i roz-woj przemislu gazowniczego w Polsce«; ing. Jedlička: Vy znani plynaren pro u pravu novo-dobyh silnic; 4. septembra pa dr. ing. Havelka: »Kapitoly z americkehe plynarenstvi«; inž. Wrangel: Gazy zemnie w Polsce; ing. Horvatič: O pitanju zeninog plina kot Bujavice sa stano-višta zagrebačke plinare; Bertschinger: Tarife politique in Gaswerken; Piotrowsky:	Stan zaopatrownja w wode miaste polsckich; inž. Knez: Tehnika avtogenega varjenja pri instalacijah vodovodov in plinovodov; dr. inž. Opa-trny: Současny stav čs. vodarenstvi.
Šolstvo
Na enoletni gospodinjski šoli na Jesenicah bo vpisovanje 1. tn 2. septembra od 10.—12. ure dopoldne v osnovni šoli. Redni pouk se prične 3. septembra.
Državni osrednji zavod za žensko domačo obrt v Ljubljani, Novi trg št. 4-1. vpisuje gojenke dne 2. In 3. septembra 1931 od 8.—12. dopoldne.
d Češkoslovaški poslanik pri banu. Za časa otvoritve ljubljanskega velesejma se mudi v Ljubljani češkoslovaški polsanik dr. Flieder, ki je ob tej priliki obiskal tudi bana Dravske banovine dr. Drago Marušiča.
d Francosko odlikovanje odličnih sokolskih delavcev. Francoska vlada je imenovala za viteza častne legije gg. dr. Viktorja Murnika iz Ljubljane in Josipa Smertnika iz Celja. Iskreno čestitamo !"
d Kongres internirancev iz 1. 1914—18, sklican v Ljubljano za nedeljo 6. septembra, se radi nepričakovanih zaprek ne more vršiti, kar naj vzamejo na znanje vsi oni, ki so se že prijavili in oni, ki so se še hoteli prijaviti. — Akcijski odbor.
d Za predstave »Slehernika« in »Gorenjskega slavčka«, ki bodo odigrane dne 6., 7. in 8. septembra na prostem, se bodo dobavile vstopnice od torka dalje v veži dramskega gledališča. Zunanje posetnike prosimo, da si takoj naroče vstopnice po dopisnici. Za slučaj slabega vremena je skrbljeno, da bo predstava mesto na prostem, v dramskem gledališču in bodo vsi zunanji posetniki, ki že v predprodaji kupijo vstopnice, dobili po dve vstopnici in sicer za predstavo na prostem kakor tudi za gledališče, tako da jim je obisk absolutno zasiguran. Cene so izredno nizke, ljudske, od 26 Din navzdol.
d Mizarji, kovači, ključavničarji, kleparji, mesarji, krojači, čevljarji naj ne naročajo strojev, ki jih potrebujejo za svoje delavnice preje, dokler si niso ogledali strojev in orodja, ki bodo v bogati izberi razstavljeni na letošnjem jesenskem ljubljanskem velesejmu. Najmodernejše stroje in orodje za vse te stroke razstavljajo prvovrstne domače in tuje tvrdke.
d Hotelirji, gostilničarji itd. se bodo zbrali dne 31. t. m. na ljubljanskem velesejmu, da se jim ga razkaže pod strokovnim vodstvom. Za ta dan je najavljena Gostilničarska nadaljevalna šola iz Maribora z mnogoštevilnimi člani tamkajšnje zadruge. Gostilničarji, ta razstava je namenjena v prvi vrsti Vam, zato pohitite 31. avgusta v Ljubljano.
d Za slepe. V prijetni družbi je bil naprošen naš tenorist kr. opere g. Leopold Kovač, da ji kaj zapoje, kateremu vabilu se je radevolje odzval. Hvaležni poslušalci so nabrali za prekrasno petje Din 200'— za slepe kot najpotrebnejše izmed potrebnih. Srčna zahvala. 1921 d Gostilniške organizacije se zavedajo važnosti tujsko-prometnih razstav, zato se udeleži dne 3i. avgusta ob 10. uri veliko število gostilničarjev s svojimi družinami skupnega ogleda jesenskega velesejma v Ljubljani. Videli bodo opremo gostilne, kakršno bo predpisala kr, banska uprava. V interesu vseh pripadnikov te stroke je, da prihite na ta dan v Ljubljano, da
dokumentirajo vsi svojo stanovsko zavest in željo po izpopolnitvi strokovne izobrazbe.
d Privatni učni tečaji na Ženskem učiteljišču, Resljeva cesta: jeziki, knjigovodstvo, računstvo, spisje. Učnina 40 Din mesečno. Vpisovanje 31. avgusta od 18. do 20., pri šolskem slugi pa kadarkoli. Za nemščino bodo tečaji začetniški, nadaljevalni in konzervaoijski. Tečaji nemščine za šolsko mladež bodo podnevi v Del. zbornici, vpisovanje je pa tudi na šoli.	1935
d »Gospodinjska pomočnica«, glasilo služkinj, bo na prodaj za časa velesejma v paviljonu »K«, kjer je razstavljeno »Novodobno gospodinjstvo«.
d Oro — in hidrografični ročni šolski zemljevid Dravske banovine je izšel te dni v založbi Učiteljskega dom v Mariboru. Zemljevid je jako plastičen. Narisal ga je nanovo g. Slavoj Dimnik v merilu 1 :600.000, natisnila pa litografija Mariborske tiskarne. 2 njim bo ustreženo predvsem meščanskim in srednjim šolam, ki so občutno pogrešale nemih ročnih zemljevidov. S pridom pa ga bodo uporabljale višje organizirane osnovne šole. — V tisku je in izide sigurno tekom meseca septembra novi rečni šolski zemljevid Evrope v isti založbi. Izdelala sta ga znana kartografa Baš - Dimnik po najnovejših podatkih, katerih nima še nobeden drugi ročni šolski zemljevid. Tako so n. pr. vne-šene radio oddajne postaje, linije zračnega prometa, konzulati naše države itd.
d Absolventi geometrskega odseka na Tehniški srednji šoli v Ljubljani naj se od 2. do 5. septembra oglasijo pri šolski upravi.
d Prijateljem dobrega piva je ustreženo — po dolgih letih je spet »Prazdroj« — plzensko pivo v Ljubljani. Od leta 1842. že varijo to prijetno, krepilno in zdravilno pijačo in njen sloves je vedno večji. »Prazdroj« se toči od danes naprej v posebnem velesejmskem paviljonu in v restavraciji »Slon«. Opozarjamo na današnji oglas.
Med. univ.
dr. Roberi Hlava*y
zobozdravnik je začel ordinirati
na Aleksandrovi cesti 4-11
(palača Viktorija) od 10. do 1. in od 3. do 7.
Primarij Dr. J. Demšar
zopet redno ordinira 1884
od 10’/8—12 in 2—3 pop. Šelenburgova ul. 4/1 Telefon 3080
3)arinka ^Vdovic
trgovina s papirjem in kosmetični salon se je preselila
v {jvudišče štev. 2
(vogal ZNunske ulice)
9816
d Vremensko poročilo. Včeraj je kazal v Ljubljani barometer 764'9, termometer 8-9, relativna vlaga 82%, smer vetra NE2, oblačnost 9, v Mariboru je kazal barometer 762-6, termometer 14-6, relativna vlaga 58%, smer vetra WNW 4, oblačnost 9, Vsa opazovanja ob 9. uri zjutraj. Najvišja temperatura je bila včeraj v Ljubljani 23'8 (7'4), v Mariboru 18-2 (10-8), Mo-staru 23-2, Zagrebu 19-6 (12-2), Beogradu 20-4 (9-6), Sarajevu 17'5 (7-3), Skoplju 22-3 (99), Splitu 26'5 (14). V oklepajih označena je najnižja temperatura.
iZjuhljtma
Nedelja, 30. avgusta 1931: Roza. Pravoslavni, 17. avgusta: Miron.
Ponedeljek, 31. avgusta 1931: Rajmund. Pravoslavni, 18. avgusta: Flor. i Lav.
Nočno službo imata v nedeljo lekarni Sušnik na Marijinem trgu in Kuralt na Gosposvetski cesti; v ponedeljek pa Trnkoczy na Mestnem trgu in Ramor na Miklošičevi cesti.
*
■ Strokovna organizacija hotelskih, kavarniških in gostilniških uslužbencev poziva svoje članstvo, da se polnoštevilno udeleži predavanja na velesejmu 31. t. m. ob 10. dopoldne v paviljonu »Hotel in gostilna«.
Jz drugih banovin
Celje
* Smrtna kosa. V javni bolnici je umrl 28. t. m. 38-letni Vanovšek Alojzij, kovaški pomočnik iz Vitanja. — Nadalje je umrla v javni bolnici 28. t. m. 74-letna Sušeč Franja, zidarjeva žena iz St. Andraža pri Velenju. TJmrlim blag spomin, preostalim pa naše iskreno sožalje.
* Predpriprava za veliko tekmo koscev so v
polnem razmahu. Kakor smo izvedeli, se bo vršila povorka skozi mesto Celje na tekmovališče v Spodnji Hudinji. Od vseh strani se prigla-Sajo okrašeni vozovi, obeta se tudi nekaj kmetskih skupin, tako da vse kaže, da bo praznik kmetov res pester ln zanimiv. Celjska okolica z nestrpnostjo pričakuje 8. september. Zmagovalci bodo prejeli tudi nekaj lepih daril.
* Pri borzi dela v Celju dobijo delo 3 krojači, 2 mizarja in po 1 hlapec, pastir, majar (brez otrok), mesar, slikar, kurjač ter 9 vajencev ln sicer: 3 mizarski, 2 mesarska, 2 kovaška tn po 1 krojaški in kamnoseški; 20 kmečkih dekel, 5 služkinj, 3 kuharice, 2 natakarice, po 1 kmečka varuška, šivilja, gostilniška kuharica, likarica, gostilniška služkinja, orožniška kuharica, hotelska sobarica, varuška In 1 šiviljska vajenka.
* Odkritja spomenika kralja Petru v Ljubljani se bo udeležil tudi celjski Sokol s praporom. Vsi bratje se pozivajo, da se tega slavja udeležijo v kroju v čim večjem številu. Odhod bo ob času javljen. Legitimacije ima župni tajnik brat Cepin.
* Za šolarje! Obleke 94, 115, 155 Din, čevlji 54, 76, 83 Din, torbe 66, 70 78 Din, nahrbtniki 15, 18, 22 Din. Stermecki, Celje. Cenik zastonj 1
1933
Rojstni dan prestolonaslednika Petra
V vsej državi bodo 6. septembra svečano proslavili rojstni dan Nj. Vis. prestolonaslednika Petra. S temi proslavami bo tudi združena obletnica predaje jugoslovanskih zastav naši hrabri vojski, ki bo priredila ta dan v vseh mestih svečane defileje. Na Banjici pri Beogradu pa bo svečana revija cele naše vojske, katera se nahaja v prestolioi. Revijo bo zaključil delile treh zrakoplovnih eskader. Za občinstvo in goste, ki se bodo zbrali v največjem Številu, postavljajo že adaj sedeže. Revijo bo vodil komandant Beograda armijski general Vojislav Tomič.
Odlični gostje v Splitu
V preteklem mesecu so se mudili v Splitu neki tuji strokovnjaki, ki so bili gosti Oceanografskega instituta na Marjanu. Tu sta bila cel mesec rektor nemške univerze v Pragi in bivši ravnatelj geološke postaje v Trstu profesor Cory ter profesor botanike na dunajskem vseučilišču dr. Faber. Za njima so prispeli v Split profesor Lazar Car iz Zagreba, profesor Djordjevič i« Beograda in dr. New iz Hamburga. Za mesec september je prijavljen profesor zoologije na Dunaju Kreuger z 16 vseučiliščniki in profesor Vale Vouk Iz Zagreba. Izmed Splitčanov naj navedemo ravnatelja instituta Norvežana dr. Brocha, Kustiča in dr. Šoljana ter botanika dr. Ercegoviča in zoologa profesorja Karlovca.
Grozna nesreča v premogovniku
V petek se je zgodila v premogovniku v Petrovi Gori pri Dugi Resi grozna nesreča. Delavci in vozniki, ki tovorijo in prevažajo premog so po končanem poslu zažgali ogenj, da bi
ob njem na prostem prenočili. Ko so vsi trdno spali, se je zbudil delavec 201etni Gjuro Mače-šič, ki je v napadu padavice padel v ogenj. Ko se je slučajno zbudil neki njegov tovariš, je hitro sklical ostale, ki so izvlekli nesrečnega tovariša vsega strošno ožganega iz ognja. Odvedli so ga takoj v bolnico, kjer se bori s smrtjo.
Zagrebška mestna občina je začela varčevati
Zagrebški župan dr. Stjepan Srkulj je odredil v soglasju z navodili bana Savske banovine, ki je opozoril vse občine na potrebo štednje, nove uradne ure pri mestni upravi. Od 1. septembra bodo uradne ure vsak dan razen ob sobotah od 8. do 13. ure in od 16. do 18. ure, ob sobotah pa od 8. do 14. ure. Poleg tega pa je župan tudi ukinil poseben oddelek za kuluk. Oddelek bo odslej prideljen davčnemu oddelku. Osobju, 27 po številu, je pa odpovedana služba.
b Samomor gimnazijca. V Beogradu se je vrgel pod vlak učenec 8 razreda gimnazije, ker je padel pri ponavljalnem izpitu iz latinščine. V poslovilnem pismu dolži svoje smrti profesorja, ki mu je baje storil krivico.
b Gradnja velike radiopostaje v Skoplju. V kratkem bo gotova v Skoplju radiopostaja, ki bo imela jakost' 20 kilowatov. Stroški za postavitev so znašali 30 milijonov dinarjev. Prejemala bo lahko vesti iz cele države. Otvorjena bo spomladi 1932. leta.
b Ameriška arheološka ekspedicija t naši državi. Te dni se mudi v naši državi ameriška arheološka ekspedicija, ki bo obiskala vse važnejše muzeje v naši državi in arheološka najdišča. Te dni so se odpeljali iz Beograda v Sarajevo, potem pa bodo posetili še druga mesta.
b V okolici Subotice se je med otroci pojavila škrlatinka. Zdravniki so takoj odredili izolacijo in pričeli otroke cepiti. Bolezen se je razširila v Subotico iz Madjarske,
■ Someščani! V dneh od 5. do 8. septembra t. 1. se vrši v Ljubljani v proslavo desetletnice vladanja Nj. Veličanstva kralja Aleksandra I. »Kraljev teden«, tekom katerega se vršijo razne slavnosti. Dne 6. septembra t. 1. se odkrije spomenik kralju Petru I. Osvoboditelju ter se pokloni ves naš narod največjemu boritelju za svobodo Jugoslovanov. Someščani! Vabim Vas, da z vsem iskrenim rodoljubjem, katero ljubljanskemu prebivalstvu ni nikdar manjkalo in z vso ono narodno navdušenostjo, s katero smo pozdravljali osvoboditev izpod tujega jarma, sodelujete pri proslavah. Ravno v teh težkih časih pokažimo, da je naša vdanost in ljubezen do kraljevega doma neomajena. Spomenik kralju Osvoboditelju naj nas združi vse brez razj like stanu in prepričanja k skupni najjačji manifestaciji, katera naj pokaže našo neomajeno odločnost v boju za blagor in lepšo bodočnost naše države. Vabim Vas, da razobesite v teh dneh na vseh domovih državne zastave, okrasite okna in izložbe. Na predvečer odkritja spomenika pa razsvetlite ob 8. uri zvečer svoja domovanja in poslovne prostore. Naj ne bo nikogar, ki ne bi v teh dneh z ljubeznijo do Kralja, domovine in države sodeloval.
Župan in mestni načelniki dr. Dinko Puc, 1. r.
Prosvetni oddelek mestnega načelstva se je preselil v palačo Viktoria na Aleksandrovi cesti. V prostore prosvetnega oddelka v Gradišču se vselita za toliko časa, dokler ne bo zgrajena nova Luckmanova hiša, trgovca De-renda in Udovič.
Na petkovi seji magistralnega gremija je bilo zopet podeljenih več stavbnih in uporabnih dovoljenj, med drugim Zadrugi hotelirjev in gostilničarjev za gradnjo enonadstropnega dvoriščnega stanovanjskega poslopja na Privozu izza dvonadstropnega gostilniškega doma. Poslopje bo služilo za prenočišča vajencev in sploh gostilničarskemu naraščaju, ko bo obiskoval razne tečaje.
Sokol I, Ljubljana-Tabor vabi svoje članstvo, kakor tudi ono br. ljubljanskih in sosednih sokolskih društev ter prijatelje Sokolstva na družaben večer, katerega priredi prihodnji teden v počaščenje br. V. Štepaneka. Bratje, sestre in prijatelji, pridite v častnem številu, da se mu dostojno oddolžimo za veliko ljubezen, ki jo je vedno izkazoval Jugoslovanskemu Sokolstvu, posebno pa še našemu društvu. Dan prireditve sporočimo pravočasno potom časopisja. Zdravo! Uprava.
■ 0 priliki kongresa plinaren se bo vršilo za publiko brezplačno predvajanje filma: O produkciji plina in o njegovi porabi v gospodinjstvu, obrti in industriji.. Ta film se bo predvajal v kinu »Ljubljanski dvor« dne 4. septembra ob 17. uri.
■ Predavanje in praktično razkazovanje no vodobne rastlinske priprave jedil se bo vršilo v pomdeljek, torek in sredo ob 16. uri v pa viljonu G.
~l Vpisovanje v Glasbeno šolo Narodno-želez ničarskega glasbenega društva »Sloga« v Ljub ljaini se vrši v dnevih 9., 10. in 11. septembra od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure v društveni veliki glasbeni dvorani v »Ljubljanskem dvo ru« (Pražakova ulica). V soboto 12. septembra ob 16. uri razdelitev učnih ur, v ponedeljek 14 septembra pričetek rednega šolskega pouka v vseh odelkih. Več iz oglasa, ki je nabit v vesti-bulu pred društvenimi šolskimi prostori.
■ Delavsko glasbeno društvo »Zarja« v Ljubljani priredi 30. avgusta 1931 na vrtu hotela Bellevue-ja veliko vrtno veselico. Nastop celotne godbe »Zarje« in »Jazz-banda« s koncertnimi in plesnimi točkami. Šaljiva pošta z darili: živo jagnje, gugalni konj, zlasti medaljon. Sre-čolov z bogatimi dobitki. Začetek ob 16. uri.
~1 Največji nastop slovenskih pevcev bo na praznik dne 8. septembra popoludne ob pol treh na Kongresnem trgu. Ta dan nastopi v skupnem zboru 2408 pevcev, ki bodo izvajali razne moške, mešane in ženske zbore. Opozarjamo, da se bodo dobile vstopnice od torka dalje v Matični knjigarni. Za slučaj slabega vremena je skrbljeno, da se bo vršil koncert v dvorani in se bodo (lajale za to dvojne vstopnice: za Kongresni trg in za dvorano. Zunanja naročila sprejema Matična knjigarna.
■ Druga otroška kolonija »Kola jugoslovan skih sester« se vrne iz Kraljeviče v torek 1. septembra ob pol 9. zvečer, Starši pridite po svoje otroke!
■ Narodnim nošam, ki hočejo sodelovati na proslavi odkritja spomenika kralja Petra, se sporoča, da je zbirališče ob 10. dopoldne na Vodnikovem trgu. Naproša se, da pridejo pravilno in predpisano oblečene, ker drugače ne bod prepuščene k sprevodu. Sodelujejo konjenica, vozovi in skupine. Program nastopa posameznih skupin bo še objavljen. — Propagandni odsek narodnih noš. — Sl. M.
■ Oblastna strelska družina poziva svoje član etvo in članstvo vseh strelskih družin, da se ol priliki odkritja spomenika kralju Petru I. Veli kemu Osvoboditelju, ki se vrši 6. septembra, ' čim večjem številu udeleže povorke. V ta namei' se zbirajo vsi strelci točno ob 9. uri dopoldni pred kavarno »Zvezda«, kjer se formira povor ka pod vodstvom br. Kostanjevca Joškota h Držaja Rudolfa. Vse članstvo obvezno s strelski mi znaki, ki se j>ih bo dobilo na zbirališču. Ceni znaku 20 Din. Udeležba je narodna in bratak dolžnost.
■ »To so naši Posavci!« Včeraj ob 18. sc prvič nastopili v Ljubljani domači akrobati nf žici, vsi doma iz Ježice: 23-letni mesarski po močnik-invalid Stanko Snoj, 17-letni posestnikov sin Franc Presetnik in 20-letni brezposelni železostrugar Ivan Dobovšek. Ljubljančani so znani po svoji radovednosti In tako st Je zgodilo, da se Jih Je zbralo v Vegovi ulic toliko, da bi presenetili samega Strohschnei-derja. Naši fantje so imeli svojo lastno godbo In so se na žici tako odrezali, da je bil* splošna sodba, da so boljši akrobati od samega Strohschneiderja. Senzacija je bil Stanke Snoj, ki Je brez desne roke ln je s težkin ln doleim drogom v levi roki tako poplesoval
kakor bi bil na trotoarju in ne med nebom in žemljo. »To so naši Posavci!« sl slišal ponosno govoriti stare in mlade s Posavja. »O ja, niso se zastoni vadili 10 mesecev!« »Ti se bodo še denar naredili! Saj ga pa tudi zaslužijo!« In res so ljudje tokrat metali dinarje in ne kno-fov v nabiralnike, s katerimi so križarili med občinstvom zastopnice ženskega spola s trakom okoli desne roke, na katerem se je blestel napis * Akrobati«. Vrlim Posavčanom mnogo sreče, ker r.o pokazali, da so fantje od fare!
■ Splošno kleparstvo, kritje lesenocementnih streh, napeljava strelovodov. M. Jankovič, Rimska cesta št. 19. Za delo se jamči.	1896
■ Pozor avtomobilisti! Ličanje, tapeciranje avtomobilov točno in po nizki ceni izvršuje Ignac Kastrin, Ljubljana, Karlovška cesta 22.
■ V ljubljansikh bolnišnicah so umrli: črček Albin, 24 let, tehn. pripravnik, Moste, Ljubljanska cesta 1; Čala Marija, roj. Dremšak, 82 let, postrežnica, Poljhnski nas. 34; Jenko Veronika, hči delavke, 8 mesecev, Stražišče pri Kranju; Lavriša Jernej, sin delavke, 1 dan, Vič; Grom Terezija, 33 let, delavka, Stara Vrhnika ;«Peter-nel Peter, 20 let, mesar, pomočnik, Kamnik 48; Zajc Ivan, 4 mesece, sin zidarja, Sv. Valburga-Smlednik; Polanc Stojan, 4 mesece, sin rudarja, Hrastnik; Klančar Alojzija, 3 dni, hči delavca, Podpeč 21; Kraševec Julka, 20 let, delavka, Kranj 34; Boltežar Ana, 40 let, žena delavca, Tacen; Poljšak Karol, 52 let, dninar, Golobinjek pri Brežicah; Zemljah Anton, 70 let, čevljar, Črešnjevec. Blag jim spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
V poletni vročini kuhajte
s plinom!	468
Kuhinja ostane hladna, ne nadlegujejo Vas muhe, kuha se prijetno in poceni
■ Nesreče. 21etno hči strojnika Dragico Pu-covo iz Mirne na Dolenjskem je povozil neznan voznik. — 321etnemu strojniku Alojzu Gradišku z Jesenic je zmečkal stroj prst leve roke. — 691etnemu gozdarju Petru Repovšku iz Bo-genšperka pri Litiji je padel izpodsekan hrast na levo nogo in mu jo zlomil. — 241etnega mizarskega pomočnika Petra Hočevarja iz Zgornje Hrušice je podrl na Zaloški cesti tramvaj in mu poškodoval levo ramo. Vse ponesrečence so pripeljali z rešilnim vozom v splošno bolnico.
5War/iboi'
m Maribor v znamenju gasilskih proslav. V
počastitev 60-letnice obstoja Prostovoljnega gasilskega in reševalnega društva se je vse mesto ie včeraj okrasilo z državnimi zastavami. Zvečer ob 20. uri je bil v Gasilskem domu na Koroški cesti slavnosten komerz, na katerem so imenovali nekatere zaslužne gasilce in reševalce za častne člane. Dobili so tudi diplome. Danes se bodo po že določenem programu vršile še ostale svečanosti, ki se popoldne in zvečer zaključijo z veliko veselico v studeniškem gozdu. Istočasno bo gasilsko društvo v Studencih slavilo svojo 10-letnico. Slovesnosti se udeležijo tudi. ban dr. Marušič, starosta Jugoslovanske gasilske zveze Turk in vsa ostala starešinstva zveze ter delegata mariborske gasilske župe.
m 60-letnica. 60-letnico praznuje te dni g. Modrič. Še' na mnoga leta.
m Promenadni koncert. Če bo lepo vreme bo danes dopoldne od 11-12 ure v mestnem parku promenadni koncert.
m Velika motociklistična dirka. Motociklis*i-cna dirka, ki jo priredi »Motoklub Maribor« dne
6.	in 8. sept., je vzbudila v vseh športnih krogih največje zanimanje. Dospelo je že več prijav iz inozemstva, med drugim tudi od bratov Hansa in Huberta Hubmanna, ki se trenutno prištevata k najboljšim vozačem Avstrije. Prav lako je dospela prijava tudi od g. Franca Schmir-maula, ki velja za najboljšega vozača v kategoriji 250 ccm. Nemški vozač Fric Behrendt bo dirkal z inašino »Delta Gnom 350 ccm«. — Nadalje se pričakuje še prijava mojstra dirkača Ceccionija s Koroškega, kakor tudi naših domačih najboljših dirkačev iz Ljubljane, Zagreba Beograda, Osijeka itd. Ker Doieče prijavni •r.k šele 3. septembra, se upravičen.i pričakuje, da si* bo število prominejitnih vozačev, ki bodo pri dirki sodelovali, znatno povečalo. — Dirka Do organizirana po vzorcu toz>i.i<;vrh inozemskih prireditev. Vsa pojasuila, ki se tičejo te prireditve, so interesentom na razpolago v tajništvu Motokluba Maribo.', Gosposka ulica 87/1.
m Mpozorilo. Opozarjamo nd’e čitatrlje na dana?nji_ ogUs trgo^fne g Antona Mucuna v Gosposki uliciI Trgovina so Je pr^elila v novo niša, k: je najmodaneje urejena. V/isebno okusno so urejene izložbe na ulici in v veži poslopja.
m Državno moško učiteljišče Maribor. Vpis V Vadnico bo 1. sept. od 8. ure dalje. Vpisovanje v letnike pa 11. in 12. od 8. do 12. ure.
m Zanimiva novost v Mariboru. Dne 23. avgusta 1931. je otvoril g. J. Svenšek v Mariboru, Gosposka ul. 82 Phikpsov-radio-salon, v katerem bodo razstavljeni in naprodaj izdelki znamenitih Philipsovih tovaren. Otvoritev tega salona, ki je neoziraje se na visoke stroške pre-Krasno urejen, dokazuje ponovno, kako si radio vedno bolj in bolj utira pot v vsako hišo. Ker ®o cene aparatov v primeri s prvimi Časi zelo nizke, si jih nabavljajo tudi že manj imoviti sloji. Zato pozdravljamo to novo podjetje, ki bo interesentom lahko nudilo izdelke Philipsovih tovaren, največjega podjetja za radio aparate 'n potrebščine na svetu, ter želimo g. Svenšku *elo mnogo uspeha!
m Iv. Heričgo, ml. Maribor, Koroška cesta 15. •zdeluje glinaste pečiv Štedilnike ter sprejema vsa v stroko spadajoča dela in popravila po najnižji ceni.	1810
ni Za brezposelne. Borza dela v Mariboru Preskrbi zaposlitev: mojstru za barvanje in či-cenje oblek, viničarju z družino, hlapcu za ži-. 'no na deželi, oženjenemu krojaču, kovaču za '•delovanje sekir, 2 sedlarjema, mizarju, 2 ai-in i m.a’ ^ delavcema, 2 vajencema pekovske J? krojaške obrti, 5 strojnim pletiljam, 2 štepa-
cama, domači šivilji, 3 sobaricam, 17 kuhari-l)rm’ 20 služkinjam, varuški, 2 kuharicama v ]( ac*niški menzi, vzgojiteljici in raznim vajen-
Kranj
Obnovljena gostilna v Rakovici. Starejši Kranjčani so radi obiskovali vsako nedeljo Rakovico na desnem bregu Save, malo pred postajo Sv. Joštom. Sedaj je otvorila Ana Indi-karjeva zopet staroznano gostilno v Rakovici.
Proslava 35-Ictnice Sokolskega društva v Kranju. Dneva 12. in 13. september bosta posvečena svečani proslavi 35-letnice ustanovitve našega Sokolskega društva.
Nasi trgovci in gospodarska kriza. Kmetje so morali znižati cene poljskim pridelkom. Nekatere večje trgovine z manufakturnim in galanterijskim blagom so tudi znatno znižale cene svojemu blagu. Tudi cena čevljev je precej padla. Gotovo je, da s tem trgovci vsaj malo skušajo ublažiti gospodarsko krizo, ki tare kmeta in delavce, pa tudi trgovca samega.
Kino Talija predvaja v nedeljo 30. avgusta ob 5., 7. in 9. uri veliki 100% nemški zvočni film Samo Ti — Nur Du, v glavnih ulogah Char-lotke Ander Walter, Walter Jansen, Fritz Schulz in se 10 prvovrstnih umetnikov. 1930
Kamnik
Obnova železnega mostu. Železni most čez Kamniško Bistrico v Podgori na cesti Kamnik -Tuhinj so te dni začeli temeljito popravljati. Rja je že pretila uničiti železno konstrukcijo mosta, pa tudi hodniki za pešce na obeh straneh so bili prepotrebni obnovitve, ker so deske že močno preperele. Železno ogrodje bodo sedaj temeljito očistili in na novo prepleskali, pešpoti pa obnovili.
Kolavdacija mestnega kopališča. Pred par dnevi se je izvrišla na licu mesta kolavdacija mestnega kopališča. Člani komisije so bili z vsemi napravami in varnostnimi uredbami zadovoljni in od nobene strani ni bilo čuti kakega ugovora.
Zakaj so predstave v kinu »Kamnik« v Gasilnem domu vedno tako dobro obiskane? Zato, ker uprava skrbi, da nudi občinstvu samo najboljše neme filme, kar jih more dobiti. V nedeljo in ponedeljek bodo imeK Kamničani priliko, da se prav od srca nasmejejo slavnemu komiku Buster Keatonu v filmu »Busterova kari jera«.
Birma bo letos v Kamniku 13. septembra. Birmancev in birmank bo veliko število. Kamničani se že pripravljajo na ta dogodek.
Kamniško waterpoio moštvo odigra v nedeljo popoldne v kopališču Ilirije prijateljsko tekmo z juniorji Ilirije.
Kočevje
Cigani. Pretekli petek je vozilo skozi mesto več voz s hrvaškimi cigani. Pripeljali so se na Kočevsko, kjer so jih pa na par krajih zalotili na poljih. Zato so jih izgnali v njihove kraje čez Kolpo. Ljudje so imeli zopet svojo senzacijo.
Popravni izpiti. V dneh 24.-26. t. m. so se vršili na tukajšnji gimnaziji popravni izpiti, ki so pa izpadli precej negativno.
Sejem. Zadnji sejem je bil malce bolj živahen kakor ostali letošnji. Trgovcev je bilo več, prav tako kupcev. Najbrže že oboji računajo na zimo. Na živinski prostor je pripeljalo več kmetičev svoje zadnje borno in shujšano živinče. Cena živine nizka kakor malokedaj, ali pa še nikoli.
Šahovski turnir. Za šahovski turnir, ki se je pričel v ponedeljek v kavarni Zurl, vlada veliko zanimanje. Kavarna je večer za večerom polna igralcev in kibicev*. Po četrtem kolu v petek zvečer sta vadila akademik Sartary in direktor Bizjak. Na turnirju pogrešamo gospoda viteza pl. Turzanskega, ki je neki najboljši šahist v Kočevju.
Jesenice
Uprizoritev. Jeseniški srednješolci uprizore danes »Morje«, dramo v štirih dejanjih. Predstava se vrši zvečer ob 8. uri v telovadnici tukajšnje osnovne šole.
Olepševalno društvo za Jesenice in okolico je dobilo novih 6 klopi, ki jih bo namestilo ob Prešernovi cesti.
Osebna vest. Tukajšnji šolski upravitelj g. Leo Pibrovec je premeščen v Brežice. Nad 20 let je služboval kot učitelj na jeseniški šoli in vzgojil lepo število sedanjih Jeseničanov.
Prenavljanje. Bolnico Bratovske skladnice na Javorniku so pričeli prenavljati v ponedeljek. Namestili bodo nov pod v vsej bolnici, vse bolniške sobe prebelili in prebarvali. Cuje se, da bodo prihodnje leto dozidali še infekcijski oddelek in porodnišnico. S tem bodo Jesenice zopet veliko pridbile in ljubljanska bolnica bo s tem razbremenjena.
Dela pri gradnji carinarnice dobro napredujejo, le deževje v zadnjem času delo precej ovira.	r	1
Prava senzacija za Jeseničane bo prihod velikega zverinjaka in cirkusa, ki pride ta teden na Jesenice.
Nov zdravnik. Jesenice dobe v kratkem novega zdravnika, ki bo ordiniral v Peklarjevi hiši.
Osebne vesti. Tukajšnji upravitelj deške osnovne šole g. Pibrovec Leon je premeščen v Brežice, enako je prestavljena v Brežice njegova soproga Ema, upraviteljica tukajšnje dekliške osnovne šole. — Iz Koroške Bele v Kranj je prestavljen učitelj g. Lasič Pran. — Na Jesenice je prestavljen iz Doba g. Urbančič Alojzij in ga. Urbančič-Vilhar Zofija.
Slavnosti odkritja spomenika kralju Petru I. Osvoboditelju se bo udeležilo tudi veliko število Jeseničanov. Do sedaj je priglašenih že do 200 udeležencev, ne vštevšl pri tem deputacije društev.
Litija
Toča v litijskem okraju. Hud naliv s točo je bil 21. t. m. po naši okolici. Po krajih Konjšca, Gorenje Tepe, Moravče, Gaberška gora je toča zbira pridelke kar 52tim posestnikom, ki so prosili za odpis davkov.
Predrzna tatvina. Pred dnevi se je nehajala v gostilni »Pri Lajovicu« boljša družba, ki je imela med drugimi na mizi tudi šampanjec. Naenkrat so opazili gostje, da šampanjca ni več. Osumili so takoj nekega mesarskega pomočnika, ki je sedel tam blizu, med tem časom pa jo je že popihal na kolodvor, da se odpelje domov v Trbovlje. Orožniki so ga trdo prijeli, nakar je po daljšem zavihovanju pokazal skrito steklenico.
Ko nova — tako mehka in lepa — ostane volna, če uporabljate LUX!
mZMSSBL
LUX
m ii.imiiu milimi* um itiiimmiirintmi! imiiiii tiiiiiiiiMlfi.fi:1. jimijiiMiMfiim:
Lux pere lepo, temeljito in zanesljivo. Vse volnene stva* ri ohranijo vedno svojo prvotno obliko in so kar se tiče barve in tkanine ko nove. Poleg tega je Lux za roke popolnoma neškodljiv.
PODALJŠUJE TRPEŽNOST VAŠEGA PERILA!
LUX PERE TAKO UDOBNOl
V VROČI VODI RAZTOPITI
V MLAČNI PRATI
V MLAČNI IZPLAKNITI
t*J*
Rezultati preiskave o roparskem umoru v Gačniku
Morilec je odnesel ves denar — Aretacija oskrbnika
O roparskem umoru posestnice Julijane He-ričeve v Gačniku prj Jarenini v Slovenskih goricah, o katerem sino že včeraj poročali, je bila s strani orožništva, okrožnega sodišča in mestne policije uvedena najstrožja preiskava, ki je doslej ugotovila sledeče: Morilec je moral priti k hiši Herlčeve v četrtek zvečer, ko je ta bila že zaklenjena in se je bil hlapec Peter Spelec, ki ima 67 let, že podal k počitku v hlev, ki stoji za stanovanjsko hišo. Najbrže je 701etno starko s kakšno pretvezo pregovoril, da mu je odprla, nakar jo je s topim predmetom, najbolj verjetno z uhljem sekire, udaril trikrat po glavi, tako da ji je popolnoma razdrobil lobanjo in je smrt nastopila takoj. To je komisija ugotovila po tem, ker so se našli prvj sledovi krvi šele pred hišnimi vrati.
Mrtvo starko je ropar zavlekel v sadovnjak, kjer jo je pustil tik steze, sam pa se je napotil v hišo, kjer je prebrskal vse kote, odnesel pa menda samo denar. Koliko gotovine je imela Heričeva, ki je bila zelo vase zaprta in samotarska, pri sebi, ne ve nihče. Sosedje trdijo, da prihrankov ni nikomur zaupala in je zato morala imeti do 100.000 Din. V hranilnici je imel asamo 2250 Din, toda vložne knjižice se ropar ni dotaknil, ker je očividno vedel, da se bo takoj izvedelo za zločin in potem denarja ne bo več mogel dvigniti. Mogoče je pa tudi,
da se mu je zdela ta vsota v primeri z ono, ki jo je dobil v gotovini, premalenkostna. Razen tega se je najbrže dotaknil tudi zaseke in si ž njo utolažil glad.
Kdo bi utegnil biti pravi morilec, se doslej še ni dalo ugotoviti. Policijski pes je pokazal sled proti hiši starkinega oskrbnika, 461etnega Viktorja Baumana, katerega so orožniki takoj tudi aretirali in odpeljali v zapore tukajšnjega okrožnega sodišča. Obremenjuje ga dejstvo, da se je s svojo gospodinjo mnogokrat prepiral, da je bil v četrtek popoldne pri njej in ji grozil in da so se pred hišo našli ogorki enakih vžigalic, kakor jih je imel v žepu ob času aretacije. Aretirani Bauman pa odločno taji vsako krivdo. Ali je res popolnoma nedolžen ali ni, bo pokazala nadaljna preiskava. Vsekakor govori dejstvo, da se je morilec dotaknil zaseke, kar kaže, da je moral bili lačen, v njegovo ra* bremenitev.
Po obdukciji, ki je ugotovila že opisani vzrok smrti, so Heričevo položili v krsto in jo danes pokopali. Doma ni pokojnica imela nobenih sorodnikov. Živi od vseh menda samo še njen brat, ki pa je nekje v Avstriji in ga o njeni smrti tudi niso mogli obvestiti. Preiskava se je danes nadaljevala še v drugih smereh, vendar brez pozitivnega uspeha.
Trbovlje
Ureditev trboveljskega občinskega gospodarstva. Cim večja postaja gospodarska in socialna kriza in z njo združena beda našega prebivalstva, s tem večjo vnemo deluje naš občinski svet na ureditvi občinskega gospodarstva in najobčutljivejšega problema — občinskih financ. Uvedlo je v vse panoge občinskega gospodarstva enoten sistem, ki bo jamčil na eni strani za uspešen napredek, na drugi strani pa tudi za rentabilnost posameznih občinskih podjetij. Z osamosvojitvijo posameznih panog občinskih podjetij je postavljeno celotno občinsko gospodarstvo na moderno podlago, ki omogočuje popolnoma safnostojno upravljanje posameznih podjetij. Razumljivo je, da je občinsko gospodarstvo radi nesmotrenega vodstva v prejšnjih letih jako trpelo, kajti vse preveč se je zapostavljalo gospodarske interese občanov za interesi posameznih skupin. Delalo se je brez določenega načrta; z novimi investicijami in nastavitvami so rasli dolgovi občine, ki danes težko obremenjujejo naše davkoplačevalce. — Sedanji občinski svet skuša rešiti, kar mu je v korist davkoplačevalcev pač mogoče. Občinski svet se ne more zadovoljiti samo z ureditvijo občinskega gospodarstva, marveč hoče uravnovesiti tudi občinske finance ter jih prilagoditi davčni moči prebivalstva v sedanji krizi. Napravljen je bil točen sanacijski program glede amortizacije občinskih dolgov, na podlagi katerega se razdelijo bremena na več let. Županstvo je sklicalo za 2. september ob 16. uri na občini gospodarsko anketo, ki bo imela namen, da končno uredi občinsko gospodarstvo in uravnovesi občinske finance. Poleg občinskih sveto-
valcev se udeležijo te ankete tudi zastopniki Trboveljske premogokopne družbe. Upamo, da bo imela anketa tudi popolen uspeh.
Prijave za gospodinjsko šolo. Dekleta, ki se želijo prijaviti za gospodinjsko šolo Društva za varstvo otrok in mladinsko skrb v Trbovljah, a tega doslej še ni storila, naj se takoj prijavijo načelniku g. Filipu Murnu, ker se bo šola kmalu pričela.
Nogo si je zlomila. Včeraj popoldne si je 14-letna hčerka tukajšnjega rudniškega uradnika g. Kolbesna Hermina v gležnju zlomila nogo. S svojimi prijateljicami je izvajala neke dekliške igre, pri tem pa je tako nesrečno skočila, da si je zlomila nogo. Rudniški zdravnik ji je takoj nudil pomoč, nakar je bila oddana v domačo oskrbo. Mladi nesrečni deklici želimo, da kmalu okreva.
Sv. Križ pri Litiji
Tnk. prostovoljno gasilno društvo priredi v nedeljo dne 29. t. m. ob 14. uri na vrtu g. J. Paulija ponovno veliko vrtno veselico. Ker rabi društvo sredstva za nabavo cevi in popravo orodja, so tudi okoličani vabljeni, da poselijo romantični Sv. Križ pri Litiji. Zdravo!
Občinska uprava še do danes ni porazdelila hišnih številk, tako da amo sedaj križščani edini v litijskem srezu brez novih Številk.
Potrebno bi bilo, da bi poštna uprava dala novo poštno napisno desko, kajti ta že davno ne odgovarja potrebi.
Več sodnih dražb je za september določenih f moravški občini, tako 22. septembra na Brezovem in Moravčah, 16. septembra pa v Mengušu. Prodajala se bode ponajveč iivin*
‘Gako morate jemati kopeli na zraku in solncu /
solnčenjem, loda ne na mokrem teleau, »drgnile svoje lelo čvrsto <
NIVEA-CREME NIVEA-OLJE
olje za kožo lo masažo
Oboje vsebuje — edino svoje vrste — Eucerit sestavino za nego kože, oboje zmanjšuje nevarnosti solnčarlce, oboje napravi polt zagorelo tudi pri oblačnem nebu. Nivea-crema vas ohlaja ob vročini. Nivea-olje vas brani pri neugodnem vremenu pred mrazom in s tem tudi pred prehladom, tako da morete tudi za dobo nepri-prijetnih poletnih dni svoje telo izpostavljati svetlobi, zraku in vodi. lSll Nivea-creme: Din 5’— do Din 22'—. Nivea-olje Din 25'— do Din 35'—.
Izdeluje Jugosl. P. Beiersdorl & Comp. d. s. o. j., Maribor, Gregorčičeva ulica št. 24.
Iz Rogaške Slatine
Rogaška Slatina, 28. avg.
Glavna sezona zdravilišča poteka. S prvim septembrom prične posezona. Odhajajo mednarodni gostje glavne sezone, da napravijo prostor domačemu svetu, ki išče ali uspešnega in ce-nega zdravljenja ali pa prijetnega oddiha. Rogaška Slatina vabi vsakogar; bogataš in siromak najde tu sebi primerno zavetišče, dočim so mineralna voda in druga zdravilna sredstva za vse enak lek.
Uprava zdravilišča je znatno znižala cene za letošnjo posezono. S tem je upoštevala težki današnji gospodarski položaj in dala možnost tudi gmotno šibkim, da pridejo. Splošno velja izza
1.	septembra 25°/o popust pri vseh cenah; za državne uradnike, njih soproge in nepreskrbljeno deco, za preč. duhovščino pa znaša ta popust 50"/o. Isto velja za vse inagistratne in občinske uradnike osebno. Zdravniki, njih žene in nepreskrbljena deca imajo v posezoni 50°/o popusta pri stanovanju, oproščeni so taks, kopelji pa imajo brezplačno.
Veliko prednost ima na novo vpeljani pavšal popolne celotedenske preskrbe. Stroški so naslednji: splošno Din 530 do 655, za državne uradnike Din 460 do 600 po osebi tedensko. Za ta pavšal dobi gost dobro, tečno (tudi dietično) hrano v štirih obrokih dnevno, stan, postrežbo, tedensko enkratno zdravniško ordinacijo ter zdravilna sredstva s kopelmi; s pavšalom so poravnane tudi vse takse. Ob povratku uživa vsak gost, ako je bil najmanj 10 dni nepretrgoma v zdravilišču, 50°/o popust na železnicah.
Ob teh ugodnostih je privlačnost Rogaške Slatine, stopnjevana z učinkovitostjo zdravljenja, ki po svojem načinu in predvsem po uspehu ne zaostaja za inozemskimi zdravilišči istih indikacij, razumljiva in prav to je tudi nje najboljše oriporočilo.
odbora je bil izvoljen za predsednika medicinec Stane Fogrujc, v odbor pa, ki se je na poznejši seji konstituiral: podpredsednik jurist žagar, tajnik jurist Zajšek, blagajnik jurist Kajnih in odbornik jurist Bubin. Novi odbor nam jamči, da bo društvo krepko hodilo po začrtani poti, V smislu svojega programa je društvo ustanovilo v Petrovcih v Prekmurju prepotrebno knjižnico, ki nosi naslov: »Knjižnica društva jugoslovanskih akademikov v Ptuju«. S tem je društvo prispevalo prvi kamen k zgrad-nji ljudske prosvete v našem obmejnem ozemlju in s tem dokazalo, da se zaveda najaktualnejših potreb današnjega časa.
Kmetje v stiski
Šoštanj, 26. avgusta.
Zakonca Dedič Vinko in njegova žena Ana imata posestvo v Šaleku pri Velenju. Kakor večina tukajšnjih kmetov, tako sta tudi ta dva jemala v trgovini špecerijsko blago na up in sta obljubila poravnati svoj dolg, čim se jima posreči kaj ugodno prodati. Prodati pa nista mogla ničesar — kvečjemu pod ceno. Ker pa nista plačala, sta bila tožena in nazadnje zarubljena. Zarubili so jima lepo telico, vredno med brati 1000 Din. Na prvi dražbi se ni pojavil noben kupec, na drugi dražbi pa je kupil telico upnikov tast za — 350 Din! Kupljeno telico je pustil novi lastnik pri Dediču še nadalje v hlevu, da bi jo prodal na bodočem sejmu v Velenju. Ko pa je prišel lastnik telice 24. avgusta na vse zgodaj ponjo, je izgledalo pri De' dičevih, kakor da je cela hiša izumrla: ne gospodarja, ne gospodinje ni bilo nikjer. Kmet je telico skril v nadi, da si bo mogel izposoditi kje kaj denarja, da bi telico rešil, pa ni bilo nič... Sedaj mora čakati na posledice. Tako gre danes pri nas .kmetija za kmetijo navzdol.
Ptuj
Smrtna kosa. Tobias Franc, 70-letnl posestnik v Pacinjah, ki se je, kakor smo poročali, pri nakladanju trave ponesrečil in prišel pod voz, je na posledicah poškodb umrl. Prizadetim naše sožalje! — Nadalje so umrli, in sicer v bolnici; Schneeberger 18 let star, Kacjan šte-lan 19 let star in Potočnik aMrija, 39 let stara; v hiralnici: Olup Ana, 70 let stara, Karnež Anton, 67 let star, Bernardič Matevž, 56 let star, Kranjc Neža, 69 let stara in Schotting Marija, 71 let stara.
Poroka. Poročila sta se v minoritski cerkvi Cernezel Janez, trgovski pomočnik, in Fras Elizabeta, šivilja v Ptuju. Bilo srečno!
Elektrifikacija ptujske okolice. Elektrifikacija naglo napreduje. Vas Brstje ima že luč v vsaki hiši; Budina je do polovice gotova. Za tem pride vas Spuhlje. Ljudstvo se za to praktično razsvetljavo zelo zanima, le žal ovira delo gospodarska in denarna kriza. — V občini Brstje se je ustanovila Zadružna elektrarna, ki se pod svojim novoizvoljenim predsednikom g. Hugom Vestenekom krepko razvija.
Težka telesna poškodba. Plohl Martin, roj. 1904, posestniški sin iz Sobotinc Je bil pri nekem fantovskem pretepu težko ranjen in prepeljan v tukajšnjo bolnico. Nekdo ga je zabodel z nožem v hrbet in mu ranil pljuča. Tudi na obrazu in na rokah je ves razmesarjen. Rane so sicer težke, vendar ne smrtnonevame. Posledica šmarnice. Orožništvo zasleduje storilca.
Zopet eden. Rozman Franc je odložil svoj mandat kot občinski svetnik. Bil je najstarejši občinski odbornik, in sicer že od preobrata, ko je še bil komisarijat. Kakor se vidi, se občinski svet vedno bolj krči, ne da bi se za odstopivše imenovalo nasledstvo.
Licitacija. Dne 14. septembra ob 11. uri bo licitacija za zgradbo nove kanalizacije, preureditev kopalnic in stranišč v javni bolnici v Ptuju. Ponudbe je vložiti pri tehničnem oddelku sreskega načelstva v Mariboru najdalje do navedenega dne, kjer bo tudi licitacija.
Društvo jugoslovanskih akademikov v Ptuju je imelo dne 27. t. m. svoj 10. redni občni zbor, ki ga je ob številni udeležbi otvoril predsednik Tonejc. Poročila predsednika in funkci-Jonarjev so podala pregled o stanju društva v sadnii poslovni dobi. V sledeči volitvi novega
Milan 2686, Madrid 4675, Amsterdam 207T0, Berlin 121'90, Dunaj 7278, Stockholm 187-45, Oslo 137'30, Kopenliagen 137'30, Sofija 3'72, Praga 15'20, Varšava 57'50, Budimpešta 90'025. Vrednostni papirji Dunai, 29. avgusta. Bankverein 14, Dunav-Sava-Adria 11'75, Prioritete 89'05, Trbovlje 26'55.
Notacije naših državnih papirjev v inozemstvu London, 29. avgusta. 7% Blaire 66'50—67. Nowyork, 29. avgusta. 8% Blaire 73—75, 7% Blaire 66-66-75.
Žitna tržišča Novi Sad, 29. avgusta. Vse je neizpremenje-no. Tendenca: neizpremenjena. Promet: pšenica 4 vagone, ječmen 3, koruza 18, moka 3, fižol 1 in pol, otrobi 3 vagone.
Budimpešta, 29. avgusta. Tendenca: slabša. Promet: tih. Pšenica: dec. 10-60—10-70 (10-43 do 10-45), marc 11-70-11-89 (11-73-11-75). Rž: dec. 10-80 (10-62-10-65), marc 11-70-11-90 (11-72-11-75). Koruza 12-21-12-25 (12-10 do 12-16).
Spevi
Gospodarske vesli
X Izdelki naše monopolske uprave. V zadnjem času so pričele prihajati v prodajo cigarete »Zeta« pakovane po 20 komadov. Radi izredno visoke potrošnje teh zavojčkov je opažati, da produkcija ne more zadovoljiti kupcev, zavojčki, ki niso bili še vpeljani po deželi, so zmanjkali. Monopolska uprava zatrjuje, da bo v teku t. 1. tudi vse ostale vrste svojih cigaretnih izdelkov pričela pakovati po 20 komadov. Zelo hvalevredna uvedba. Nemški letoviščarji, ki ne morejo prehvaliti naših cigaret, se čudijo, da se ti izdelki ne dobijo v njihovi domovini, čeravno imajo druge mnogo slabše tobačne režije v Nemčiji svoje reprezentance. Tudi v Italiji Je isti slučaj. Na prekooceanskih parnikih se dobijo vsi mogoči izdelki tujih tobačnih režij, razen naših. Zelo na mestu bi bilo, da se tudi naša monopolska uprava ki tako skrbno zadovoljuje naše kon-sumente, nekoliko ogleda kako bi baš v sedanjih časih uvedla svoje izborne kvalitete na merodajna tržišča. Do sedaj se že dovoljuje inozemskim kupcem 50°/o in še večji popust, potrebno pa bi bilo, propagando naših izdelkov še podvojiti.
X švicarski kapital v Južni Srbiji. Večja finančna skupina Švicarjev se zelo resno intere-sira za zgradbo večjega števila hotelov na Ohridskem jezeru. Tudi okrog Struge namerava ista skupina postaviti nekaj tujsko-prometnih objektov. Z gradnjo bi se imelo pričeti že tekoče leto.
X Tečaji za kapunjenje. O priliki perutninarske razstave se bodo vršili na prostorih velesejma v Ljubljani tudi tečaji za kapunjenje, in sicer dne 3., 5. in 9. septembra, vsakokrat ob 10. uri. Priglasiti se je vedno vsaj pol ure pred pričetkom tečaja pri službujočemu odborniku na perutninarski razstavi.
X Ponovno padanje cen na budempeštanskl žitni borzi. Na budimpeštanski žitni borzi so se tečaji ponovno znižali za polnih 20 točk pri terminskem poslu.
X Družba Wagons-Lits podvojila delniško glavnico. Mednarodna družba spalnih vozov je sklenila podvojiti delniški kapital. Nove delnice bodo prvenstveno podpisali lastniki starih delnic.
Dobave
Direkcija državnega rudnika v Velenju sprejema do 31. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave 2 garnitur medenih uteži. Dne 2. septembra t. 1. se bo vršila v Inženjerskcm oddelenju komande Savske divizijske oblasti v Zagrebu ofertalna licitacija za napravo jame za studenec v Varaždinu. — Direkcija državnega rudnik v Brezi sprejema do 3. septembra t. 1. ponudbe glede dobave 3 klosetnih sedal, direkcija državnih železnic v Ljubljani pa do dne 7. septembra t. 1. glede dobave orodnega jekla.
Dne 14. septembra t. 1. se bo vršila pri 8. konjeniškem polku v Čakovcu, dne 15. septembra t. 1. pri 2. planinskem pešpolku na Su-šaku, dne 16. septembra t. 1. pri 36. pešpolku v Varaždinu, dne 17. septembra pri 2. pionirskem polku v Karlovcu, dne 18. in 19. septembra t. 1. pri intendanturi komande Savske divizijske oblasti v'Zagrebu ofertalna licitacija glede dobave živil. Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.
Gradbeno odelenje direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 4. septembra t. 1. ponudbe za dobavo kisika za varenje.
Do 10. septembra t. 1. sprejema direkcija državnega rudnika v Kreki ponudbe za dobavo bombaža za čiščenje ter pocinkane pločevine, direkcija državnega rudnika v Brezi za dobavo ovsa, direkcija državnega rudnika v Vrdniku pa za dobavo karbolineja.
Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.
Borzna poročila
z dne 29. avgusta 1931.
Devize
Jugoslovanske devizne in efektne borze danes niso poslovale.
Dunaj. ‘29. avgusta. Amsterdam 287, Atene 9-2175, Beograd 12-5475, Bruselj 29-15, Bukarešta 4-2225, London 34 5650, Madrid 64"58, Milan 37-24, Ne\vyorlc 711 20, Pariz 27-87, Praga 21-0675, Sofija 57545, Stockholm 190"35, Kopen-hagen 190, Varšava 79’57, Curih 138-60.
Curih, 29. avg. Beograd 9 06, Pariz 20-1325, London 24'9575, Newyork 513-50, Bruselj 71-60,
Novo igrišče 2SK Hermes v Ljubljani.
V dneh 5. in 6. septembra t. j. v dneh kraljevega tedna bo slovesna otvoritev novega športnega igrišča agilnega Hermesa.
Novo igrišče, plod nesebičnega in vztrajnega dela agilnih šiškarjev, leži v osrčju šiške — v bližini nove cerkve — v odcepu med gorenjsko in kamniško progo z prekrasnim razgledom na kamniške planine.
Tiho, skoraj neopaženo, brez hrupa in pompa so kot čebelice marljivi Hermežani zgradili iz velikega kompleksa zemljišča, ki ga jim je dala uvidevna železniška uprava kod svojim uslužbencem v najem, prekrasni športni prostor, ki bo po obsegu in lepoti eno najlepših v Sloveniji. Skozi celo leto so agilni Hermežani skoraj z lastnimi prispevki in sredstvi delali in delali neumorno in vztrajno neustrašoč se niti truda niti ogromni materij alnih žrtev. Uspeh ni izostal: — iz kamna do kamna palača — je zrasel ponosni športni prostor, če pomislimo, da je v današnjih težkih časih — v času splošne gospodarske krize — uspelo agilnim Hermežanom z res skromnimi sredstvi zgraditi igrišče, je to le najlepši dokaz složnega skupnega dela res idealnih in nesebičnih športnih delavcev, ki jim je napredek slovenskega športa iskreni cilj. Njih delo ni samo njih lastni ponos, isto naj bo v ponos — in živ dokaz vztrajnosti in marljivosti — celemu sloven skemu športu, predvsem pa v ponos Ljubljane, ki sl s tem pridobi tritje moderno urejeno igrišče, dokaz, da Slovenci nočemo zaostajati za našimi južnimi brati. Dokaz, da se prestolica Dravske banovine lahko z ponosom ozira na delo svojih sinov — športnikov. — Natančni program sporeda otvoritve igrišča priobčimo v prihodnjih dneh. Predvidoma pa bodo na otvoritvi sodelovali Ilirija, Hermes, HAšK in Primorje, VSK Triglav in drugi.
Kolesarski dirka »aSve«.
Kolesarsko in motociklistično društvo »Sava« v Ljubljani priredi na praznik, dne 8. septembra 1931. točno ob 15. uri medklubske kolesarske dirke na športnem prostoru SK Ilirije v Ljubljani. Sodeluje godba Vič—Glince.
Spored dirk je sledeči:
1. Seniorski medklubska dirka 3 krogi.
1. skupina od 35 do 45 let — 3 darila, 2. skupina od 45 let dalje — 3 darila.
2. Juniorska dirka »Save« 5 krogov, I. darilo prehodni pokal in kolajna, II., III. darilo, IV. kolajna.
(Obenem startajo dirkači kolesarskih društev, ki so včlanjena v pododboru Ljubljana, za društveno prvenstvo).
3. damska medklubska dirka, 3 krogi, 3 darila.
4. Juniorska medklubska dirka, 10 krogov, I. sreb. pozi. kolajna, II., III., darilo, IV. kolajna.
5. Glavna dirka »Save« 15 krogov, I. predhodno dirkalno dvokolo in kolajna, II., III. darilo. (Obenem startajo dirkači kolesarskih društev, ki so včlanjena v pododboru Ljubljana, za društveno prvenstvo).
6. Dirka v vreči s kolesi, 1 krog, 4 darila.
7. Glavna dirka pododbora Ljubljana 15 krogov, I. prehodnje dirkalno dvokolo in kolajna,
II.,	III. darilo, IV. kolajna.
8. Polževa dirka, 3 darila.
9. Motorna dirka z »Sachs« motorji, 10 krogov, 3 kolajne.
10. Glavna medklubska dirka 20 krogov, I. dirkalno dvokolo, katero preide v takojšnjo last zmagovalca, II., III. darilo, IV. kolajna.
Darila se razdele zmagovalcem istega večera ob 20. url v restavraciji pri »Levu« na Gosposvetski cesti. Darila so razstavljena v izložbah pri tvrdki »Tribuna«, Fr. Bat jel, Ljubljana Karlovška cesta 4.
Prijave dirkačev se sprejemajo v društveni pisarni na Karlovški cesti št. 4 do 6. septembra. Prijavnina zav se točke 10 Din. Dirkači, kateri so se prijavili lahko trenirajo na športnem prostoru SK Ilirije, od srede, dne 2. septembra dalje vsak popoldan po 16. uri.
Mlinsko-tehnične potrebščine
v veliki izberi in po solidnih cenah nudi tvrdka:
Brcar & Co., Ljubljana, Kolodvorska ulica 35.
1945
Izjava
Podpisani izjavljam, da nisem plačnik za dolgove, katere bi napravil moj sin Damjan. — Miha Vahen.
1942
Proda se hiša
v mestu. Prikladna za stanovanje in eventualno obrt (mizarska delavnica s stroji na električni pogon). Stanovanjski del stavbe enonadstropen, delavnica pritlična — dva oddelka: strojni in mizarska delavnica. — Odda se tudi samo stanovanjski del stavbe. — Josip Lampret, mizarstvo, Šoštanj.
1947
Cenjenim obiskovalcem velesejma se vljudno priporoča
restavracija „Pod Skalco“
Mestni trg 11
kjer bodo postreženi s prvovrstno pijačo kakor tudi z domačo, srbsko in dunajsko kuhinjo. Vsak čas se dobe čevabčiči, raž-niči in druge srbske specialitete. Vsak dan koncert. Za obilen obisk se priporoča
Jakob Briški
restavrater
Prepričajte se .
o veliki izbiri ter o nizkih cenah vsakovrstnega manufakturnc-ga blaga, ki je na ogled v novi hiši trgovca
Antona Macuna
Maribor, Gosposka ul. 10
in to ne le v izložbah ob ulici, temveč tudi na 16 metrov dolgem hodniku.	1948
cpva^TSf
Meštansky pivovar
PLZEN
Zastopstvo za Dravsko banovino v Ljubljani
Lojze Klasek, Dunajska 2. Telefon 2645.
Naznanjamo, da se je
Alfonz Breznik
tvrdka klavirjev in glasbil preselila v lastno palač®
Aleksandrova cesta štev. 7
(vogal Bethovnove ulice) ter se priporoča svojim odjemalcem.