Slovstvene stvari. 0 zadevah Matice slovenske. Razglas. Odsek za izdavanje slovenskih knjig po Matici je imel 9. pa 16. dne t. m. posvetovanje, po kterem je soglasno sklenil, naslednje spise in knjige priporočiti slovenske Matice odboru, da si jih pridobi in jih sčasoma spravi na dan v prid in blagor slovenskemu narodu. Pesmi V. Vodnika in J. Vesela-Koseskega. Koledar in letopis za leto 1868. Primerna tva-rina za „letopis" bi bilo tudi življenje slavnih pisateljev in podpornikov slovenskih, na pr. M. Ravnikarja-Požen-čana, P. Hicingerja, prof. M. Debeljaka itd. Slovenski Stajar, ki se spisuje po izgledu „Vojvodstva Kranjskega pa Koroškega" po J. Erbenu. Omenilo se je v razpravah odsekovih, da bi pri „Slo-venskem Primorji" (pri popisu Tržaškega in Goriškega) dobro služila Matici „Zgodovina tržaške škofije", ktero je v spisu zapustil vrli pisatelj J. Kovacič. Olikani Slovenec, knjiga (po izgledu Knigg. ,,Umgang mit den Menschen" itd.) v poduk Slovencem sploh, kako naj se človek spodobno vede v mnogih razmerah svojega življenja. Potrebna je zlasti slovenskim starišem tudi knjiga, kteri je darilo bil namenil rajnki prof. J. Poklukar (glej „Noviceu in „Danica" 1866), in tudi k tej, ako treba, naj pomore Matica. Umetni Zidar, ki ga je bil nasvetoval že P. Ladislav, in ga je Slovencem res treba tem več, ker so zadevni poduk po novi osnovi odpravili iz šole realke. Naukoslovje ali propedevtika, ktero je priporočal gosp. M. Cigale. Atlantali zbirka zemljevidov vsega sveta — tudi po nasvetu Cigaletovem in sicer tako, da bi se glede na Matičino premoženje vsako leto izdajali po 2 ali 3 zemljevidi, dokler se ves „Atlant" ne dovrši. Razun slovensko-latinske slovnice (Zepič-La-dislav), ktero presojuje še sedaj prof. Macun in nam je menda skoraj pošlje, želi odsek dobiti dobro sloven-sko-hrvaško-srbsko in pa slovensko-laško slovnico , ktera bi silo koristna bila Slovencem v njihovih pogostnih opravilih z bližnjimi sosedi Hrvati in Talij ani. Slovenski starinar, ki kaže, kako stari pa slavni so bili nekdaj Slovenci, in ki naj bi ga spisal g. Dav. Terstenjak, to je, naj bi sestavil svoje izvrstne spise o tej reči ter dal jih skupaj na svetlo, in Matica naj mu pomaga v dosege tega namena. — Morebiti bi bilo dobro, da se odločijo nekteri rodoljubi, na pr. po dekanijah slovenskih, in da spišejo slovenska rodbinska pa domača ali hišna imena ter jih pošljejo Matici v porabo pri popisovanji slovenskega naroda. 386 Starožitnosti slovanske, ki jih je spisal slavni Safafik, in Matica naj skrbi, da jih Slovencem posloveni kak rodoljub. Naučni slovar (nemški ,,Gonversationslexicon" imenovan), ki naj bi se jel dajati na svetlo po zgledu češkega „Naučnega slovnika", da se prično za-nj delati priprave. V ta namen ne bi bilo napak, da se pospeši tisk slovensko-nemškega Wolfovega slovarja. Te reči razglasuje s tem odsek za izdavanje slovenskih knjig po Matici ljubljanski zato, da blagovolijo do novega leta 1868 oglasiti se iskreni pisatelji, ki bi spisati hoteli ktero omenjenih knjig, da potem odsek poroča Matičinemu odboru, za knjige pa, za ktere bi se dotlej nihče ne oglasil, da Matica sama si poišče pisateljev. V Ljubljani 17. novembra 1867. J. Bleiweis, E. Costa, A. Lčsar, J, Marn, J. Vavru. 387