>
Cd Didakticni pripomoček Pozorko ^ kot rezultat timskega dela
^ Sanja Draksler
Osnovna šola Vransko-Tabor
Darja Korpnik
Osnovna šola Vransko-Tabor
V sodobnem casu in pri hitrem tempu življenja smo odrasli in tudi otroci izpostavljeni množici dražljajev v okolici in v nas samih. Pomembno je, da se znamo nanje osredotočiti oziroma da smo nanje pozorni. Za učence v šoli je izredno pomembna aktivna pozornost, ki jo morajo razvijati in krepiti in je potrebna tako v šolskem prostoru pri pridobivanju in usvajanju šolskega znanja, v samem ucnem procesu, kot pozneje v življenju. Aktivno sodelovanje strokovnih delavk razlicnih izobrazbenih profilov ucinkovito vpliva na koncni rezultat dela. Zorni koti uciteljice razrednega pouka, specialne pedagoginje in pedagoginje se precej razlikujejo, vendar spodbujajo konstruktivno mišljenje, iskanje razlicnih poti, širjenje lastnega miselnega obzorja in sprejemanje novih izzivov. Med aktivnim sodelovanjem so se porajale najrazlicnejše ideje, ki smo jih postopno realizirale in preizkusile v praksi. Kot rezultat našega dela bi radi prestavili Pozorka, didakticni pripomocek za sistematicno spodbujanje aktivne pozornosti.
Ključne besede: pozornost, aktivna pozornost, didakticni pripomocek Pozorko, www.pozoren.si, raziskava
Uvod
Sodobni svet predstavlja splet najrazlicnejših dejavnikov, ki pomembno vplivajo na oblikovanje posameznikovega življenjskega sloga. Nezavedno postajamo ujetniki zahtevnega sveta, ki od nas pricakuje odzivanje na vedno nove dražljaje. Množica dražljajev v digitalni, tehnološko inovativni dobi na naše telo deluje razlicno. Mobilni telefoni, elektronska sporocila, družabna omrežja, najrazlicnejše misli, stres, preobremenjenost, utrujenost, pomanjkanje spanca so le nekateri dejavniki, ki prekinjajo miselni tok in slabijo osredotocenost na eno dejavnost.
Šola predstavlja svetvmalem. Ucenci preživijo v šolskih prostorih zelo veliko casa. Med ucnim procesom so izpostavljeni najra-zlicnejšim dejavnikom, ki pozitivno ali pa tudi negativno vplivajo na njihovo aktivno pozornost. Zaradi številnih dražljajev se težje
VODENJE 1I2016: 69-81
Sanja Draksler in Darja Korpnik
osredotočijo na sam učni proces oziroma dejavnost, ki bi se ji morali v tistem trenutku posvetiti.
Učenčevo osredotočenost lahko zmotijo zunanji in notranji dražljaji. Prenekaterega otroka zmoti zgolj prelet muhe, ptičje žvrgo-lenje, ropot kosilniče, dogajanje na hodniku, pisana obleka učite-ljiče, padeč knjige z mize, klikanje s kemičnim svinčnikom, ka-šljanje sošolča, veliko večino pa obvestilo po zvočniku, trkanje na vrata, klepetanje vrstnikov, sprehajanje sošolča po razredu ... Na zunanje dražljaje lahko deloma vplivamo ali jih čelo odstranimo. Težje je z notranjimi, saj nimamo vpogleda v posameznikovo notranje delovanje.
Posameznikove misli pogosto usmerjajo čustva, npr. strah (»Kaj bo rekla mama, ko bom povedal, da sem dobil negativno očeno?«), zaskrbljenost (»Le kaj je hotel oče včeraj povedati s svojim ostrim pogledom?«), negotovost (»Ali bo fant iz 7. b >lajkal< mojo novo sliko na Fačebooku?«), veselje (»Komaj čakam popoldneva, da greva z najboljšo prijateljičo v >šoping<!«). Našo aktivno pozornost velikokrat preusmerijo tudi bolečine, pomanjkanje spanča, lakota, dolgčas itd.
Gotovo je, da so dražljaji del našega življenja in življenja otrok. Zato je pomembno, da otroke učimo, kako in koliko se nanje odzivati, oziroma jih spodbujamo, da bodo zmogli nepomembne dražljaje spregledati in vztrajati v aktivni pozornosti.
»Pozornost« v primerjavi z »aktivno pozornostjo«
V članku omenjava dva pojma: pozornost in aktivna pozornost. Pojem pozornost je nadpomenka aktivne pozornosti. Pozornost pomeni sposobnost osredotočanja na neki zunanji ali notranji dražljaj, aktivna pozornost pa je sposobnost vztrajanja pri nekem dražljaju oziroma pozornost, ki jo posameznik zavestno usmerja in vzdržuje. Pri tem se mora zavestno ubraniti dražljajev, ki bi lahko bili moteči (Mravlje 1999, 26).
Z aktivno pozornostjo zbiramo misli na zaželeni točki in jih tam pustimo. Le nekajsekundna končentračija na izbrani objekt nam še ne prinaša koristi. Bistvo aktivne pozornosti je torej, da zmoremo svoje misli za dalj časa naravnati na določeno točko (Beyer
1992, 19).
Popolne končentračije smo sposobni omejen čas. Pri skončen-trirani umski dejavnosti je po dvajsetih do tridesetih minutah že opaziti prvo zmanjšanje pozornosti. Prav zato je pomembno, da med dejavnostmi, ki zahtevajo aktivno pozornost, delamo krajše
70
Didakti čni pripomo č ek Pozorko kot rezultat timskega dela
odmore. V tem času naberemo nove moči, koncentracija se okrepi (Keller 2000, 78).
Nehote se postavlja vprašanje, kako otrokom pomagati, da se bodo znali ubraniti motečih dejavnikov in bodo lažje vztrajali v aktivni pozornosti.
Sprejemanje izziva privede do ustvarjalnega iskanja rešitev
Prej zastavljeno vprašanje na prvi pogled predpostavlja problem, nerešljiv položaj, ki avtomatsko zastavi novo vprašanje (»Zakaj imajo učenči sploh težave z ohranjanjem aktivne pozornosti?«), pri odgovoru nanj pa si pomagamo z iskanjem vzrokov (nespodbudno domače okolje, primanjkljaji na posameznih področjih učenja, motnje pozornosti in končentračije, sočialni status, nespreje-tost med vrstniki...).
Na problem sva za čeli gledati z druga čnega zornega kota in sva ga sprejeli kot izziv. Prenehali sva iskati vzroke in opravi čila za trenutno situa čijo ter za čeli razmišljati o mogo čih rešitvah. Meniva, da zgolj opazovanje razmer, pritoževanje in razmišljanje, da se ne da nič narediti, ne prinese pozitivnih učinkov in želenih sprememb. Izbiro namre č imamo: ali bomo sprejeli trenutno stanje takšno, kot je, ali pa bomo dejavni in bomo prvi korak na poti k čilju naredili sami.
Timsko delo pedagoginje, specialne pedagoginje in učiteljice razrednega pouka
Pedagoginja in spe čialna pedagoginja vsak dan sodelujeva z vsemi subjekti v vrtču in šoli. Vpeti sva v najrazličnejše dileme, ki nama predstavljajo novo izkušnjo za strokovno in osebnostno rast, izzive, prostor za u čenje in sodelovanje. Ob pogovorih z u čitelji čami sva za čutili, da se pojavlja vedno ve čja potreba po rednem in sistematičnem spodbujanju aktivne pozornosti na otrokovi nezavedni ravni, saj je ravno pozornost tista veš čina, za katero učiteljiče ve čkrat zaznajo, da je pri učen čih šibka, oziroma je nepozornost ena izmed velikih ovir pri usvajanju znanja. Predpostavljali sva, da bodo otro či ob primernem spodbujanju aktivne pozornosti čez čas lažje sledili samemu učnemu pro česu.
Avtori či didakti čnega pripomo čka Pozorko sva za izdelavo potrebovali dve leti rednega dela, ki je zahtevalo podrobno organiza-čijo, sistematičnost, medsebojno prilagajanje, spodbujanje, sprejemanje novih izzivov, soo čanje z ovirami in konstruktivno komu-nika čijo. Timsko delo se je za čelo s številnimi možganskimi ne-
71
Sanja Draksler in Darja Korpnik
vihtami, idejami, primerjanjem osebnih nazorov, različnimi strokovnimi izkušnjami, ki jih je bilo treba med delovnim procesom logično organizirati, usklajevati in po skupni poti speljati do cilja, ki sva si ga zadali. V drugem letu sva v tim povabili učiteljico razrednega pouka, da bi izdelek preizkusila v praksi, hkrati pa z eksperimentalno in z dvema kontrolnima skupinama opravili raziskavo; tako sva hoteli preveriti, ali sva na pravi poti ali bo potrebna korekcija začrtane poti.
V zadnjem letu se je tim sestajal enkrat tedensko; na sestankih smo opravile evalvacijo že izvedenih dejavnosti in nacrtovale nove, pripravljale izboljšave, iskale morebitne variacije, analizirale odzive ucencev, ki jih je uciteljica opazila v svojem razredu, ter razmišljale o nadaljnjem poteku dela.
Didaktični pripomoček Pozorko
Pozorko je didakticnipripomocek za sistematicno spodbujanje aktivne pozornosti, hkrati pa osnova za razvijanje naše ustvarjalnosti pri sodelovanju z otroki. Vsebuje sto nalog na kartonckih (petdeset za spodbujanje slušne in petdeset za spodbujanje vidne pozornosti), priporocila za uporabo, primer variacije naloge ter kodo za dostop do delovnih listov na spletni strani www.pozoren.si.
Kartoncki so namensko oblikovani tako, da jih je preprosto uporabljati in se ni treba vnaprej pripraviti. Temu primerno so tudi slikovno in barvno premišljeno opremljeni, kar omogoca lažje prepoznavanje ciljev in podrocij naloge. Naloge so napisane na pastelni podlagi brez leska, saj je branje tako lažje; izbrali sva tip pisave z ravnimi linijami brez okraskov, z levo poravnavo.
Delovni listi na spletni strani so oblikovani v skladu s priporo-cili za otroke s posebnimi potrebami. Uporabljajo jih lahko tako ucitelji in ucenci kot tudi starši in drugi.
Pozorko kot sistem
Vsak dan izide množica najrazlicnejših knjig in didakticnih pripo-mockov, namenjenih spodbujanju pozornosti pri otrocih. V obširni ponudbi je težko najti v celoti kakovosten, uporaben in ucinkovit izdelek, ki lahko na enem mestu ponudi dovršen sistem spodbujanja aktivne pozornosti.
Preden sva pripomocek zaceli razvijati, sva pregledali veliko didakticnih pripomockov in ugotovili, da je precej kakovostnih, vendar vsak razvija le dolocen vidik/doloceno podrocje pozornosti.
72
Didakti čni pripomo č ek Pozorko kot rezultat timskega dela
slika 1 Didaktični pripomoček Pozorko
Velika večina knjig z nalogami od bralca zahteva poglobljeno branje, kar posledično poveča čas priprave na konkretno delo z otroki. Pogrešali sva strukturo, sistematičnost, končept, ki bi bolj čelostno zaobjel področje. Na podlagi teh opažanj in izkušenj pri delu z di-dakti čnim gradivom sva si zastavili čilj, da razvijeva didakti čnipri-pomoček, ki bo temeljil na sistematičnosti, preglednosti, ki ga bo preprosto uporabljati, hkrati pa bo spodbujal pozitivno motiva čijo vseh sodelujo čih.
Ker v šolskem prostoru najve činforma čij prejemamo preko slušnega in vidnega čutnega kanala, sva naloge razdelili v skupini za vizualno in slušno pozornost. Znotraj njiju sva opredelili pet podro čij: motorika, govor in jezik, pisanje, branje ter predstave.
Uporaba didaktičnega pripomočka Pozorko
Uporabo didakti čnega pripomo čka priporo čamo otrokom, starejšim od sedem let, lahko pa ga uporabljamo že pri mlajših, s prilagojenimi varia čijami. Da bi dosegli čilje, je potrebno redno, sis-
73
Sanja Draksler in Darja Korpnik
tematicno izvajanje vaj, deset do petnajst minut dnevno. Vaje moramo izvajati kontinuirano, tako da se izmenjujejo vsa pomembna področja ucenja (motorika, branje, govor, jezik, pisanje, predstave). Vsak dan je treba izvesti najmanj eno vajo za slušno oziroma vidno pozornost. Pripomoček lahko uporabljajo otroci sami, učitelji v šoli skupinsko ali individualno ali starši doma. V šoli ga uporabljamo kot uvodno motivacijo, ob koncu ure, za popestritev pouka, za sprostitev ali odmor med ucenjem, za sodelovalno ucenje med ucenci, pri urah dodatne strokovne pomoci ... Vaje lahko nadgradimo z vsebinami, ki jih obravnavamo pri predmetih, ter jih prilagodimo zmožnostim otrok. Starši se lahko doma z otroki sprošceno družijo in izkoristijo cas za ucenje preko igre na zabaven nacin.
Didakticni pripomocek Pozorko lahko uporablja kdor koli in kadar koli, celostna zasnova pa še prispeva k dodani vrednosti izdelka.
Cilji, ki jih dosežemo s sistematičnim in rednim delom
Z raziskavo sva potrdili, da z rednim in sistematicnim izvajanjem kratkih vaj za aktivno pozornost postopno dosežemo naslednje cilje:
•	izboljšanje slušne pozornosti,
•	izboljšanje vidne pozornosti,
•	podaljševanje vztrajanja pri dejavnosti,
•	zmanjševanje števila napak,
•	izboljševanje tempa pri predelovanju informacij,
•	povecanje kolicine zapomnjenih podatkov - izboljšanje spomina,
•	odkrivanje novih poti do cilja,
•	boljša samopodoba.
Naloge na kartončkih
Naloge so kratke, raznolike, zanimive, vsaka je zapisana z dolo-cenim namenom. Ker se zavedava, da je pomanjkanje casa tako v šoli kot doma velika težava, sva jih zasnovali tako, da so prakticne in od uporabnika ne zahtevajo dodatnih priprav, ampak samo pripravljenost izvesti nalogo. Kjer je treba, sva v pomoc pripravili delovne liste, dostopne na spletni strani. Uporabnik jih lahko natisne
74
Didakti čni pripomo č ek Pozorko kot rezultat timskega dela
ali projicira pred večjim številom ljudi. Zastavili sva si cilj, da morajo biti naloge fleksibilne. To pomeni, da jih lahko učitelj uporablja v različnih delih ure, med uvodom, ob koncu ure, za dvig motivacije, kot prehod med dejavnostmi ... Naloge so uporabne pri različnih oblikah dela v razredu, tako pri individualnem kot pri delu v parih ali skupinah itd. Prilagoditi jih je mogoče različnim metodam dela, poleg tega pa so uporabne pri različnih predmetih. Prav tako so prilagodljive posameznikovim zmožnostim, zaradi česar jih je mogo če uporabljati pri urah dodatne strokovne pomo či, pri učen čih od prvega do devetega razreda ter pri odraslih. Nikakor ni primarni čilj pravilno rešiti nalogo, temve č že vztrajanje pri reševanju in sam postopek reševanja.
Poskušali sva pripraviti take naloge, ki so za otroke privla čne in spodbujajo njihovo zanimanje, saj vemo, da se u čen či najve č naučijo preko igre, gibanja, takrat ko so sproš čeni in nimajo ob čutka, da se učijo.
Pri delu sva kar najbolj izhajali iz svojih izkušenj, opazovanja in iz tistega, kar sva pri različnih didaktičnih pripomo čkih, ki sva jih uporabljali v preteklosti, pogrešali. Želeli sva si pripraviti osnovo, ki jo lahko strokovni delav či v šoli in starši doma nadgrajujemo, pri tem pa uporabljamo svojo domišljijo in ustvarjalnost.
Didaktični pripomoček kot osnova za razvijanje ustvarjalnosti
Vsaka izmed stotih nalog na karton čkih predstavlja zgolj zamisel za nadaljnje ustvarjanje. Vaje lahko prilagajamo razvojni stopnji otrok, starostnemu obdobju, njihovim intelektualnim zmožnostim, vsebinskemu podro čju, priljubljeni temi... Vsak učitelj, pedagog, vzgojitelj, skrbnik lahko nalogo prilagodi sposobnostim otrok. Pri tem je pomembno, da jih pozna, razume, spodbuja, da jih ne popravlja, temve č gradi na zaupanju, ob čutku varnosti in pripadnosti ter na otrokovem izkustvenem učenju.
V nadaljevanju prikazujeva primer varia čij na podlagi enega karton čka iz didaktičnega pripomo čka.
Variacija 1
Starostno obdobje: 3-6 let.
Cilj: Spodbujanje slušne pozornosti na podro čju govora in jezika.
Naloga: Pomo čnik poje pesem Kuža pazi avtorja Janeza Biten ča. Ko otro či zaslišijo spremenjeno besedo, plosknejo.
75
Sanja Draksler in Darja Korpnik
slika 2 Izbrani kartonček Kuža se pazi!
Variacija 2
Starostno obdobje: 6-9 let.
Cilji: Spodbujanje slušne pozornosti na področju govora in jezika; utrjevanje zavedanja o zadnjem glasu v besedi; razvijanje fonolo-škega zavedanja.
Naloga: Pomočnik zapoje pesem Kuža pazi avtorja Janeza Bi-tenca. Ko otroci zaslišijo besedo, ki se konča na črko A, počepnejo.
Variacija 3
Starostno obdobje: 9-12 let.
Cilji: Spodbujanje slušne pozornosti na področju govora in jezika; učen či razvijajo abstraktno mišljenje; učen či se zavedajo svojega telesa in z njim prikazujejo pojme, ki so jih slišali; razvijanje pre-čiznosti grobe in fine motorike.
Naloga: Otro či v po časnejšem tempu pojejo pesem Kuža pazi
76
Didakti čni pripomo č ek Pozorko kot rezultat timskega dela
avtorja Janeza Bitenca. Med petjem s telesom prikazujejo posamezne besede, besedne zveze. Otrokom pojasnimo, da morajo biti njihove kretnje tako nazorne, da bi jih razumel tudi clovek, ki ne sliši.
Variacija 4
Starostno obdobje: 12-15 let.
Cilji: Spodbujanje slušne pozornosti na podrocju govora in jezika; ucenci urijo koordinacijo telesa; ucenci povezujejo mišljenje z gibanjem; razvijanje zaporedij in miselnih povezav. Naloga: Pomocnik v pocasnejšem tempu poje pesem Kuža pazi avtorja Janeza Bitenca. Otroci se z desno roko dotaknejo leve pete, kadar zaslišijo besedo, ki se zacne na crke od A do K. Kadar zaslišijo besedo, ki se zacne na crke od L do Ž, pa se z levo roko za hrbtom dotaknejo desne pete. Primeri:
•	kuža (prva crka K - desna roka se dotakne leve pete);
•	pazi (prva crka P - leva roka se za hrbtom dotakne pete);
•	z (prva crka Z - leva roka se za hrbtom dotakne desne
•	repkom (prva crka R - leva roka se za hrbtom dotakne pete);
•	miga (prva crka M - leva roka se za hrbtom dotakne pete) ...
Variacija 5
Vsebinsko področje: matematika, poštevanka. Cilji: Spodbujanje slušne pozornosti na podrocju predstav; ucenci utrjujejo poštevanko števila 2; ucenci utrjujejo matematicne pojme. Naloga: Pomocnik v pocasnejšem tempu poje pesem Kuža pazi avtorja Janeza Bitenca. Otroci sproti štejejo vse glasove A, ki jih slišijo. Vsoto delijo z 2. Koliko je rezultat?
Variacija 6
Vsebinsko področje: slovenšcina.
Cilji: Spodbujanje vidne pozornosti na podrocju predstav; ucenci utrjujejo znanje o samoglasnikih; urjenje razumevanja in upoštevanja slišanih navodil; utrjevanje zapisa po nareku in tempa pisanja.
desne
pete); desne
desne
77
Sanja Draksler in Darja Korpnik
Naloga: Pomočnik v počasnejšem tempu narekuje pesem Kuža pazi avtorja Janeza Bitenca. Otroci pišejo po nareku in pri tem sočasno obkrožijo vse samoglasnike, vsak drugi A pa podčrtajo. Koliko A-jev so podčrtali?
Variacija 7
Vsebinsko področje: medpredmetno povezovanje, slovenščina, geografija.
Cilji: Spodbujanje slušne pozornosti na področju predstav; učenči utrjujejo znanje o besednih vrstah; učenči utrjujejo poznavanje smeri neba; učenči se urijo v tempu predelovanja informačij. Naloga: Pomočnik v počasnejšem tempu poje pesem Kuža pazi avtorja Janeza Bitenča. Otroči se obrnejo proti severu, kadar zaslišijo samostalnik, proti jugu pa, kadar zaslišijo glagol. Na zahod se obrnejo, kadar zaslišijo pridevnik, in proti vzhodu, kadar zaslišijo katero koli drugo besedno vrsto.
Spletna stran www.pozoren.si
Upoštevajoč današnjo informačijsko ozaveščeno družbo sva izdelek nadgradili s postavitvijo spletne strani www.pozoren.si. Na svetovnem spletu bi radi predstavili namen in pomen najinega dela, rezultate raziskave, priporočila za učitelje, starše, otroke ter sam didaktični pripomoček. Uporabnik didaktičnega pripomočka Pozorko lahko z aktivačijsko kodo dostopa do delovnih listov.
Posebno pozornost namenjava zavihku Blog, kjer bi radi delili izkušnje, misli, odgovarjali na morebitna vprašanja. Zato dajeva možnost, da se prav na tem mestu najdejo sogovorniki in spregovorijo o dilemah, vsakdanjih izzivih, predstavijo rešitve, primere dobrih praks ali pa zgolj ponudijo medsebojno podporo in pripravljenost poslušati.
O raziskavi
Ideje za naloge, ki spodbujajo aktivno pozornost, so se začele razvijati, število pripravljenih nalog se je povečevalo, vedno bolj pa sva si želeli povratnih informačij o delu in razmišljali o njih. Odločili sva se, da bova v šolskem letu 2015/2016 opravili raziskavo, ki nama bo prinesla odgovore na hipoteze, postavljene na začetku. Izvedli sva jo med drugošolči Osnovne šole Vransko-Tabor. Določili sva eksperimentalni in dva kontrolna razreda.
Pred začetkom raziskave sva postavili naslednje hipoteze:
78
Didakti čni pripomo č ek Pozorko kot rezultat timskega dela
•	Z vsakodnevnim usmerjenim izvajanjem vaj, ki spodbujajo aktivno pozornost, se izboljša slušna pozornost.
•	Z vsakodnevnim usmerjenim izvajanjem vaj, ki spodbujajo aktivno pozornost, se izboljša vidna pozornost.
•	Z vsakodnevnim usmerjenim izvajanjem vaj, ki spodbujajo aktivno pozornost, se poveča koncentracija učenčev, kar vpliva na zmanjšanje števila napak.
•	Z vsakodnevnim usmerjenim izvajanjem vaj, ki spodbujajo aktivno pozornost, učenči izboljšajo hitrost predelovanja in-formačij, kar vpliva na izboljšanje tempa dela.
•	Z vsakodnevnim usmerjenim izvajanjem vaj, ki spodbujajo aktivno pozornost, učenči izboljšajo spomin.
V eksperimentalnem razredu je učiteljiča z učenči vsak dan deset do petnajst minut izvajala naloge za spodbujanje aktivne pozornosti. V povprečju so opravili dve nalogi na dan, tako na podro čju vidne kot slušne pozornosti. U čiteljiči sva pustili svobodno izbiro pri umeščanju nalog v učni pro čes. Vključevala jih je v različne dele ure, pri različnih predmetih, jih namenila za vmesno sprostitev, sodelovalno učenje in pridobivanje pozornosti, za dvig notranje motivačije, vključila jih je tudi v dneve dejavnosti in v izvajanje prednostne naloge naše šole ter jih prilagodila obravnavani učni snovi. U čni pro česi v kontrolnih razredih pa so potekali nespremenjeno. Namen raziskave ni bilo tekmovanje med razredi, ampak spremljanje napredka vsakega razreda posebej.
Zaključki raziskave
Glede na rezultate lahko skleneva, da so se vse najine hipoteze potrdile in da sva hkrati dosegli vse čilje, ki sva si jih na za četku projekta zastavili. Redno in sistemati čno izvajanje kratkih vaj, ki spodbujajo aktivno pozornost, postopno izboljša slušno in vidno pozornost. Prav tako otro či dlje časa vztrajajo pri dejavnosti in naredijo manj napak. Opazno je tudi izboljšanje pri hitrosti predelovanja informa čij, kar posledično vpliva na tempo dela. U čen či si zapomnijo ve č podatkov, torej se izboljša spomin. Najpomembneje pa je, da iš čejo nove poti do čilja, njihov na čin razmišljanja se postopoma razvija od konvergentnega k divergentnemu. Velik napredek je opaziti tudi na podro čju samopodobe. Zaradi vseh prej omenjenih spretnosti postanejo učen či samozavestnejši, bolj zaupajo vase, v svoje sposobnosti, so bolj odprti za nove izzive.
Zavedava se, da rezultatov ni mogo če opaziti takoj in da je po-
79
Sanja Draksler in Darja Korpnik
trebno redno, sistematično delo. Tako otrokom privzgajamo delovne navade, spretnosti, veščine, ki so izredno pomembne in neprecenljive za njihovo življenje. Aktivna pozornosti je pomembna pri usvajanju branja, pisanja, računanja ... Ce povzameva, je izredno pomembna v celotnem učnem procesu. Vse to je popotnica za življenje, saj moramo biti pri tempu, ki ga prinaša sodobni način življenja, in med vsemi dražljaji, ki nas obdajajo, vsak trenutek sposobni vso svojo pozornost aktivno usmeriti na dražljaj, ki je v danem trenutku za nas najpomembnejši.
Zaključek
Svojo pozornost vsakdo usmerja v nekaj. Toda kaj je to »nekaj« in kako dolgo bo vztrajal pri tem, je zelo različno. Velikokrat smo pozorni na dogajanje okoli sebe, ne vemo pa natančno, kaj se je zgodilo. Naša pozornost je bila razpršena, ni bila usmerjena na točno določen dogodek, zato si je spomin zabeležil le bežen vtis. Kadar je naša pozornost aktivna in dlje časa osredotočena na en sam dražljaj, spomin beleži tudi podrobnosti. In prav ta veščina je ena temeljnih v pročesu učenja.
Vsak človek se je rodil z določeno stopnjo aktivne pozornosti, vendar se možgani ob rojstvu niso prenehali razvijati. Možgani potrebujejo izkušnje in prav te nas učijo in izboljšujejo. Tako kot mora športnik ohranjati in vzdrževati kondičijo, da bi dosegel vrhunske rezultate, moramo tudi pozornost krepiti in spodbujati. Pomembno je redno in sistematično delo.
Ce hočemo pritegniti otrokovo pozornost, moramo najprej pridobiti njegovo zanimanje, spodbuditi pozitivno motivačijo. Z didaktičnim pripomočkom Pozorko si prizadevava pozornost pridobiti na zabaven in zanimiv način, da bodo otroči na nezavedni ravni urili aktivno pozornost, ki je pomembna zdaj in tudi na splošno v življenju.
Didaktični pripomoček Pozorko je odgovor na vprašanje: »Kako naj učenčem pomagam, da bodo lažje vztrajali v aktivni pozornosti?« Redno in sistematično izvajanje vaj v daljšem obdobju prinaša spodbudne pozitivne rezultate, ki kažejo na to, da je uporaben in učinkovit.
Literatura
Beyer, G. 1992. Urjenje spomina in koncentracije. Ljubljana: dzs.
Keller, G. 2000. Boljša motivacija - uspešnejše učenje. Ljubljana: Center za psihodiagnostična sredstva.
80
Didakti čni pripomo č ek Pozorko kot rezultat timskega dela
Mravlje, F. 1999. Pozorno poslušanje z razumevanjem. Nova Gori ča: Eduč a.
■ Sanja Draksler je učiteljiča v Osnovni šoli Vransko-Tabor. sanjamarn@gmail.com
Darja Korpnik je svetovalna delavka in uč itelji ča v Osnovni šoli Vransko-Tabor. darjakorpnik@gmail.com
81