Gospndaratifo. Pjpeyalie-Crna, Koroško. Pri nas usteaovino v nedGljo dne 18. aprila Gosi>odarsko) zadrug«. Govor nik pride iz Maribora. Začetck ob %9. uri. — Euak sliod bo popoldne v Crni. Sv. Pet«r pri Mariboru. V nedeljo dao 18. t» ra. priredi po vGccrnicali KmGtijska podi-užaica Maribor in okoliš v šoli zborovanje s predaraojBm gv \;;šjcga živinozdravnika Pirnata; po predayaaja demonstracije na župnišcnem dvorišču. Ako bo cas dopusiil, se bo tudi šg viničarsko vprašanjs yzelo y razgovor. SentpGterčani in sosedje šontpetBiSki, pridite v čim največjem štcvilu, sevcda je' žeaski spol vabljen ravno tako iskrcno. St. IIJ v Slov. gor. V nodeljo, dne 1S. aprila po jutranji shižbi božji sg vrši občni zbGJ* Kcaetijske p<jdružnice v St. Uju. Spored je ta-le: 1. Pocooilo uaČGlnika 0 zdajšnjcm dclovanju podrožnice; %. Tolitev deliigatov za občni zbor KmGtijske dmžbe; 3. Pouftni govor 0 sadJGrcji (govori tajnik Franjo Lilok>; 4. Razna j)oročila. Sv. Urban pri Ptuju. V nedeljo dne 18. aprila po rani maši se vrš; pri nasigospodarski in političen sliod. Govori nadrevizor Vlad. PušGnjak. Gospodarji gospodinjG, mladenici in deklcta pridite! Kmet. podružnioa Maribor in okoliš. ffdje, ki so svojčas galico narofiili in plačaE, nai si gredo po njc v velelrgovino g. ZiGglcrja na Gla\neia trgu. Naročena in plačana Pasta Bosna pa še ni prišla. Ker sg šg tudi po zadnjem dariem roku, ki je potekel s 1. aprilom, posamezni Hdjc oglašajo za Pasto Bosno, naznanjaino, da sg bodo1 narocila in predplačila (za 1 kg 13 K) sprejemala v oni imGnovani b^govini na p.ovo in sicer do 20. \i m. Da dojde Pasta, Bosna v Maribor za prvo SkropljGnjG pravočasao, za to ne prevzame odgovornosti ne odbor Kmet. podmžnioe, ns g. ZiGgler. Vsem obMnskiin predstojništvom. Z ozirom na občutno pomanjkanje dobrih plGmenskib. bikov y 0kraju kakor tudi/dejstvo, da tacih živali pri sedanjih izvanrGdnih razmcrah ni mogože dobiti \z tujGzem stva, poskusiti bo pac treba, da se najde kolikor mogofee domačGga primGrnGga naraščaja. Vsled tega pri poroda povGrjGništvo za km6tijshro, naj ae ypliva oa živijiorejce, da 0 .priliki letošnjcga HcGncjvanja bikov prižGnGjo tudi bikecc stare od % do VA let na pre gleu. Občinska predstojništva se toroj yabijo, da vpoštGvajoc svojo dolžnost, katcro jim nalaga zakon glcdc oskrbo občin z zadostnim šte^lom plomenskili bilcov opozore čimpreje vsacega posamezuika posostnika, ki ima tako živinfie, 0 katGrGm misli, da bi bilo sposobno za pl6mG, naj jg prižGno prod oglecbao komisijo. Dan in kraj preglcdovanja se bo na«nanilo pravočasno. Ker 36 zadGva posGbnc važnosti, pogovori naj se 0 tjjgj tudi v obcinski scji, katoro je sklieati najkasnojG v 14 dnch, f potcm pa naj -r,n takoj pošljG SGmkaj seznam dotičnih posGStnikov, starost in pasma bikocev in bikov, da se bo zamogk) določiti kraje, v katcrih bi sg vršilo preglcdovanj«, — Doktor Lajnšič, glavar okr. glav. Maribor. Zivlnojrejcl, pozor pred slinovko. V mariborski okolici in v St. Ilju v Slov. gor. jc uradno ugotovljena mcd govejo živino kuga slinovka. Vse živino rGjce krog Maribora in v Slov. gorieah svaiimo pred nakupom živinc od živinskih trgovccv. Zivuiorejce pa ki iraajo po slinovki okužGno živino, opozarjamo na svojčasni članck 0 slinovki v ,,Gospodarju". Ą dot»6ne?n člankii jc poljudno razloŽGno,. kako zdra^nti to opasno bolezen in kako obraniti zdravo žiyino pred okuženjGm. Važuo za konjerGjoG in ljubitelje lepih ter dobrih konj. Dne 16. t. m. sg bo potom pros.tovoljne ciražbe prodalo v Mariboru prGd Rapocovo gostilno r.a Tržaški cesti 106 konj. Konji in koblle, so prvovrslni. lahki tcr težki. Izmed kobil so nckatcre broje. Konji so iz Medjimurja iu so bili namenjcni za iz \oz v Cchoslovaško. Prcjšn.ia vlada jc izvoz dovolila, sedanja ga je pa ustavila, ker izvoz delavnih in plemenskili konj sploh niti dovoljen ni. Posostnika koni se je pregovorilo, da bo razprodal 1 konjc v Mariboru dražbenim potom. Sklicna cena za posameznGga konjtt znaša 23.000 K. Ta.cena v sedanjih tasili ni pretirana, ker so dobri, brezhibni, lepi in irpežnt konji dragi. To mGdjtraursko konjsko blago priporocajo vsi poznavalci konj kot prvovrstno vsem koniGrejcGm itt kmGtovaloem, osobito v okolici Maribora, kjer se širl slinovka in bo ccna dclavni živini rasla od dne do dne. Vsi konjGrGJci, kmctovalci in ljubitelji konjv v petek na dražbo, k6r> blago bo hitro razprodano. DaveJk na vojnc dobifiko. Regent Aloksandcr je podpisal ukaz 0 upoljavi davka na vojno dobičkG. S (em ukazom jc zopct v veljavi začasni zakon na vojne bogatašG, ki je bil žg v avgustu pr3j5n.iega leta na dnevnem rodu v parlamGntu. S tGtn Javkom Da vojno dobičkarjG jg vcndar onkrat uresnicena stara zahtova KmetskG zvgzg, ki jg vedno stala na stališftu, naj se davki pobirajo tam, kjcr jo nagroraaden kapilal a ne pri kmetu, ki je vi vojni lc vsestransko iz gubljal, no pa bogateL Važna preosnova gloda našega izvoza. Beograi ski listi poročajo, da sta sklenila finnnčni in trgo riaski mintetfr slcdefo preosnoro v, izvozui trgovinhi I7.vo*ai«e preaehsjo. KompenzaeijgE« pogodb« prenehajo. ITrede s® srobodna notrania iu zunanja trgovina. feroa 2it« in mesa je preporedan. Od prehrane se bo iaražalo le toliko, kolikov bo t Jugooluviji odre6. lareažaii in prodajali pa ne bodo y inozemstvo posftmeanik^ ampak država sama potom posebnili za izvoz organiziraiiLh zadrug. Od dobifika, ki ga bo i- niela država pri izvozu, bo plačala invalidom 25%, 25% se bo uporabilo za nabavo poljedelskega orodja, •25% ža zgradbo državnih skladišč, 25% pa ostane in pripade cJržarni blagajni. Ako se bo uzakonila ta hvaleTredna preosnova v izvozni trgovuii, ne bo o' škodoraa kmet, ampak nešteto verižnikov, ki so se - -daj glavui škodljivci države. Država pa bo z uvedbo ioz:idev»ega zakona- zasigurala in odprla nov in mogofieu vu-dohodkov, ki se bodo uporabljali v narodbo, poljedelsko in državno korist. Pfcan na rok za izmenjavo bankovcev! Rok za iameniavo 30 in 20 kronskih bankovoev je določen do 15. m&Ja. Bankovei po 10 K, 2 in 1 K ostanejc še nadaije v prometu. Petfesetkronski in dvajsetkroirski bankovci se bodo aamenjarali samo Še do vštetega 15. maja t. 1. in prenehajo po tem dnevu nepreklicno biti splošno plačilno sredstvo na naši zemlji. Zato poaovno opo zarjamo občinstvo, da se pohiti z zamenjavo, da tudi sventuaine ialzifikate odda zamenjujočim blagajnam, ker po 15. maju t. 1. se niti falzifikati ne bodo več odvzemall. Tudi seprošnje za izjemno naknadno zamenjafo n« bodo sprejemala. Do nadaljne oiiredbe ostanejo radi pomanjkanja novih malih baukovcev v prometa samo Se kronski bankovci po 10 lv, 2 K in 1 K. Tsi drugi kronski bankovci pa prenebajo po 15,; maju i I. nepreklicno biti splošno plačilno sredstvo na ozemljju iraljestva Srbov. Hrvatov in Siovencev. Gallc* za škropljenje bo delila Knietijska po družnioa za ptujsko okolico vsemi, naročnikorn od dne 12. aprila naprej. Naročniki se imajo zglasiti na okrajnem zastopu v Ptuju z naročilnimi Hstki ter plačati Se doplačilo, na kar bodo prejeli galico v skla>diš<3u.' Velja za vse naročnike. BtJ proti mrazu. Kmetijski strokovnjaki pravijo, da bo letošnjo pomlad nastopil mraz. Ce bi se to res egodiio, je letošnja Jetir>a uničena. Edino sredstvo proti mrazu je zažiganje kresov. Priooročamo, da povsod, kjer je nevarnost, da nastopi mraz in uniči vinograde in, druge pridelke, pripravijo posestniki in ¦viničar)! razno kurivo, ki razvija mnogo dima. Ce to Viapraiijo posamezniki, je to brezuspešno delo. Radi tega naj obdine izdajo strogo po-velje, vsem posestni•kom, da naj takoj }>ripravijo dovolj dračja in druge ^ake trarine za proizvajanje dima. jPrlpraTlte sode! Obeta se nam vsepovsod do tiro sadno leto. Vsak grm je v; cvetju. Pripravite si <1ovolj po^iode za napravo mošta. Od vlads zahtevamo naj dobavi t Nemški Avstriji dovolj železja za obro<5e. Naj krajevne organizacije Kmetske zveze. Kme tijske podružnice in občine pritisnejo na vlado, da ¦naj potrebno ukrene, da bodo trgovci in zadruge do•bavile prar jtmalu dovolj železja iz Nemške Avstrije. Vloge jK>Sljite tajništvu Kmetske zveze v Mariboru, cla jih odpošlje na primerno mesto. C«ne mesn v Beogradu. Beograjske mesne cem na trgu so sledeče: govedina 1 kg 9 dinarjev <28 K), svinjina 10 dinarjev (40 K), mast 13 dinarjev /52 K), suhi in sveži špeh po 12 dinarjev (48 K). Cena pšenksi. V Vojvodini od dne do dne ra - stejo eene pSenici. Zahtevajo že za 100 kilogramov 1000 K. Nekateri verižniki že plačujejo 100 kg po 1200 K. Veleagrarci v Vojvodini pa še danes nočejo prodajati pšenice, ker jim je še prepoceni. Ve8 vagonoT koruze je dobilo neko velepodjetje v zameno za drugo blago v Slavoniji. Ce kaka za<iruga ali Kmetijska podražnica potrebujo koruzo, naj nam naznuui, da mu pošljemo nasiovr. — .Taj niištvo Slov. Kmetske zveze v Mariboru. Iztoz iz Bačke. Iz Bačke bi se mogie izvažati sledefie množine živil: žita, 3000 vagonov, koruze 20.000 vagonov, ječmena 500—600 vagonov, slame pa naravnost ogromne množine. Bačka ba potrjbuje ra;zne poljedelske stroje, bencin, olja, petrolaj ter razno blago za obieko in perilo. Tlnske cene v Evropi. V Franciji naraščajo neprostano rinsko cene. V Montpellier-ju stanejo rdeCa vina lanskega letnika, z 8—10 stopinj alkohola po 119—125 frankov, v Montagni z 10—11 stopinjami pa po 123—135 Jrankov. V pokrajini Piemont na Itaiijanskeia stane hektoliter vina 265—300 lir. Spanija ne more prodati svojega odvičnega vina, ker pri raanjkuje ladij za prevažanje. V N«mčiji stane 950 iitrov vina 20.000—25.000 mark. V Avslriji se povžije malo vina, ker znašajo strošl<;i za dovoz vina ter drugi stroški in davki od 8—40 L za liler. Na Madžarskem prodajajo hektoliter novega vina po U000 K, starega pa do 2400 K. Po dmgih državah, kot ˇ Cehoslovaški, Poljski itd. se vsled vinskih cen popij* vina zelo malo. V Jugoslaviji'so vinske cene razli6ne. V Slavoniji v okolicl plačujejo Iiter lanskega vina po 10—20 K. Na Hrvatskem so vinske oone precej različne. Na zagrebški borzi plaftujejo lahka viiia po 8 K 40 vin. T«raraa sukna v Stari Rrbiji. Vlada ju podelila ruskim beguncem dovoljenje, da smejo zgraditi v ¦Stari Srbiji ter Maoedoniji večje število tovarn, vkaterih se ho izdelovalo sukno. Ker so Rusi mojstri v izdelovanju sukna, je pričakovati, da bodo te tovarne v blafior nnSe države. MirodTop na železnioi. Na mariborskih kolo •dvorlh stoji na stotine vagonov raznovrstnega blaga, ki jioatinja. Carinski urad dela, dela s tako ,,brzino", da za*nrinijo rsak dan samo nekaj vagonov blaga. do^i» ga prihaja dan na dan desetine <n desetine v&&aa*r. Sol stoji n. pr. t odprtih ra^onih (deske pa v zaprtih), stroji in raane barr« so iapostaTljene aofirtJu, mrazu in dežjn. Ogromna j« Skoda, ki jo pri iem trpjjo posamezniki, držara in železuica. Aii ni dloreta, ki bi posegel tukaj ttmb? Zeleaniee v CehoslovaškL V narodn! škupščioi žeboslovaSke lj»dovlade je predlagal minister za ž»- leznice. da začne država graditi 15 noyiti železni«. Strošfci so preračunjeni na 864 milijonor kroa. Cebo- slovaška ima sedaj 3500 lokomotiv, 6350 tozot za prevažanje oseb in 60.000 tovornih železniških vozov. Zgraditi še nameravajo 1050 novih lokomotiv in 50 lisoč vagonov. Cehoslovaški železniški stfoški so pre računjeni na Q% milijarde jVtob. Papirna lndustrlja v Cehoslovaški. S papirno industrijo se bavi v Cehoslovaški 234 tvornic, zaposlenih je v njih 26.000 delavcev. Pred vojsko^jih Je bilo samo 17.000. Dasi se je papirna industrija v Ce hoslovaški znatno dvignila, še vendar ne more ugo diti vsem potrebam v republiki. Podraženje surovin za klobuke. Vse surovine , ki pridejo v poštev v industriji klobukov, kakor volna, zajčja dlaka itd., so se zadnje dni silno podražile. Ker uvažamo klobuke iz Cehoslovaške in Italije , bo vsled valutnih razmer tudi to vplivalo na podraženje blaga. Trgovajaje s poljsko republiko. Trgovske tvrdke, ki nameravajo sklepati kupčije s poljskimi trgovskimi tvrdkami, se naj predvsem povprašajo pri poljskih trgovskih zbornicah, je-li dotiSna tvrdka proto kolirana. Za izvoz blaga iz poljske republike veljajo posebni predpisi in si je treba preskrbeti pravočasno izvozno dovoljenje, ker bi kupec sicer imel sitnosti in škodo. Izvozna dovoljenja izdaja Državna komisija za uvoz in izvoz v .Varšavi. Trgovska zveza z Avstrijo. Naša država na merava postaviti trgovsko vez z Avstrijo na drugač110 podlago kot so kompenzacijske pogodbe. Zato Ceutralna uprava za trgovslri promet z inozemstvom, podružnica v Ljubljani, ne sprejema sedaj več vpla•511 na račun kompenzacijske pogodbe 180-SHS z Aystrijo. Do preklica se sprejema denar le za zdravila, kemikalije, ogljikovo kislino in elektrotehnični mate rijal. Premoga se proizvaja danes komaj krog 40 odstotkov tega, kar se je proizvajalo prej. Za sadenje tobaka. Na shodu Kmetske zveze v Spitaliču pri Konjicah se je zahtevalo, na] vlacia vsaj za leto 1&21 dovoli sadenje tobaka. Tudi hrvatski kmetje prihajajo s tako zahtevo. Letos še pri nas sadenje tobaka ni dovoljeno. Pripimba uredništva: DosjtaU smo z Labljaiie, da ,}e finaočno ministrstvo dorotik) pod veIjaTniroi pogoji sajenje tobaka v Sloveniji, zlaSti tudi v rrekrnurju. Pridelotranje tobak^. Ivan Dolinšek. Gotovo bi se bila naša država že davno zrušila pod težo onih kletvic. ki so jih v zadiiiili letih izusrili naši vsega pomilovanja vredni tobakarji, ko bi sc bile te uresničile. Ceravno je sajenje tobaka zelo strogo prepovedano, bo vendar mogoče zanimalo naše tobakarje, kako se ta prideluje. Evo \'am to v kratkih polezah: Tobak spada med strupene rastline in vsebuje v sebi strup nikotin. Ta strup je ono omamljeSe, kar se nahaja v dimu. Boljši tobak ima manj: 0.5—1% , slabši pa kar cele o—4% nikotina v sebi. Zahteva topte, solnčne lege in okrog 25 stop. C letne toplote. Zemlja se mu mora najskrbneje pripraviti; gnojiti se mu pa ne sme preveč, ker bi to slabo uplivalo na njegovo kakovost. Od umetnih gnojil pride v ])oštev samo 40% kalijeva sol, dušična gnojila pokvarijo njegov aroraa (duh, všnj) preobeutno. Istoiako se ne sme gno.jiti z kajnitom, ker bi mu ta kar naravnost škodovul ivsled klora, ki se v njem naha•a). Fosforuili gnojil pa niti ne potrebuje, niti ne j;Opiača. Seuie se seje v zgodnji pomladi v lople grede, ali kjer teh ni naravnost v lonce,*ki se držijo na kakem tonlem kraju, dokier ne izkalijo. Ko so dosegle iakr velikost, da se jih zamore prijeti z dvema prstoma, pikiramo jih na prosto, kjer ostanejo do končnega sajenja. Ko se je tu razvilo šest iistov, presadimo jili na stalno mesto i50—40 cm narazen. Poznejge negovanje je nekako isto, kakor pri koruzi: okopavanje, Cim večkrat tem boljše, obsipavanje, ko so dosegle primerno velikost. Cvet se pri tobaku navadno odžčipuje, ker se s tem ublaži moč nikotina, le pri to baku za pipo se pusti nekaj cvetov, da ,je močnejfei . Na vsakem steblu pa pustimo samo 8—12 listov; (:e pustimo več, gre to na račun kakovosti. Ko se pokažejo na Ustu rjave pege, treba ga je potrgati, to se vrši od spodaj navzgor. Najboljši so srednji listi. Liste se potem naniza na vrvice, palice ali na vrbove šibe in se jih da sušit na podstrešje v senčnat kraj. Po krajih, kjer se mnogo pečajo s tobakom, iraajo za to posebne sušilnice. Sušenje trpi kakih 6—8 tednov, nato se zvežejo listi v snopiče Ln se oddajo tovarni, da ga ona pripravi (fermentira). Tam se vsaka vrsta tobaka prideluje po posebnem načinu in se s tem doseže ve6ja ali manjša finost. Vsa ta dela so izpeljiva samo v tovarni, kmetovalec tega ne zmore, zato si nikar ne domišljujte, da boste doma pridelali tobak, ki je enak tovarniškemu; to je stvar nemogočnosti. V maiem se pusti tobak, da se izpoti, ker doseže s tem večjo linost. Prisili se ga k potenju s trdnim pokladanjem. Ne sme se ga pa tudi pustiti predolgo, ker Di se znal pokvariti. Hrani se potem na kakem su hem prostoru. Vse to zanimalo bi bolj albanskega, kot pa naSega kmela, vendar pa se zna t doglednem času tudi pri nas dovoliti sajenje tobaka, seveda pod linančno kontrolo, in takrat bodo nastopili zlati dasi aa naše tobakarje, ki danes tako poželjiTO, t strahu božjem , opanjejo to žlahtno trarteo.