UDK811.163.6'373.613=112.2:004.912
Simona Stavbar Maribor
O SLOVARSKEM DELU MONOGRAFIJE HILDEGARD STRIEDTER TEMPS
DEUTSCHE LEHNWÖRTER IMSLOVENISCHEN
V prispevku je predstavljen pilotni projekt digitalizacije slovarjev prevzetih besed, ki vključuje tudi slovarski del monografije Deutsche Lehnwörter im Slovenischen avtorice Hildegard Striedter-Temps. Opisane so značilnosti tiskanega slovarskega dela monografije. Slovar ima specifično sestavo, in sicer gre za kompilacijo sekundarnih virov, navedenih in organiziranih v slovarskih člankih, avtoričin prispevek paje predvsem v komentiranju jezikovnih podatkov in v popravkih napačnih etimoloških in drugih razlag ter navedb določenih avtorjev. Na kratko je opisano tudi tehnično ozadje digitalizacije portala z ročno delno digitalizacijo seznama besed navedenega slovarja.
Ključne besede: slovaropisje, prevzete besede, etimologija, obrnjeni slovar, digitalizacija
The article describes the pilot project of digitalization of loanword dictionaries that includes the digitalization of the dictionary part of the monograph Deutsche Lehnwörter im Slovenischen by Hildegard Striedter-Temps. It describes the characteristics of the printed dictionary part of the monograph. The dictionary has a specific composition as it is a compilation of secondary sources that are included and organized in dictionary entries. The author's contribution is mainly in commenting on the language data and correcting erroneous etymological and other explanations by other authors. The article briefly describes the technical background of the digitalization process which included partial manual digitalization of the dictionary list of lemmata.
Key words: lexicography, loanwords, etymology, reverse dictionary, digitalization
1 O pilotnem projektu, slovarjih prevzetih besed in njihovi vključitvi v portal
Cilj pilotnega projekta, kije potekal v letih 20H/20I2 na Inštitutu za nemškijezik v Mannheimu, je bila izdelava spletnega portala' z vključitvijo treh slovarjev nemških prevzetih besed2 v slovanske jezike, med njimi tudi slovarskega dela monografije Deutsche Lehnwörter im Slovenischen (Striedter-Temps 1963), kije slovenskem prostoru pogosto sekundarni vir diahronim raziskavam predvsem s področij etimo-
' Portal LEHNWORTPORTAL DEUTSCHdostopen na spletni povezavi http://lwp.ids-mannheim.
de/.
2 Engelberg (2010: 639) navaja, da bi obrnjeni slovar prevzetih besed lahko omogočal opis procesov prevzemanja v preteklosti, sledil veriženju procesov prevzemanja iz izvirnega jezika v ciljni jezik, dokumentiral vmesne stopnje in zajel fonološke, morfosintaktične in semantične spremembe, ki so vplivale na lekseme izvirnega jezika.
logije, onomastike in dialektologije.^ Slovarji so na tem portalu predstavljeni samostojno, a so med seboj tudi povezani, kar omogoča, daje prek kompleksnih iskalnih kriterijev možno dostopati do vseh integriranih slovarjev, torej do podatkov, kot so
•	prehajanje posameznih nemških leksemov v različne slovanskejezike,
•	vseh prevzetih besed v določenem zgodovinskem obdobju in geografskem prostoru,
•	vseh nemških prevzetih besed v slovanskihjezikih z določenimi značilnostmi (besedna vrsta idr.) (Meyer, Engelberg 2011: 169).
Portal trenutno vključuje slovar prevzetih besed v poljščino Wörterbuch der deutschen Lehnwörter in der polnischen Schrift- und Standardsprache (Vinzenz, Hent-schel 2010), slovar prevzetih besed V češinsko narečje poljščine Wörterbuch der deutschen Lehnwörter im Teschener Dialekt des Polnischen (Menzel, Hentschel 2005) in slovarski del monografije Deutsche Lehnwörter im Slovenischen (Striedter-Temps 1963). Oba poljska slovarja^ sta bila že predhodno dostopna na spletu, monografija Striedter-Temps pa je bila le v tiskani obliki, zato je bilo treba slovarski del monografije najprej digitalizirati, daje lahko postal dostopen in uporaben za kompleksne iskalne možnosti.
Omenjeni internetni portal predstavlja nov tip večjezičnega elektronskega vira, pri katerem so navedeni slovarji prevzetih besed združeni v »obrnjeni slovar prevzetih besed^jezika dajalca. Tak vir prevzetih besed ne predstavlja z vidikajezika prejemnika, kotje bila praksa doslej, temveč iz perspektivejezika dajalca, torej nemščine. Portal kot celota s tem uresničuje koncept novega tipa slovarja, kar predhodno navaja že Wiegand (2001), ki govori v tem kontekstu o aktivnih dvostranskihjezikovnostič-nih slovarjih. Več o slovarskih strukturahjezikovnostičnih slovarjev pa lahko preberemo tudi v članku Wörterbuchstrukturen in Sprachkontaktwörterbüchern (Meyer, Rovere 2006).
Poleg raziskav ojezikovno-tipoloških domnevah o besedišču in glasovnih prila-goditvenih procesih želi portal omogočiti ugotavljanje povezav med jezikovnimi in družbenozgodovinskimi procesi v vzhodnoevropskem prostoru, ki so prek posameznih, torej ločenih slovarjev, težje ugotovljivi.
Zaradi različnih možnosti dostopanja oz. iskanja podatkov je portal namenjen strokovnjakom in laikom. Laikom je na voljo preprost način iskanja prek seznama iztočnic, strokovnjaki pa lahko do podatkov dostopajo prek kompleksnejših iskalnih kriterijev.
^ Slovarje sekundami vir monografij in študij ter slovarjev avtoric in avtorjev Premk (2011), Šekli (2008), Koletnik (2008), Cossutta (2007) idr. V članku Slovenski jezik se predstavi ga med slovarji navaja tudi Toporišič (2008: 395).
* Wörterbuch der deutschen Lehnwörter in der polnischen Schrift- und Standardsprache je dosegljiv na spletni povezavi http://diglib.bis.uni-oldenburg.de/bis-verlag/wdlp/, Wörterbuch der deutschen Lehnwörter im TeschenerDialekt desPolnischen panapovezavi http://www.bkge.de/14451.html.
Slika 1: Ponazoritev vmesniške podobe pri iskanju prek seznama iztočnic (na spletu).
Slika 2: Ponazoritev vmesniške podobe za iskanje po kompleksnejših kriterijih (na spletu).
Portal ne bo podpora le filološkim, interpretativnim posameznim študijam be-sedja, temveč bo omogočal tudi iskanje odgovorov na specifična, tudi kvantitativna vprašanja, in sicer o
•	povezavi med določenimi tipi družbeno-kulturnega razvoja (migracije, tehnični razvoj itd.) in časovnim potekom prevzemanja posameznih leksemov (hitro ali postopno prevzemanje),
•	življenjskidobiprevzetihbesed,
•	veriženju procesov prevzemanja (nemščina > polj ščina > beloruščina > ruščina) v povezavi z onomaziološkimi in kvantitativnimi dejavniki ter
•	o tem, ali posamezne fonološke, morfološke oz. semantične lastnosti nemških leksemov posebej ugodno vplivajo na prevzemanje. (Meyer, Engelberg 2011: 169-70).
2 O nekaterih značilnostih slovarskega dela monografije .DeM^scAe
Lehnwörter im Slovenischen5 ter o uvodu, gradivnih virih in obbesedilih
O naboru iztočnic avtorica v uvodu poudarja, da namen slovarja ni popoln popis vseh nemških prevzetih besed v slovenščini.® Vidimo lahko, da niso upoštevane prevzete besede iz časa pred staro visoko nemščino (pred 8. stol.) in tudi številne sodobne tujke, kijihje slovenščina prejela prek nemščine.
V uvodu slovarjaje navedeno, da razširjenosti prevzetih besed ni možno natančno geografsko opredeliti. Zato tudi zgolj prek slovarja ni mogoče ugotoviti, ali so nemške prevzete besede v hrvaščini oz. srbohrvaščini v tajezik prišle neposredno iz nemščine ali posredno, in sicer prek slovenščine. Avtorica opozarja na povezavo s Vgl., tako je v primeru iztočnice pušpan, kjer navaja Vgl. kroat. pušpan. Ob tem velja omeniti, da je Striedter-Temps tudi avtorica dela Deutsche Lehnwörter im Serbokroatischen (1958). Nekatere navedbe h geografski razširjenosti je povzela po sekundarnih virih. Avtorica tudi ni navedla, v kolikšni meri so prevzete besede v času nastajanja slovarja (v 50-ih oz. 60-ih letih 20. stol.) dejansko v rabi. V uvodu je navedeno le, da bi lahko bile nekatere prevzete besede vključene v sodobni slovar ter pri tem navaja Slovensko-nemški slovar (Tomšič 1958), kot primere pa_fär, färovz, lina in škdf.
Striedter-Temps je v uvodu tudi zapisala, da zgodovinske okoliščine ne pripomorejo veliko k razlagi prevzetega gradiva, saj ni šlo za posamezne geografske in časovno dobro razmejene občasnejezikovne stike, temvečje nemško-slovenskijezi-kovni stik obstajal bolj ali manj kontinuirano več kot tisoč let, zato v uvodu podaja le kratek zgodovinski oris.
Gradivni viri, ki so poleg glasoslovnega dela monografije z naslovom Lautlehre temeljna podlaga slovarskemu delu, so navedeni takoj za uvodnim delom monografi-
5 če ni navedeno drugače, so vsi primeri povzeti po Striedter-Temps (1963).
' Prevzete besede so »rezultat« stikamed dvemajezikoma oz. stika govorcev dvehjezikov. Običajno se v izgovorjavi, zapisu in pregibanju popolnoma prilagodijo jeziku prejemniku. Za prevzete besede ni nujno potrebno, da sta jezika v neposrednem geografskem stiku; te lahko pridejo v jezik prejemnik tudi prek potovanj, migracij itn. Prevzetih besed iz nemščine ne najdemo samo vjezikih v evropskem in ameriškem prostoru, najdemojih lahko celo vjezikih Južnega Pacifika. O slednjem več v članka Deutsche Lehnwörter in den Sprachen des Südpazifiks (Engelberg 2006: 2-9).
je. Podatki, povzeti po teh sekundarnih virih, so neposredno ali posredno vključeni v makro- in mikrostrukturo slovarja. Med gradivne vire spadajo pomembna slovenska in tuja dela s področja etimologije, zgodovine jezika, glasoslovja, oblikoslovja, etnologije idr., vključene pa so tudi slovnice in slovarji (tako sinhroni kot diahroni), strokovne jezikoslovne revije idr.'
Del monografije z naslovom Lautlehre diahrono obravnava glasoslovne značilnosti slovenskih samoglasnikov in soglasnikov. Izhodišče za glasoslovno obravnavo je srednje visoka nemščina (znotraj te pa bavarsko-avstrijska narečja). Značilnosti posameznih razvojnih stopenj v nemškemjeziku so namreč vplivale na glasovno podobo prevzetih besed. Po avtoričinem prepričanjuje tako mogoče sklepati o kvaliteti glasov srednjevisokonemške predloge, bodisi ko gre za splošni razvoj (preglasi, dvo-glasniki) ali za umestitev v posamezno narečje, v tem primeru v bavarsko-avstrijsko narečje. Določitev glasoslovnih zakonitosti omogoča natančno časovno določitev prevzema prevzete besede.
Prepotrebnih navodil uporabnikom o sestavi slovarskega dela, vrsti in razporeditvi podatkov ter rabi slovarja ni, karje značilno za starejše slovarje. Avtorica v uvodu le zapiše, da so iztočnice razvrščene abecedno. V pomoč uporabniku so kratice {Abkürzungen), ki so zapisane v slovarskih člankih in so pred poglavjem Lautlehre.
2.1	Makrostruktura tiskanega slovarskega dela prevzetih besed
Tiskani slovarski del vsebuje okoli 1575 slovarskih člankov. Slovenske iztočnice so razvrščene strogo abecedno. Običajno je v slovarskem članku obravnavanih več iztočničnih variant. Ni navedeno in vselej razvidno, po katerih kriterijihje avtorica med variantami izbirala iztočnico.8 Verjetno gre za kriterij pojavljanja prevzetih besed v sekundarnih virih, ki najbolj ustreza oz.je najbliže rekonstruiranemu nemškemu etimonu.9 Iztočnica večinoma ni zapisana po načelih slovenskega pravopisnega standarda, temveč so pri vokalih običajno dodana diakritična znamenja, in sicer za dolžino, s čimer so označene njihove glasoslovne značilnosti.10
2.2	Mikrostruktura tiskanega slovarskega dela prevzetih besed
Mikrostrukturaje predvsem v daljših slovarskih člankih diskurzivna, pri čemer z di-skurzivno mikrostrukturo mislim na daljše besedilne dele (povedi) v slovarskih člankih, kot so komentarji in opombe k posameznim podatkom.11 Avtorica navaja možne in verjetne procese prevzemanja, ki so velikokrat komentirani in se nanašajo na različne podatke v članku. Kljub temuje možno razbrati nanašalnost posameznih navedb. To je še toliko bolj pomembno, kerje struktura slovarskega članka zelo kompleksna, in sicer:
' Pregled po posameznih naslovih oz. avtorjih na straneh od XV do XVIII.
8	Prim, iztočnico binkošti in obiztočnične variante, ki so povzete neposredno po sekundarnem viru,
Slovensko-nemškem slovarju (Pleteršnik 2010).
9	Prim, iztočnico bir^el.
10	Povzeto v veliki meri po sekundarnem viru, tako iztočnica koncert po Slovensko-nemškem slovarju (Pleteršnik 2010).
11	Prim, skoraj stran dolg slovarski članek z iztočnico ^ajša ali slovarski članek z iztočnico l<^vst3k.
1.	Opisanih oz. navedenih je veliko število prostih variant, arealnih variant ali variant, ki so pogojene s procesom prevzemanja, kot tudi prevzetih besed in etimonov. Ker so pogosto navedene tudi izpeljanke, etimološki podatki nemškega etimona ter paralelni razvoj v drugih jezikih, je v posameznem slovarskem članku veliko število elementov, na katere se nanašajo določeni podatki. Pogostoje v slovarskem članku navedenih več med seboj neodvisno prevzetih oblik, vključno z variantami in izpeljankami {coper idr.). V slovarskem članku kmin je na ta način navedenih več kot dvajset različnih, delno rekonstruiranih leksemov. Na vsakega od teh se navezujejo podatki (ojeziku, diahrona časovna stopnja, arealna določitev, pomen itn.).
2.	V tiskanih sodobnih slovarjih so podatki običajno strukturirani hierarhično. V slovarju Striedter-Temps ni tako. Tukaj je razporeditev zaradi zapletenih nanašalnih relacij precej drugačna. Številnim variantam iztočnice so dodeljeni podatki, ki so razporejeni po slovarskem članku. Čepravje slovenska iztočnica nastavljena, ni povsem gotovo (vsaj v obstoječi elektronski obliki), ali lahko po ortografsko standardiziranem zapisu ta opravlja vlogo nadiztočnice, ki so ji podrejene druge variante.12 Za nemške variante etimonov je to še bolj izrazito.'^ Iz slovarskega članka zato ni možno zmeraj povsem nedvoumno rekonstruirati nemške iztočnice. Tako je v primeru iztočnice ärbati in komentarja k etimonu »wahrscheinslich aus einer bair-öster. Form für dt. arbeiten«, pri čemerje tudi navedba dt. nenatančna, saj ne vemo, katerajezikovna stopnjaje mišljena.
3.	Iz navedenega je razvidno, daje kompleksnost slovarskega članka posledica kompleksnih relacijskih povezav tudi v tem, da se navedbe znotraj slovarskega članka nanašajo na več leksikalnih enot, te relacije pa so nato razporejene po besedilu in ne sledijo hierarhični strukturiranosti podatkov (prim, slovarski članek z iztočnico kmin).
Dodati je še potrebno, da avtorica navaja slovnične značilnosti posameznih leksemov. Pri samostalniških leksemih navaja rodilniško obliko, a ne vselej.'^ Slovnična navedba rodilnika ednine pri samostalnikih je mestoma neenotna, in sicer je izpisana (1) ali pa okrajšana (2), kar je razvidno v primerih
(1)	škric, škrica [_]
(2)	štigl^jec, -gljeca (geljca)'' [_]
Drugače kot v primeru (2) je za nematernega govorca slovenščine v primeru (3) težje ugotovljivo, alije drugo iztočnico možno rekonstruirati kot ähkrja (zdi se glasovno verjetnejša) ali kot ähkerja (zdi se glede na običajno krajšanje verjetnejša):
(3)	ähker, -rja^^ [_]
12 Iztočnična varianta abarat k iztočnici aborat.
Prim, iztočnico ähker z variantami etimona arker, a'ker, a'gger.
Prim, iztočnico litovž, ki je v imenovalniku, rodilniška oblika ni navedena.
15 Tukaj še metateza štigljeca (štigeljca) kot varianta za obliko genitiva.
" V nasprotju s tem je pri iztočnici cajhen (cajhen, -hna) razločno ponazorjeno, da gre v rodilniku ednine za redukcijo vokala.
Kadar so samostalniške iztočnice v množini, avtorica navede, da gre za imeno-valnik množine, navede pa tudi spol." Pri množinskih samostalnikih ne navaja rodil-niških oblik. Glagoli so navedeni v nedoločniku, navaja pa tudi obliko za prvo osebo ednine.18 V nekaterih primerih zapiše, da gre za dovršno oz. nedovršno obliko, kar povzame po sekundarnih virih.19 V teh primerih je podana tudi oblika za prvo osebo ednine. Pri pridevnikih in prislovih navaja besedno vrsto.20 Kadar ob iztočnici ne navaja slovničnih kategorij oziroma oblik, lahko izhajamo le iz tega, da sta besedna vrsta in spol nedvoumna oz. uporabniku samoumevna.
2.2.1 Primer mikrostrukture - slovarski članek k iztočnici ^min
Kot primer kompleksnosti mikrostrukture slovarskega članka v tiskanem slovarju navajam slovarski članek z iztočnico kmin, tj. kumina.
hntn »Kiimmeli; daaeben: kumin dass.; Hm, käma daas.; kümeti, kumna dass.; Mmena daas. (Plot. 1,414,486f,); bei Trub.: kumei^ dass. (Ramovš, ČZN. 10,146); die angeführten Wörter wurden iß zeitlich verscbiedenen Schichten aus dem Dewtscliea entlehnt; die Ältest« Eßtlehtiung ist tnisw über a,vs ahd. kumin von lat. öutmnum ans gr. itiSfiLvov (Kluge EW. 411); jtufrtm wird	:[neist aJs En.tlehiniiig aus dem Italienischeo, oomtvu^, be-
trachtet (Bern. EW. 1,081, Ramovä a.a.O.), konnte aber auch etwas jüngere Entlehnnn^ aus ahd. ftmnm seirij als nämlich frcmdea kurzes m nicht mehr durch reduzierten. Vokal Ii vertreten wurde.-—jtwwatarmnt aus Eabd.bair. ^hume, *Jcäme, vgl. bair.-öster. kü-mm, älter aucli hime, ahd. cltimi, chuim (a. Haupt-kfttalog). Aus derselben. QucKe stammt auch das jüngere skr. ilm j Kümmel if. —
IcürTtien und ^nz^a fiind aus uihd. hiiititUi hiimtn entlehnt. Am jüngsten ist das von Trub, gebrauchte hamtÜQ, das auf ein mbd.hair. *kutn«l zurückgebt, bair, wegen des fehlendai TJmkuts; sonst mhd, Mmd, ahd, kumü. Vgl. Bern. EW.I,e$l; Vasmer EW. HI,11(1-
Slika 3: Slovarski članek z iztočnico kmin.
V njemje ob iztočnici kmin navedenih še pet iztočničnih variant, in sicer kumin, kum, kumen in kumena. Povzete so po sekundarnih virih, in sicer po Pleteršniku, Trubarju in Ramovšu. Slovarski del, ki ga avtorica zanimivo dosledno navaja kot Wörterverzeichnis, torej seznam besed/leksemov, temelji v pretežni meri na sekundarnih virih (na Slovensko-nemškem slovarju (Pleteršnik 2010) in drugih virih, kar avtorica tudi zapiše v uvodu), zato gre v veliki meri za kompilacijo virov. Avtoričin prispevek je predvsem v tem, da prek glasoslovnih značilnosti, predstavljenih in
" Prim, iztočnicoprfže, kije samostalnik ženskega spola v imenovalniku (Okrajšano pl. in povzeto po sekundarnem viru, in sicer po Nemško-slovenskem slovarju (Pleteršnik 2010). Rodilniške oblike za to iztočnico ne navaja.
18	Prim, iztočnico cijati, -am.
19	Prim, iztočnico klagovati, -üjem vb. impf.-, povzeto po Nemško-slovenskem slovarju (Pleter-šnik 2010).
20	Prim, iztočnico/ra/, ki je prislov, ter iztočnico bärik, ki je pridevnik, zapiše pa tudi, da oblika ni pregibna.
opisanih v razdelku Lautlehre, »ugotovi« etimon, določi časovne in arealne značilnosti prevzete besede itn. ter v določenih primerih izrazi dvom o ustreznosti oz. popravi napake, ki se v tej zvezi pojavljajo v sekundarnih virih oz. pri drugih avtorjih.21 Avtorica nikjer v slovarju in tudi v uvodu ne razloži, zakaj je prav leksem kmin naveden kot iztočnica, varianta leksema kumin pa kot »prosta varianta«, na kar nakazuje označba daneben."2^ Ostale variante prevzetih besed, na katere se navezujejo podatki, so tako štiri. V slovarskem članku se iztočnici kot tudi vsem variantam sistematično pripiše pomen, ki je v tem primeru zmeraj enak (v članku označeno z dass. oz. dasselbe), in sicer Kümmel. Sicer so prevzete besede v slovarju velikokrat večpomenske.2^
Iztočnica in ostale variante se med seboj razlikujejo v določeni značilnosti, v navedenem primeru v tem, da so nastale pri različnih procesih prevzemanja. V poteku slovarskega članka sejim zato pripiše različen čas nastanka in/ali etimon. Eti-moni so povzeti po različnih virih, veliko po slovarju Mittelhochdeutsches Handwörterbuch (Lexer 1872-1878), a tudi po drugih, navedenih v uvodnem delu in po gradivnih virih. Avtorica v slovarskih člankih pogosto zaporedno navaja eno ali več oblik različnih diahronih stopenj za neko iztočnico. Tako navaja starovisoko-nemške oblike tudi takrat, ko je na podlagi nadaljnjih etimoloških razlag v članku razvidno, daje bila beseda prevzeta šele v srednje visoki nemščini (prim, gajžla) in obratno (prim. iQpa). Pregledani slovarski članki so skladni s hipotezo, da avtorica najprej navede obliko oz. oblike določene diahrone jezikovne stopnje iz časa prevzema, nato vse ostale, vendar pa tega žal nikjer ne navaja. Veliko je primerov, pri katerih k prevzeti obliki glasovno najustreznejša narečna oblika (označena z mdal. in navedena v fonetični transkripciji) ni prva po vrsti, temveč je najprej navedena tista, kije najbližja »standardni« obliki, verjetno tudi kot pisno rabljena podrejena bavarsko-avstrijska (bair.-österr.) varianta (v primeru kolmež). Iz povsem praktičnih razlogov je zato v elektronskem slovarju zmeraj navedena le prva, »standardni obliki« bližja varianta.
Pri tem je pogosto navedena ali rekonstruirana tudi (1) starejša slovenska oblika, iz katere se je prevzeta beseda fonološko nadalje razvijala, tukaj *kgming, kot tudi (2) etimon(i) k nemškemu etimonu, tukaj lat. cuminum, ta pa iz gr. xv^ivov.
Nemški etimoni so vsi v tem in preostalih člankih arealno in časovno določeni z navedbami, kot so ahd., bair.-öster. ali mhd. V tej povezavi so tudi nemški etimoni navedeni kot »proste variante«, npr. mhd. kumin, kümin. Proste variante imajo torej vlogo adresata kot adresanta v relaciji nanašanja.
21	Prim, slovarski članek z iztočnico aržet, aržat.
22	Ker je tudi v Slovensko-nemškem slovarju (Pleteršnik 2010) v slovarskem članku navedena iztočnica kmin, gre v tem primeru najverjetneje za neposredno povzemanje iztočnice po sekundarnem viru.
Izočnica cander pomeni 1. »der Fetzen« in 2. »der Zerlumpte«; iztočnica müta pomeni 1. »Maut« in 2. »Müllergebühr«. Iztočnica r^da 1. »Wedung, Krümmung«, 2. »Reihe, Streifen« in 3. »Rungschemel«, iztočnica kämba 1. »der gebogene Stab am Joche, der den Ochsen um den Hals gegeben wird«, 2. »eine Vorrichtung, damit Vögel zu fangen«, »die Drohne; Schlinge« »Masche«, 3. »eine Handhabe an der Tür, der Türgriff«, 4. Schließhacken, in welchen der Riegel des Schlosses schnappt« in 5. »der Kinnbacken«.
3 Tehnična zasnova portala in organizacija leksikografskih podatkov24
Vsak slovarski članek zgoraj navedenega digitaliziranega slovarja prevzetih be-sedje shranjen v podatkovni bazi kot XML-dokument. Pri tem ne gre za besedilno predstavitev prvotne tiskane predloge, temvečje potrebna predstavitev, ki ločuje med seboj različne vrste podatkov, njihovo umeščenost injih med seboj ustrezno poveže. V posameznem slovarju imajo vsi XML- dokumenti enako hierarhično zgradbo, ki je definirana v shemi XML. Ko uporabnik prikliče slovarski članek, se s pomočjo slogovne datoteke XSLT iz dokumenta XML ustvari berljiva zaslonska ponazoritev za brskalnik.
Posebnost portala je slovar nemških prevzetih besed v slovenščino. Slovarski članki tega slovarja so na portalu prikazani kot slikovne datoteke. Vsak slovarski članekje kot slikovna datoteka (JPG) tudi shranjen v podatkovni bazi. Poleg tega so bili bistveni leksikografski podatki posameznih slovarskih člankov ročno obdelani in interno shranjeni v dokumentih XML25. Ti dokumenti ne služijo za prikaz slovarskih člankov, za to so namenjene slikovne datoteke, temveč se uporabijo za ustvarjanje mreže besednih oblik, ki sega prek slovarjev. Ko uporabnik v slovenskem slovarju prevzetih besed prikliče iztočnico (prek iskalnega polja ali po seznamu abecedno urejenih iztočnic, in sicer podobno kot v OWIDU), se mu najprej prikaže slika prvotnega (tiskanega) slovarskega članka.
3.1	Mreža besednih oblik portala
Zaradi neenotne strukture dokumentov XML neposredno iskanje po teh iz povsem tehničnih razlogov ni smiselno. Zato je bila za portal zasnovana podatkovna struktura, ki sega prek slovarjev in ki leksikografske podatke posameznih slovarjev omogoča v enotni podatkovni obliki ter z učinkovitimi iskalnimi možnostmi. Gre za mrežo besednih oblik tj. vseh leksemov v slovarskih člankih (iztočnic, prevzetih besed z variantami, izpeljank itn. in tudi etimonov z variantami). Med dvema besednima oblikama mreže se lahko vzpostavi povezava je etimon (od)	je varianta (od) Omrežje torej vsebuje besedne oblike in povezave med posameznimi oblikami. Vsa zahtevnejša iskanja na portalu delujejo na podlagi mreže besednih oblik. Le takoje namreč možno izvesti iskanja, ki segajo prek slovarjev.
K nemškemu etimonu pripadajoča delna mreža se v obrnjenem slovarju prevzetih besed prikaže za vse nemške iztočnice v brskalniku kot interaktivna shema.
3.2	Obrnjeni slovar prevzetih besed
Obrnjeni slovar prevzetih besed ponuja potrebno leksikografsko mreženje slovarjev prevzetih besed. Slehernemu uporabniku omogoča, da ob izhodiščnih nemških besedah po vseh slovarjih išče pripadajoče prevzete besede. Nadetimoni oz. iztočni-
Povzeto po http://lwp.ids-mannheim.de/doc/portal/concepts in Interni dokument (Meyer 2012).
25 Teh XML dokumentov k posameznim slovarskim člankom se v prihodnje ne bo spreminjalo, podatkov ne dodajalo. Tudi popravljanje ali preverjanje leksikografskih podatkov ni predvideno.
ce obrnjenega slovarja prevzetih besed so, čeje bilo to možno, novovisokoneške besede oz. leksemi. V slovarjih prevzetih besed so etimoni velikokrat leksemi starejših jezikovnih stopenj ali narečij. S posebej za ta namen razvitim programom se takim etimonom pripiše nadetimon. V primeru, da novovisokonemške oblike ni, se rabi srednjevisokonemška oz. spodnjenemška oblika.^®
4 Sklep
Članek predstavi pilotni projekt digitalizacije slovarjev prevzetih besed, kije vključeval tudi slovarski del monografije Deutsche Lehnwörter im Slovenischen avtorice Hildegard Striedter-Temps. V članku so opisane in predstavljene značilnosti tiskanega slovarskega dela monografije, in sicer značilnosti na makro- in mikrostrukturni ravni slovarja. Zgradba slednje je ponazorjena na primeru slovarskega članka z iztočnico kmin. Slovar ima specifično sestavo, in sicer gre za kompilacijo sekundarnih virov, navedenih in organiziranih v slovarskih člankih, avtoričin prispevek pa je predvsem v komentiranju jezikovnih podatkov in v popravkih napačnih etimoloških ter drugih razlag in navedb določenih avtorjev. Zaradi zapletene in diskurzivne strukture slovarja in pomanjkljivih navodil uporabniku slovarja, kar je značilnost predvsem starejših slovarjev, je razumevanje določenih podatkov v slovarskih člankih do določene mere oteženo. Na kratko je opisano tudi tehnično ozadje digitalizacije portala z ročno delno digitalizacijo seznama besed iz slovarja Hildegard Striedter-Temps.
Viri in Literatura
Draga Cossutta, 2007: Leksikalna razslojenost v govorih Tromeje: Slovanske, romanske in germanske prvine. Slavistična revija 55/1-2. 261-70.
Stefan Engelberg, 2006: Kaisa, Kumi, Karmobol: Deutsche Lehnwörter in den Sprachen des Südpazifiks. Sprachreport 22/4. 2-9.
--, 2010: An inverted loanword dictionary of German loanwords in the languages of the South Pacific. Euralex 2010. 639-47.
Stefan Engelberg, Peter Meyer, 2011: Ein umgekehrtes Lehnwörterbuch als Internetportal und elektronische Ressource: Lexikographische und technische Grundlagen. Multilingual Resources and Multilingual Applications: Proceedings of the Conference of the German Societyfor Computational Linguistics and Language Technology (GSLC) 2011. Ur. H. Hedeland idr. Hamburg: Hamburger Zentrum für Sprachkorpora (Arbeiten zur Mehrsprachigkeit 96). 169-75.
Velika težava je bila v tem, da moramo primerjati etimone različnih slovarjev (Ali je etimon iz srednje visoke nemščine cech v slovenskem slovarju prevzetih besed res popolnoma enak etimonu Zeche v poljskem slovarju?) in tudi vzpostaviti razmerja med etimoni (»^je izpeljanka k Potrebnaje lista nemških etimonov, iz katere lahko uporabnik izbira, da se mu prikažejo prevzete besede iz poljubnihjezi-kov k etimonu. V tem seznamu se Zeche ne sme prikazati več kot pet krat, kerje Zeche v petih slovarjih naveden kot etimon. Zato je treba kreirati novo tabelo nadiztočnic (nadetimonov) - vsebuje le besedno obliko in nedvoumno številko (ID) - in v tabelo razmerij vnesti tudi pripadnost referenčnih etimonov posameznega slovarskega članka k tem nadetimonom in tudi medsebojna razmerja nadetimonov.
--, 2012: Lehnwortportal Deutsch. Mannheim: IDS Mannheim. Splet.
Gerd Hentschel, Andrzej De Vinzenz, 2005: Wörterbuch der deutschen Lehnwörter im TeschenerDialekt des Polnischen. Oldenburg: Bis. Spiet.
--, 2010: Wörterbuch der deutschen Lehnwörter in der polnischen Schrift- und Standardsprache: Von den Anfängen des polnischen Schrifttums bis in die Mitte des 20. Jahrhunderts. Oldenburg: Bis. Spiet.
Mihaela Koletnik, 2008: Panonsko lončarsko in kmetijsko izrazje ter druge dialek-tološke razprave. Maribor: Zora.
Matthias Lexer, 1872-1878: Mittelhochdeutsches Handwörterbuch (3 zv.). Leipzig: S. Hirzel. Splet.
Maurice Mayer, Giavanni Rovere, 2006: Wörterbuchstrukturen in Sprachkontaktwörterbüchern. Lexicographica 22. 37-55.
Peter Meyer, 2012: Technischer Hintergrund der manuellen teilweisen Retrogradisi-erung des Wörterverzeichnisses von Striedter-Temps. (interni dokument). 1-4.
Maks Pleteršnik, 2010. Pleteršnikov slovensko-nemški slovar: Spletna izdaja. Ljubljana: Inštitut za slovenskijezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Francka Premk, 2011: Vesela že/ev 2. Ljubljana: Amalietti & Amalietti.
Hildegard Striedter-Temps, 1958: Deutsche Lehnwörter im Serbokroatischen. Wiesbaden: Harrassowitz.
--, 1963: Deutsche Lehnwörter im Slovenischen. Wiesbaden: Harrassowitz.
Matej Šekli, 2008: Zemljepisna in osebna lastna imena v kraju Livek in njegovi okolici. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.
France Tomšič, 1966: Slovensko-nemški slovar. Ljubljana: DZS.
Jože Toporišič, 2008: Slovenski jezik se predstavi. Slavistična r^^vija 56/3. 383-98.
Herbert Ernst Wiegand, 2001: Sprachkontaktworterbücher, Typen, Funktionen, Strukturen. Theoretische und praktische Probleme der Lexikographie: 1. Lnter-nationalles Kolloquium zur Wörterbuchforschung am Lnstitut Germanicum der St. Kliment Ohridski-Universität, Sofia, 7. bis 8. Juli 2000. Ur. 1. Birgit idr. Hildesheim, Zürich, New York. 115-224.
Summary
The article describes the digitalization of loanword dictionaries that includes the digitalization of the dictionary part of the monograph Deutsche Lehnwörter im Slovenischen by Hildegard Striedter-Temps. It describes the characteristics of the printed dictionary part of the monograph at the macro- and microstructural levels. The structure of the latter is illustrated by the dictionary entry of the lemma kmin. The dictionary has a specific composition as it is a compilation of secondary sources that are included and organized in dictionary entries. The author's contribution is mainly in
commenting on the language data and correcting erroneous etymological and other types of explanations by other authors. Due to the complex and discursive nature of the dictionary, which is characteristic of older dictionaries, understanding data in dictionary entries can be somewhat difficult. The article also describes the technical background of the digitalization of the portal with the (manual) partial digitalization of the list of lemmata from Hildegard Striedter-Temps's dictionary.