OB STRNITVI JAVNE RAZPRAVE
O OSNUTKU AMANDMAJEV K USTAVI
SFRJ_________________________________
Smo za, a ne za vsako ceno
Končuje se javna razprava o ustavnih spremembah. Skoraj dva meseca smo občani oziroma krajani imeli čas, da se temeljiteje seznanimo s predlaganimi spre-membami in da na podlagi naših izkušenj, znanja in' poznavanja razmer pripomoremo, da bodo spremembe zares odraz naših hotenj, da učinkoviteje premagujemo ekonomsko in družbeno krizo. In kot smo že ničkoliko-krat zatrdili gre za pomembne rešitve, ki terjajo jasno opredelitev vsakega zavednega občana, delavca. Gre za našo nadaljnjo usodo, zato nam ne sme biti žal ne časa ne truda, ki ga bomo vložili v to, da bi to družbeno pomembno in nadvse odgovorno delo uspešno opravili. O tem ali smo ga in kako, smo se pogovarjali z Anko TOMINŠEK, podpredsednico OK SZDL, ki je tvorno sodelovala (večinoma kot razlagalec) v nekaterih raz-pravah.
Nadaljevanje na 3. str.
Smo ZA, a ne za vsako ceno
nadaljevanje s 1. str.
Prva ugotovitev, ki bi jo izpostavi-la je, da ti sestanki niso bili množič-ni. Lahko govorimo le o nekaj % oz. ponekod celo o promilih krajanov, ki so bili prisotni iz posameznč krajev-ne skupnosti. Seveda sem se vpraša-la, kjer so razlogi za tako udeležbo. Morda tudi slabe izkušnje iz nedavne preteklosti. ko je bil glas državljana le evidentiran ne pa oz. ne dovolj upoštevan. Čas pa je dragocen in ga ljudje nočejo več zapravljati za brez-plodno sestankovanje. Hočejo rezul-tate, takšne ali drugačne. Slaba ude-ležba na teh razpravah pa še ne po-meni, da občani oz. delovni Ijudje niso zainteresirani za ustavne spre-membe. Iz razprave prisotnih lahko zaključim prav nasprotno. Še kako so Ijudje občutljivi za usodo našega temeljnega pravnega dokumenta. Brez dlake na jeziku :o povedali ti-sto, kar mislijo in slutijo o posamez-nih rešitvah in kako doživljajo seda-njo stvarnost. Mnenja so se kresala in tudi razlikovala, vendar ne o ci-ljih, ki jih želimo doseči s temi spre-membami, temveč o tem, po kakšni poti in na kakšen način oz. s kakšni-mi sredstvi, pravnimi in ekonom-skimi.
Mnogi so se spraševali ali bodo ustavne spremembe prispevale k učinkovitejšemu izhodu iz eko-nomske in družbene krize. Samo po sebi prav gotovo ne, so poudarjali. Kajti po njihovcm mnenju veljavna ustava ni slaba, le ne spoštujemo je. Opozonli so, kolikokrat že, na naš že »udomačen« problem kršitve ustavnosti in zakonitosti ter ga pod-krepili s konkretnimi primeri iz bo-gate življenjske zakladnice svojega delovnega in bivalnega okolja. Mo-ramo torej spremeniti tudi našo sa-moupravno zavest in naše ravnanje.
V naši občini sta SZDL in sindikat organizirala tudi nekaj tematskih razprav. Zazrla sta se zlasti na po-dročje družbeno-ekonomskih odno-sov, političnega sistema in v 15., 16., ter 18. amandma, ki zajedajo v kme-tijstvo. Glede na teraatiko in njeno problematiko se je odzvalo zelo ma-lo Ijudi, a kljub temu so bile razpra-ve bogate in tvorne. Prosila bi vas za nekaj poudarkor iz njih?
Večina je menila, da so potrebne radikalne spremcmbc, predvsem na ekonomskem področju. Le-te naj za-gotovijo večjo samostojnost in svo-bodo gospodarskih subjckto«v in na široko, ne pa po kapljicah, odpro vrata tržnim oz. ekonomskim zako-nitostim. Preprečijo naj nenehno in neodgovorno vmešavanje države in vseh vrst birokracij v vitalne odloči-tve združenega dela. Zato s predla-ganimi rešitvami v celoti niso bili zadovoljni, ker so ostale Ie na pol poti v izpeljavi teh načel, oz. niso dOsledne v njihovi konkretizaciji. Ustava bi morala dati večji impuls ustvarjalnemu delu in znanju. Ne bi se smeli bati bogatenja na temeiju
DOM STAREJŠIH OBČA-NOV »MARIJA DRAKSLER-MARJANA« UUBLJANA ŠI-ŠKA V OKVIRU SVOJE ZU-NANJE DEJAVNOSTI PRI-REJA SPOMLADANSKI CI-KLUSPREDAVANJ:
-   5. maja ob 15. uri: NESPEČ-NOST PRI STAREJŠIH Predava dipl. farmacevtka mag. Milka Pečar
-   2. junija ob 15. uri: PSIHIA-TRIČNI PROBLEMI PRI STA-REJŠIH
Predava dr. Igor Golobič. Lepo vabljeni!
IŠČEMO LJUDI ZA POMOČ STAREJŠIM OBČANOM NA DOMOVIH
Glede na vse manjša razpoložljiva družbena denarna sredstva za orga-nizirano pomoč starejšim obfanom na njihovih domovih iščemo Ijudi, ki so pripravljeni pomagati starejšim ljudem pri hišnih in gospodinjskih opravilih. Zaposlitev je honorarna. Oglasite se pri koordinatorju pomoči starejšim občanom v pisarni Krajev-ne skupnosti Komandanta Staneta lll.Obžici 1 od7.30do9. urezjutraj (tel: 571 -564) ali na Centru za social-no dclo občme Šiška, CelovSka 195 (tel: 553-089).
produktivnega dela in znanja, pač pa siromaštva na temelju slabega dela ter prelivanja dohodka ob izigrava-nju načel vzajemnosti in solidarnosti. Zato so mnogi pozdravili rešitev o demonopoliziranju delovnega raz-raerja in zaostritvi odgovornosti za gospodarno uporabo proizvodnih sredstev. Skratka zavzeli so se za tržno vrednotenje vseh produkcij-skih faktorjev. Zato tudi trg delovne sile naj ne bi bil več tabu tema. Kri-tično so ocenjevali tudi rešitve o vla-ganju sredstev tujih oseb. Načeloma so jih odprli, ob tem pa se nckateri vprašali ali je prav, da tuje driavlja-ne postavljamo v ugodnejši položaj od lastnih pri investiranju kapitala in opravljanju gospodarskih dejavnosti. Mnogo besed, tudi ogorčenih, je bilo izrečenih na ureditev državnih inter-vencij v gospodarstvu. Terjali so jas-nejšo ureditev, predvsem pa večjo in dosledno odgovornost države in no-silcev ekonomske politike za učinke intervencij, upoštevajoč prakso in iz-kušnje prav iz najnovejšega obdobja.
In na kaj so bili kmetje najbolj pozorni?
Še zlasti so kritično ocenili rešitve o družbeni lastnini, mobilnosti druž-benega kapitala, izjemnem oz. mo-nopolnem dohodku in zemljiškem maksimumu. Menili so, da je treba družbeno lastnino vsebinsko jasneje opredeliti, ob njej pa spodbuditi raz-voj tudi drugih oblik lastnine, za-družne, osebne. Še vse preveč je za-vor, da bi osebno delo resnično zaži-velo na vseh področjih družbenega dela.
Tudi do gozdov se je treba oprede-liti saj je to bil včasih največji vir dohodka, danes pa imamo prekupče-valce, lesarje, ki dobro živijo na ra-čun kmeta. Pri zemljiškem maksimu-mu pa je prevladovalo spoznanje, da to ni glavni problem kmetijstva (le tega je treba iz ustave črtati), temveč predvsem neustrezna cenovna raz-merja oz., da je delo kmeta podce-njeno. Torej probjem so družbeno-ekonomski odnosi v kmetijstvu nas-ploh.
Izjemna pozornost je biia posveče-na listim amandmajem, ki zadevajo odnose v fedraciji oz. posegajo v ustavni položaj republik in pokra-jin. Odločno so bile zavrnjene liste rešitve, ki pomenijo poseg v temelj-na ustavna načela ter slabijo vlogo in odgovomosl republik za njen laslni gospodarski, kulturni in vseslranski družbeni razvoj in s tem tudi za raz-voj jugoslovanske federacije.
Res je, zato po mnenju večine raz-pravljalcev niso sprejemljive tiste re-šitve, ki krepijo pristojnosti zveznih organov na račun avtonomnosti re-publike oz. naroda. To še zlasti velja za rešitve, ki zadevajo področje izo-braževanja, pravosodja, davčnega si-stema, izvrševanja zveznih zakonov, soglasje republik in pokrajin pri od-ločanju v zvezni skupščini. Ko je te-kla beseda o teh rešitvah. so mnogi svoj glas zelo povzdignili, verjetno v želji, da bi daleč odmeval.
Samo odmeval?
Vsekakor ne! Zato, da bi bil upo-števan. Toda ob tem ne kaže zamol-čati tistega glasu, čeprav bolj šibke-ga, ki se je zavzemal za »trdo« rbko, za moč federaciji, ki naj že vendar naredi red in zagotovi disciplino v in-teresu jugoslovanskega delavskega rezreda. Modra jc bila beseda tistih. ki so svarili pred vsakim elatizmom, ne glede na njegove meje. Po mne-nju le-teh se je treba boriti za take rešitve, ki bodo krepile položaj de-lavca v združenem dclu oz, občana. da bo resnično odločujoč dcjavnik v procesu samoupravnega odločanja. da odloča o pogojih in rezultatih svo-jega dcla, da ne bo oslalo lc na papir-ju. Sprejemljivi so zato le laki amandmaji, ko bodo na tem področ-ju zagotovljali kvaliteten premik.
Pa smo pri odločanju. Tudi to je bila »vroča« lema?                  ...
Pri ocenjevanju primernosti reši-tev s področja političnega sistema so bile v središču pozornosti predvscm tisti, ki se nanažajo na delovanje de-legatskega in skupščinskega sislcma.
Tudi o njih mnenja niso bila povsem enotna, kar je razumljivo, saj so mnogi izhajali iz svojih bogatih izku-šenj, dobrih in tudi slabih. Lahko pa rečem, da so podprli soglasno tiste amandmaje, ki naj prispevajo k večji učinkovitosti in racionalnosti tega si-stema ter večji demokratizaciji v na-šem življenju nasploh. Tako so se navdušili nad neposrednimi volitva-mi, večjo svobodo samoupravnih subjektov pri oblikovanju in uresni-čevanju funkcije delegacije, večjem vplivom delavcev in občanov v kan-didacijskih postopkih itd. Nekaleri so bili radikalnejši in so meiuli, da je storjen le polovičen, ne pa cel korak. Zavzeli so se za neposredne volitve na vseh ravneh oblikovanja skupš-činskega sislema, češ, da bi tako pri-spevali k večji odgovornosti delega-tov in s tem h kvalitetnejšemu delu skupščin. Prav tako so terjah dosled-, no spoštovanje principa, da je za vsa-ko funkcijo treba določiti več kandi-datov, sicer bi pravilo, to pa potrju-jejo tudi izkušnje ob letošnjih »ma-lih« volitvah, postalo izjema.
Pozornosti so vredna tudi dobro-namerna opozorila, ali nismo morda zašli v drugo skrajnost v težnji, da bi odpravili dosedanje slabosti in po-manjkljivosti v delovanju delegatske-ga in skupščinskega sistema. Doslej so bili v procese samoupravnega od-ločanja vključeni mnogi delavci in občani. Ali predlagane reštve ne vo-dijo v zoženje te fronte. Ali ne nala-gamo delavskim svetom, ki že sicer prevzemajo pomembne, nove dolž-nosti, prevelikega bremena s tem, ko bi lahko opravljali še dolžnosti dele-gacije za SIS in celo za delegiranje delegatov v skupščine DPS. Podprli so tiste rešitve, ki krepijo vlogo de-lavskih svetov v združenem delu in pomenijo tudi racionalizacijo odloča-nja delavcev z osebnim izjavljanjem, kar še zlasti velja glede referendum-skega odločanja. Zato kaže prisluh-niti zahtevi, da se še enkrat skrbno proučijo in ocenijo predlagane reši-tve, da se ne bi že v bližnji prihodno-sti soočali z novimi, morda še večjirni problemi v funkciontranju delegat-skega sistema. Še bolj kot opozorilo se mi zdi pomembno tisto, ki kaže na vzroke teh težav, ne pa le na posledi-ce. Po mnenju večine, so težave !e posledica tega, ker delegati nimajo odločilnega vpliva na ključne odloči-tve. Vsebina odločanja je torej tista bolezen delegatskega - skupščinske-ga sistema, ki jo je treba pričeti, in to radikalno, zdraviti. Če ne mislimo
narediti carskega reza, se po mnenju nekaterih lahko poslovimo od dele-gatskega sistema, kajti delegati so se že utrudili od pogostega dvigovanja rok za formalne odločitve in odloči-tve sprejete po hitrih postopkih. To-rej diagnoza je znana, potrebno nam je le še pravo in učinkovito zdravilo, da ne bo prepozno.
Kaj pa zbor združenega dela v zvezni skupščini. Ali ste se ogreli za tako idejo?
Žal vas moram razočarati, kajti odgovor je bil odločno NE. Povedala sem že, kje Ijudje pričakujejo in ter-jajo spremembe, ne da bi delali razli-ke med delavci v materialni proiz-vodnji in delavci na drugih področjih družbenega udejstvovanja. »Zlobne-ži« so se vprašali ali živimo na pragu 21. stoletja, ali pa smo z eno nogo še močno zakorinjeni v 19. stoletju, ali celo kako stoletje nazaj.
Razprava tudi ni obšla družbeno-politični zbor?
Po mnenju mnogih ni ključni pro-blem, ki naj ga ustava reši v načinu njegove izvolitve; temveč v njegovi vlogi oz. vsebini dela. Nekateri so se zavzeli celo za njihovo postopno od-pravo, v prvi fazi na ravni občin. Njihovo vlogo bi lahko nadomestiti z učinkovitejšim delovanjem subjek-tivnih sil, predvsem v temeljnih dele-gatskih okoljih oz. v celotnem dele-gatskem sistemu, tudi z drugačnimi metodami in vsebino delovanja.
Ob koncu pogovora pa vendarle nc gre prezreti dejstva, da smo obča-nu, delavcu ponudili težko razumlji-vo gradivo in da večjega odziva, na tako pomemben dokument naše pri-hodnosti, tudi zato ni biio?
Res je, to je bila splošna ugotovi-tev oziroma ocena, ki jo bo vsekakor treba upoštevati pri nadaljnjem delu. Namreč tudi tisti, ki so razpolagali s celotnim besedilom ustavnih amandmajev niso imeli lahke naloge ob njegovem proučevanju oz. prebi-ranju. Tekst je namreč težko razum-ljiv celo pravnikom, kaj šele »neizo-braženim« državljanom. Ljudje so zahtevali drugačno besedilo ustave, krajše, jasnejše, skratka sodobno ustavo, a se hkrati zavedali, da bo to moč uresničiti šele v naslednji fazi dograjevanja ustavnega sistema.
Uredništvo