Gotov pomoček zoper krompirjevo bolezin po rusovskih skušnjah *). Pred tremi leti sem znajdel mašino krompir saditi. Al ta mašina mi ni hotla do dobrega služiti, popravljal sem jo toraj, pa le popravljal, med tem pa sem našel gotov pomoček ubraniti po celem svetu zatreseno krompirjevo bolezen. Moja mašina mi je namreč preveč gulila krompirjeve oči (kali) in lupino, in na nobeno vižo je nisem mogel tako popraviti, da bi ji bil odpravil to napako. Kar tedaj pri mašini ni bilo moč storiti, mislim, se mora pa pri krompirjevem semenu napraviti, da ob lupino in oči ne pride. Naj bolje bo — si mislim — ga za tega voljo posušiti. Za poskušnjo dam spomladi leta 1850 semenski krompir iz lirama v prav gorko hišo prenesti, in ga čez 3 tedne, ko se je popolnoma osušil, saditi* Pridelk v jeseni je bil tako obilen kakor pri-delk mojih sosedov, le da moj krompir je bil ves zdrav, moji sosedje pa so imeli sila veliko gnjilega. Da bi bil zdrav ostal zavoij tega, ker sem ga posušiti dal, kako bi bil to mislil, ker mi je le moja nova mašina po glavi rojila! Drugo leto (1851) spet tako ravnam; spet je bil moj krompir dober in zdrav, drugod je pa zlo gnjil. Ta druga skušnja me je popolnoma prepričala, da se semenski posušiti da brez škode za rast in pridelk. Ker pa sem med tem svojo mašino tako popravil, da sem ž njo krompir brez oškodovanja tudi precej dolzih kali pod zemljo spravil, še zmiraj mislil nisem, da je zato zdrav ostal, ker je posušen bi). Za leto 1852 mi pa zmanjka krompirja za seme. Treba ga je bilo tedaj kupiti od soseda. Debel je bil scer, pa nagnjitega je bilo dokaj med njim. Izbravši zdravega ga velim v gorko hišo prinesti, kjer skoz 4 tedne ostane; debelega dam potem na 4, drobnejega pa na 2 kosa razrezati in tako razrezanega ukažem še en teden sušiti. Po nečimernosti mojih poslov pa se razrezani krompir v izbi tako posuši, da se vstrašim ga za- *) Nemudoma podamo ta pomoček iz bukvic: „Versuche iiber die Verhutung der Kartoffelkrankheit, vom Staatsrath A. N. H. Bollmann , Professor des landvvirth. Instituts in Gorvgo-rezk in Rusgfend", ki jih je ravno kmetijska družba po si. c. k. deželn^Ppoglavarstvu od vis. c. k. ministerstva notraj-nih oprav iz Dunaja prejela. Podamo ga pa s toliko večjim veseljem, ker se je ta pomoček tudi pri nas, kakor je brav-cem „Novic" znano, že laniilobro poterdil, in, kakor v današnjem listu gosp. dr. OrelfPše, tudi letos. Naj bi naši kmetovavci berž po tem navodu semenski krompir odločili in svetovali vsim sosedom tako storiti. Vred. gledaje. Tako zvenjen je bil, da bi bil kaj stavil, da ne bo mogel poganjati več. Al hudega sem se bal, veselo sem doživel. Hitro je kalil, krompirjevec je bil košat in 3 tedne pred kakor scer je bila no vina že na mizi, — debela, zdrava in okusna, da je bilo veselje. Odsihmal so se mi oči odperle. Začel sem po vzroku sledeti, od kod ta prememba, in na misel mi pride, kar je dr. Šlajden dokazal, ki pravi, da po sušenju krompirja en delmočca (štirke) raztopljiv postane, in da zavoljo te raztoplji-vosti omenjenega močnatega dela krompir ob vlažnem in gorkem vremenu začne hitro kaliti in zdrav in čverst sad rod/. In zares je bil pridelk deve-terni, in ne na krompirjevcu ne na krompirju ni bilo bolestnega sledii, akoravno je drugi krompir počeli okolici močno gnjil. Ta skušnja, da na mojem vertu tri leta zaporedoma se ni bolezin prikazala več, meje napotila primerjati skušnje drugod. Kar koli so počeli s krompirjem drugod, gnjiiini se vendar niso mogli ubraniti. Poterdiio me je tedaj to v mojih skušnjah, da semenski krompir sušiti je edini pomoček zoper g nji lin o. To se mi je pa toliko verjetniši dozdevalo, ko sem premišljeval: k a ko je to, da gnjije krompir, čeravno je na videz popolnoma zdrav? Če bi krompir v sebi ne imel nagiba k bolezni, bi se ga — sem djal — vunanja kužni na, naj je v zraku ali kjer koli drugod, prijeti ne mogla. Ta notrajna nagnjenost krompirja do bolezni mora pa predvsem v njegovih vodenih delih skrita biti. Zvedeni možje so že zdavnej nam povedali, da krompir ima 75 odstotkov vode v sebi (to je, v 100 funtih krompirja je 75 funtov vode). Ako se krompir potem še v vlažnih krajih spravlja, še lože pripomore ta vodenčnost k gnjilobi. Če se pa krompir do dobrega posuši, da tako rekoč zvene, zgubi veliko vode, vsi drugi njegovi obstojni deli pa se zavoljo tega nikakor ne spremene, tedaj rad kali in čversto rase, kadar se posadi. (Konec sledi.) Gotov pomoček zoper krompirjevo bolezin po rusovskih skušnjah. (Konec.) V važni reči se človek ne sme prenagliti; zato sem namenil se, prihodnje leto še več in mnogo-verstno skušati z velim krompirjem. Med tem pa sem prebiral časnike kmetijske, zvediti: jeli so že tudi drugod kaj tacega skusili; kar zvem, da v Vitebski okrajni grajšak Losowsky že skoz 4 leta ravno tako ravna s semenskim krompirjem, in da ta celi čas je na njegovi grajšini Ostnrvvni krompir čisto zdrav bil. Pa tudi temu grajšaku se je le primerilo, da je ta pomoček zvedel, in scer takole: Pred 5 leti, ko je dal krompir kopati na svoji njivi, je, igraje se z majhnim krompirčkom, ga nevedoma v žep vtaknil, in ko domii pridši zapazi, da ga ima pri sebi, ga je vergel za peč, kjer je obležal do spomladi. Spomladi ga najde vsega zvenjenega, in radoveden, ali tak posušeni sad še tali, ga vsadi. Losowsky se ne more prečuditi ko vidi veselo rast tega krompirčka; še bolj vesel pa je bil, ko je izkopal v jeseni iz te jame veliko lepega in zdravega sada. Odsihmal je bil sklenil ves semenski krompir sušiti dati in tako ravna z velikim pridom do današnjega dneva. Suhi krompir me je še le opomnil, da tudi druge semena kmetovavci pri nas (na Rusovskem) pred setvijo sušiti dajo, tako: lan en o seme v ne-kterih krajih, v druzih žito, posebno pa proso; v zahodni Rusii sušijo semensko čebulo, ktero čez zimo v dimnicah shranijo in jo za tega voljo diimka imenujejo. Tudi od kumar in dinj je znano, da po starejem semenu se bolje ponašajo kot po novem; georginje, ktere se pozimi do terdega p o suše, rasejo in cveto lepši od druzih. Čedalje pomislimo, da krompir ni korenina, ampak daje popovje, mladika, bomo tudi lahko spoznali, da tisto ravnanje, ki je za korenike dobro, ne mora tudi pravo biti za krompir. Semenski krompir spravljati, ki se ni posušil, je napčno. Morebiti da nekterim kajžarjem krompir le za tega voljo manj gnjije, ker mervico svojo čez zimo pri sebi v hiši spravljeno imajo. Čmuvtedaj novo seme iz ptujih krajev naro-čevati? Cmu krompirjeve kali saditi? Čmu iskati namestnikov krompirjevih, čmu uluka in druzih sadov, kteri so proti krompirju kakor noč in dan! Naj vsak, ki ta božjidarsadi,gapred posuši, in zvenjenega naj sadi, in kmalo bo vse bolezni konec! *) *) Mož veliko obeta; Bog daj, da bi resnica bila! Pomoček je lahak. da ne more ložji biti. Vred. Sušiti se pa da semenski krompir na večviž: ali 1) berž po tem, ko je iskopan bil, v nalaš napravljenih sušivnicah (pečeh), ali L) pri majhnih kmetijah v zlo gor k i hiši, kjer naj, pa ne predebelo nasut, do spomladi ostane, ali 3) če je, čez zimo ves zdrav ostal, v zlo zakurjeni izbiren teden pred sajenjem. Toliko mora krompir posušen biti, da zvene in se zgerbanči. Hitro ga posušiti je bolji kot počasi. Bolje je tudi ga koj v jeseni posušiti, zakaj? — zato, ker vsak krompir čez zimo nekoliko močnatih delov zgubi; ta zguba se pa odverne, ako se krompir berž v jeseni posuši. Na spomlad naj se krompir zgodaj (rano) sadi. Tako svetje po omenjenih večletnih skušnjah rusovski deržavni svetovavec m učenik v kmetijski učilnici Gorygorečki gosp. A. N. K. Bollmann. Temu svetu, poterjenemu tudi po naših domačih skušnjah, dostavimo mi le to: naj se primejo vsi kmetovavci te skušnje, in naj vsi zve-njeni semenski krompir sadijo. Storiti to je lahko; škodovati ne more nikakor. Naj se tedaj za semenski krompir že zdej zdrav odloči, čez zimo po danem nauku spravi v gorak kraj, pa tako, da ne bo kalil, ampak zvenil, in kar ga bo čisto zdravega ostalo, naj se sadi zgodaj na spomlad* Naj bravci „Novic" to svetjejo vsim kmeto-vavcem!