Srecn fe imel. Neki budimpeštansiki natakar z imenom Lajos LuJkacs je imel pred kratkim izredno srečo. Lukacs je vršil svoje delo v neki kavarni, v kateri se shajajo sami umetniki, časnikarji in pisatelji. Mož je bil v'Jel lepše dnd, 'kajti pred leti je št_- .iral umetnostno zgodovino in jezike, a je postal žrtev gospodarske krize. Nekega dne je prišel v kavarno goapod, ki mu je namignil brez besede, naj mu da n©ki inozemski lis-t. Lukacs je _,.enil, da mož ne zna irr.r.džarski in ga je nagovoril najprvo italijanski, potem 'rancoski, nemški in angleški. Gosta je presenetila čista njegova izgovorjava, povabil ga je k svoji mtzi Ln se spustil ž njim v pogovor, med katerim mu je Lukacs razodel svoje križe in težave. Kmalupotem se je gost poslovil, a je obljubil, da bo Lukacs še slišal o njem. In res, nekoliko dni pozneje je natakar prejel pismo, ki mu je isporočalo, da je imenovan za profesorja jezikov na neki madžarski gimnaziji. Pismo pa je nosilo podpis madžarSkega prosvetnega ministra Homana, ti&tega gosta, s katerim se je bil Lu-