KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO NOVOMEŠKI SPOMINI JOS. WESTER III. Ravnateljska doba (1918—1921) Poleti 1917 sem s svojo pohodno stotnijo dalmatinskega črnovojniškega bataljona taboril v Bileci, kjer smo se z dvema drvigima stotnijama vežbali za odhod na kako boji- šče. Tačas sta me bila dva ljubljanska pri- jatelja šolnika pismemo pozvala, da naj zaprosim za kako razpisano ravnateljsko mesto: na II. ljubljanski in na novomeški gimnaziji. Sedel sem in napisal za eno me- sto formalno prošnjo, za drugo pa sem se priglasil kar z vojnopoštno dopisnico, skli- cujoč se na osebne podatke v prvi prošnji. Naše tri stotnije so nato septembra meseca odposlali na albansko fronto. Kako je tedanji šolski svet kot posredna instanca moji prošnji upošteval, že zaradi krajevne razdalje nisem poizvedoval niti nisem pričakoval ugodne rešitve, češ da se bodo prosilci civilnega staleža znali uspeš- neje uveljaviti. Januarja 1918 pa, ko sem se mudil na kratkem dopustu v Ljubljani, me je iznenadilo uradno obvestilo, da me je cesar imenoval za ravnatelja v Novem me- stu in da naj službo nastopim takoj, ko me bo vojaška oblast razrešila vojne službe. Se sem se vrnil v južno Albanijo k svojemu bataljonu po slovo, nato pa sem preko Črne gore odpotoval v domovino, najprej na bolniški dopust, da sem še kot oficir prestal neko kirurško operacijo. Kot prebolevnik Prof. Fran Suklje sem se nato zdravil v Dolenjskih Toplicah. I,epega junijskega dne sem šel v Novo me- sto — na oglede. Novo gimnazijsko poslopje, ki ga je sko- zi tri leta zavzemala rezervna vojna bolnica Nagy Kikinda, je stalo že prazno, medtem ko se je pouk vršil še v tesnih prostorih frančiškanskega samostana in v nekaterih zasebnih sobah. Moj prednik, že upokojeni ravnatelj Fran Breznik, ki pa je šolske posle še nadalje opravljal, mi je pač poto- žil o težkih razmerah vojne dobe in predo- čii, da me čaka obilo zoprnega dela z zopet- njo ureditvijo šolskih prostorov. To me ni posebno plašilo, saj so mi povedali, da je vsa šolska oprema shranjena v varnih skladiščih in jo bo treba le namestiti v šol- ske prostore, ki pa jih bo treba najprej razkužiti in prebeliti. Zazdelo se mi je primerno, da bi se do- lenjskemu ljudstvu predstavil kot novi rav- natelj njegove srednje šole, in to sem tudi storil v obliki uvodnika, ki so ga objavile Dolenjske novice. V članku »Skrbi ob koncu šolskega leta« sem staršem, ki so imeli za gimnazijo godne sinove, predočil bistvo in pomen tega študija, v tihi slutnji, da bo novo šolsko leto prineslo neizogibni politični prevrat, po katerem nam bo zasve- tila nova doba tudi v prosvetnem in šol- skem pogledu in bo potreba domačega pod- mladka inteligence postala tem občutnejša. Dne 1. avgusta sem nastopil svojo službo. Ureditev šolskih prostorov je gladko po- tekla, tako da smo šolsko leto pričeli ob normalnem roku sredi meseca septembra. Pravočasno so se vrnili še trije profesorji črnovojniki: Jos. Germ, Ant. Lovše in dr. Milan Šerko. Po tedanjem družbenem običaju sem na- pravil uradne obiske pri uradnih načelni- kih: pri okrajnem glavarju baronu Recli- bachu — bil je to prijazen, na videz skro- men gospod majhne postave, pri predsedni- ku okrožnega sodišča pl. Garzarolliju — ne spominjam se več njegove osebnosti —, pri mestnem županu Rozmanu (pisal se je Ros- mann), ki mi je zbudil spoštovanje s svojo domačo razumnostjo, in pri mestnem žup- niku proštu dr. Elbertu. Le-ta mi je zaupno povedal, da se je pri deželnem predsedniku grofu Attemsu potegnil za moje imenova- nje, češ da naj dobi gimnazija za ravnate- lja oficirja, ki bi s trdo roko vzpostavil in ohranil na šoli red in disciplino, ki se je bila spričo vojnih razmer zelo zrahljala. S 88 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA tem mi je posredno namignil, kaj od mene pričakuje. Pripomnil sem, da mi kvalifika- cija po občasni zaposlitvi ni prav pogodu, vsekakor pa mi je ljubše tako priznanje, kakor če bi za moje imenovanje morali od- ločati politično-strankarski momenti. Naj kar tu pritaknem, kar mi je o tej zadevi pozneje povedal prijatelj dr. Fr. Vončina, ki je ob prevratu prišel v Novo mesto kot prvi sreski načelnik — okrajno glavarstvo je bilo odpravljeno. Še v avstrijski dobi je bil zapisnikar na sejali deželnega šolskega sveta. Omenil mi je, da je v razpravi o rav- nateljski službi mojemu imenovanju hudo nasprotoval deželni odbornik dr. Evg. Lam- pe in se vneto zavzemal za svojega kandi- data, pristaša Slovenske ljudske stranke, mojega nekdanjega učenca; vendar njegov predlog ni obveljal. Zlasti se mi je upiralo, da sem v nekdanjem gimnazijskem sošolcu — maiurirala sva 1. 1893 — spoznal tako strupenega nasprotnika. Tudi velik politik je včasih lahko majhen človek, če ga ob- vlada strankarska strast. — Kot najvidnej- šega predstavnika novomeške inteligence sem obiskal tudi bivšega deželnega glavar- ja dvornega svetnika pl. Sukljeta v njego- vem gradiču na Kamnu. Sedemdesetletni mož mi je imponiral s svojo mladeniško živahnostjo in bistro razsodnostjo. Prepri- čevalno je napovedal, da mora zmagati an- tanta in z njeno zmago tudi jugoslovanska misel. To preroško napoved je obnovil tudi na povračilnem obisku, kakor imam zapi- sano v svojem dnevniku dne 28. septembra: »Naša zemlja poraja, a ne ve se še, ali bo fant ali punca. Mislim pa, da pride na svet fant. Ime mu bo — Jugoslovan!« Kakor že povedano, se je pouk rodno pri- čel v prečiščenem šolskem poslopju, vendar so vojni dogodki, ki so dali slutiti bližnje razsulo stare Avstrije, odsevali tudi v šol- skem življenju. Težkoče v prehrani in na- bavi raznih potrebščin smo trpko čutili tudi v šoli; učitelji in učenci so vsak po svoje prenašali tegobe tistega časa. Pri pouku ni bilo potrebne zbranosti in ubranosti. Vsi smo čakali neizbežnega prevrata. Pojavila se je epidemična španska influenca, da smo morali po odredbi zdravstvene oblasti sredi oktobra pouk ukiniti. Medtem se je dogodil pričakovani državni prevrat. Na poziv novoustanovljenega Na- rodnega odbora, sestoječega iz članov obeh glavnih političnih strank, so dne 29 oktobra na Glavnem trgu priredili veliko manifesta- cijo, katere se je udeležil korporativno tudi ves učiteljski zbor. To je bil poudarni pri- četek nove politične dobe. Prve dni po razsulu cesarske vojske so se skozi mesto vračali manjši vojaški od- delki in posamezniki na vozovih in konjih, nekateri tudi peš. Marsikdo si je lahko po slepi ceni nabavil raznega vojaškega mate- riala ali si kupil celo konja. Občasno je bilo na cestah živahno vrvenje, nato pa zopet mučna tišina, dokler ni prispela nova skupina razkrojencev. Naravno, da se je tudi v šolski mladini ta preobrat po svoje odražal. Zlasti učenci višjih razredov so se začutili sproščeni disciplinskih predpisov in prvi čas je bilo treba vajeti krepko nateg- niti, da smo jih privedli k pravemu pojmo- \anju nove svobode. Ob prevratnih dneh je bilo treba po- slopja okrasiti z narodnimi trobojnicami. Hišnim posestnikom to ni delalo preglavice, saj so jih imeli doma shranjene, v gimna- zijskem inventarju pa je nismo imeli. Za prvo silo sem si pomagal z izposojeno za- stavo. Ko pa sem zvedel, da imajo na višjem šolskem svetu takega blaga italijanske pro- izvodnje v raznih barvah, sem se oglasil pri predsedniku Fr. Vadnjalu, da mi je dal odmeriti blaga za novo zastavo. Kakor da sem zadel dobitek, se mi je zdelo, ko sem blago, povezano v debel zvitek, prinesel v Novo mesto. Dal sem ga prikrojiti in sešiti v kakih 8 metrov dolgo zastavo, ki je nato prvič zaplapolala z visokega pročelja naše šole. Crno-rumeno staro zastavo pa je dobil šolski sluga, ki jo je razrezal v krpe in po- rabil za snaženje šolske oprave. Ko smo dne 5. novembra zopet pričeli s po- ukom, smo uvedli narodni jezik kot učni jezik za vse predmete tudi v višjih razredih razen za nemščino, za katero se je število tedenskih ur znižalo, zato pa se zvišalo za Ob odkritju Trdinove spominske plošče na pobočju Gorjancev dne 5. junija 1921. — Na hodniku: le™ raTnatelj Wester, desno prof. Seidl. Pod iploščo stoji recitatorica Marta Mušič, učenka IV. razr. 89 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO slovenščino od dveh oziroma treh ur na tri oziroma štiri ure; nov učni predmet pa je postala srbohrvaščina. Tudi uradni jezik, dotlej nemški, smo čez noč poslovenili: uči- teljske konference slovenske, dopisovanje z višjim šolskim svetom in z drugimi oblastmi slovensko. Za šol. leto 1918/19 je izšlo prvo (iskano slovensko Izvestje. Prvi narodni praznik dne 14. decembra 1918 smo proslavili posebno slovesno. Po zahvalni službi božji v frančiškanski cerkvi se je prvič pela koi narodna himna »Lepa naša domovina«. V lepo okrašeni telovad- nici se je poleg povabljenih gostov in uči- teljskih zborov zbrala šolska mladina z gimnazije in obeh osnovnih šol. Na pestrem sporedu so bile pevske in instrumentalne točke, deklamacije, pozdravni govor ravna- teljev in slavnostni govor prof. dr. Viktorja Tillerja. Tako je gimnazija proslavila pre- stop iz stare v novo zgodovinsko dobo. Ker so iz novega državnega središča, iz Beograda, dospevale uradom odredbe v srbo- hrvatskem jeziku, pisane večidel v cirilici, se je v javnosti pojavila potreba znanja te- ga jezika in tudi živo zanimanje zanj. Na željo Narodnega odbora smo odprli učni tečaj srbohrvaščine. Ker se je bilo priglasilo okoli 100 interesentov, se je poučevalo v dveh oddelkih v zbornici Mesine hiše z upo- rabo Ilešičevih izdaj srbohrvatskih tekstov. Udeleženci so povečini bili uradniki in jav- ni nameščenci. — Po zamisli Narodnega od- bora, ki mu je bil pobudnik in glavni čini-' telj profesor v pok. vladni svetnik Ferdo Seidl, smo v Narodnem domu priredili vrsto aktualnih predavanj. Tako sem imel v za- četku decembra 1918 v prepolni dvorani predavanje »Tri leta med Hrvati in Srbi«. Občinstvu sem v kramljavem govoru pripo- vedoval o svojih dožitkih in vtiskih iz voj- nih let, ko sem bival med Dalmatinci in Hercegovci, kjer sem imel dovolj prilike spoznavati življenje in miselnost domačega naroda. — Za spomin 100-letnice smrti na- šega prvega pesnika smo marca meseca 1919 priredili v gimnazijski telovadnici Vodtiiko- vo akademijo s pestrim sporedom. Slavnost- ni govor je imel prof. Dav. Majcen, vrstile 80 se pevske in glasbene točke, deklamacije in dramatsko uprizorjen dvogovor Prešer- nove Nove pisarije. Cisti gmotni dohodek je pripadel gimnazijskemu Podpornemu dru- štvu. V leto 1919 spada tudi ustanovitev realne gimnazije. Novomeška gimnazija, ustanov- ljena od cesarice Marije Terezije 1. 1746, je bila ves čas humanistična, s prostoročnim risanjem v nižjih razredih kot obveznim predmetom. Po prevratu 1918 so se pojavili glasovi, da na i se tudi naša gimnazija pri- lagodi novemu času. Mestni župan Karel Rozman je bil povabil prizadete kroge na posvetovalni sestanek, na katerem sem zbo- rovalcem razložil bistvo in ustroj stare kla- sične in nove realne gimnazije. Po živahni razpravi so soglasno sprejeli resolucijo, da naj se z novim šolskim letom gimnazija preosnuje v realno s francoščino kot dru- gim tujim živim jezikom. Nato je tudi uči- teljski zbor na izredni konferenci zadevo temeljito obravnaval ter sprejel predlog,: da naj se postopoma prične s to reformo ter uvede namesto grščine kot nov učni predmet francoščina. Ta predlog je nato odobrila Narodna vlada v Ljubljani z raz- pisom z dne 5. julija 1919. Učenkam, ki so] bile dotlej privatistke, se je dovolilo, da soj smele jM>slej obiskovati šolo kot redne učen-1 ke. Njih število je bilo razmeroma majhno:] konec šol. leta 1918/19 je bilo poleg 2191 učencev 25 učenk, t. j. 11.4 */o, naslednje leto 189 učencev in 24 učenk, t. j. 12.6 */o. Da bi gimnaziji ublažil njen ekskluzivni značaj in nje vrata odprl širši javnosti, sem v zimskih mesecih 1920/21 priredil lite- rarne večere s predavanji o razvoju sloven- skega pesništva od Valentina Vodnika do Otona Zupančiča. Prav 1. 1920 sta bili izšli Župančičevi zbirki Mlada pota in V zarje Vidove. K tem predavanjem — šestnajst jih je bilo —, ki so se vršila v fizikalni dvorani, je prihajalo lepo število novomeških ra- zumnikov, moških in ženskih. Njih denarni prispevki so šli v prid Podpornemu društvu naše gimnazije. Za poletni semester 1921 me je bil višji šolski svet odvezal od ravnateljskih poslov in šolskega pouka ter mi odobril dopust z naročilom, da naj pripravim novo izdajo slovenskih čitank za nižje razrede srednjih šol. Sketove čitanke, ki jih je bila pred voj- no izdala Mohorjeva družba v Celovcu, so bile sploh pošle, a tudi nekateri sestavki V njih niso več ustrezali novim razmeram. Zato je bila potreba po novih čitankah nuj- na. Namenil sem se, da zberem gradivo za- nje in pripravim za tisk vse štiri čitanke do začetka novega šolskega leta. Spričo žur- nega dela mi je zbiranje, snovanje in tip- kanje spešno potekalo. Marsikateri dan sem presedel pri delu tudi po deset ur, drugič zopet manj; za oddih pa sem si privoščil kak kolesarski izlet v okolico ali pa sem sedel v čoln in veslaril po Krki. Tako si umsiki delavec ohrani duševno in telesno prožnost. Saj kolesarski in veslaški šport komplementarno zaposlujeta ves trup in 90 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA vse okončine, nato pa še kopel s plavanjem v rečni vodi. Za tako skladno športno kreta- nje nudi prav naše mesto s svojo raznoliko okolico in z mirno Krko dovolj priložnosti. Ker z Mohorjevo družbo po nesrečnem plebiscitu z dne 10. oktobra 1920, ko je večji del slovenske Koroške pripadel k Avstriji, nismo imeli več stika, je prevzela tisk in založbo novih čitank Jugoslovanska knji- garna v Ljubljani (Čitanki za II. in III. razred sta nato izšli že 1. 1921, za I. in IV. razred pa le^o nato). Za mojega dopusta je ravnateljske posle spretno in vestno oprav- ljal prof. Mih. Markič, starešina učitelj- skega zbora. Konec meseca maja 1921 me je nemilo presenetila novica, da me je prosvetni mi- nister v Beogradu imenoval za višjega šol- skega nadzornika v Ljubljani. To imenova- nje je brez moje vedliosti in pristanka iz- posloval tedanji poverjenik za uk in bogo- častje dr. Fr. Skaberne. Dasi bi bil ta po- mik navzgor lahko smatral za nekako pri- znanje svoje dejavnosti, me je vendar ozlo- voljil, ker se mi je s tem razblinila želja, da bi svoje službovanje končal v Novem mestu. Nikakor se nisem mogel sprijazniti z dejstvom, da bom moral zapustiti to biva- lišče, kjer sem si želel ustvariti svoj dru- žinski dom, kjer mi je prijatelj Skalicky, vodja grmske šole, na vrtu zasadil nekaj žlahtnih tri, kjer sem si nameraval posta- viti čebelnjak, in kjer naj bi dočakal svoj pokoj. Vse te idilične načrte mi je prečrtal ta nezaželeni avanzma ter mi življenjsko pot povsem drugam usmeril. Nič me ni mi- kalo v Ljubljano, saj sem se zavedal, da bom v novem položaju bolj uradna oseba, ne več neposredni mentor šolske mladine. Občutno me je zadel ta nasilni poseg v mirni potek mojega življenja, a nisem se smel upirati, zlasti ker sem bil že 1. 1919 odklonil poziv na službovanje v ministrstvu za prosveto v Beogradu, kar se mi je, kakor sem pozneje zvedel, zelo zamerilo, češ da sem človek brez višje stremljivosti. Lahko rečem, da se v tem pogledu niso nič kaj motili; stremljiv sem bil le kot — goro- liodec. Prav tiste dni (v začetku junija) je novo- nieška podružnica SPD po zamisli prof. Ferda Seidla pripravila slovesno odkritje spominske plošče Janezu Trdini kot slavi- telju Gorjancev in Dolenjske sploh ter me povabila za slavnostnega govornika. Dušev- na ubranost mi ni bila takšna, da bi se z vne- mo pripravil na to slovesnost. Bila je ne- delja dne 5. junija, ko sem rano zjutraj sedel k pisalnemu stroju ter si v naglici natipkal osnutek govora. Tam gori na jk)- bočju Gorjancev pri Cimermančiču se je popoldne zbrala množica meščanov in do- mačinov iz bližnje okolice. S hodnika teda- nje orožniške postaje je pozdravne besede spregovoril pobudnik te prireditve prof. Seidl, nato pa sem imel besedo jaz kot slav- nostni govornik. Na hodniku, kake 5 metre visoko nad občinstvom, ki se je v sončni pripeki gnetlo na cesti, sem se počutil ka- kor na prižnici. V spominu mi je spontani učinek besed, ko sem proti koncu govora predočil Trdino, kako prihaja s temnim slamnikom na glavi in z dežnikom v roki po cesti semkaj, v njegovem spremstvu pa div- ji mož in povodni mož, puščavniki Feliks, Dorče in Florče, gosx>odična Cizara in Ko- caneža in še druge osebe iz njegovih Bajk in povesti o Gorjancih.* Takrat so se poslu- šalci kakor lutke obrnili v ono stran, kamor sem z roko kazal. Kajpada so bili razoča- rani v svoji radoglednosti; mene pa je ta retorični učinek bolj zadovoljil kakor plo- skanje po končanem govoru. Saj tak aplavz lahko izraža tudi zadovoljstvo poslušalcev, da jim ni treba govornika še dalje poslu- šati. Nato so slavilci s soglasnim odobrava- njem sprejeli predlog prof. Seidla, da naj najvišji vrh Gorjancev, vrh Sv. Jere, dobi novo ime — Trdinov vrh. Ta predlog so predložili osrednji vladi v odobrenje, kar se je leto nato tudi zgodilo. O velikem šmarnu 1. 1923 je bila na vrhu samem krst- na slava, pri kateri se je zbralo mnogo ljud- stva iz mesta, z dolenjske in belokranjske strani, celo iz Hrvatske, in bradati uniatski svečenik iz hrvatskih Sošic je opravil cer- kveni obred, botrovala pa je Dora Staretova, Učiteljski zbor in osmošolci konec š. 1. 1921. Stoje od leve proti dosni, zgor. vrsta: 4 dijaki, prof. Krajec, Južnič, 3 di- jaki; spod. vrsta: 3 dijaki, supl. Modrijan, Kovač, dr. Serko, Napotnik, 3 dijaki; sede: dr. Ažman, Kune, Koštial, Maikič, ravnatelj Wester, dr. Tiller, Skerlj, dr. Gorjanec 91 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO hči graščaka na Ruperč vrhu, oblečena v košato narodno nošo. Naj omenim še kaj o našem šolskem po- slovanju. \ učiteljskem zboru je bilo 15 članov. Poleg 8 osnovnih razredov je bila v I. razredu vzporednica. Število učencev se je gibalo okoli 200. Posledica vojnih do- godkov na Krasu in primorskih tleh je bil pojav, da je bilo domala v vsakem razredu nekaj učencev iz družin, ki so od tam pri- bežale na Dolenjsko. Goriški pribežnik je bil tudi novi šolski sluga Ivan Tinta, ki se je izkazal za spretnega hišnika. Shakespea- re bi ne bil mogel izbrati primernejšega priimka, če bi v svojih dramah imel kakega šolskega slugo. Zakaj slugova skrb je bila tudi ta, da je bilo v tintnikih v šolskih klo- peh vedno dovolj črnila, za kar so učenci prispevali t. zv. tintniiio. Vedel sem, da kot ravnatelj nisem bil posebno priljubljen, kar pa mi ni delalo sivih las. Nisem maral biti »aurae popularis captator«, ker bi bilo to v kvar stvarnosti uradnega in vzgojnega posla. Budno sem pazil, da je pouk v redu potekal, saj naj bo učitelj učencem zgled resnobe in vestnosti. Od učencev sem zahteval rednost, točnost in vljudno strumnost v ponašanju. Zoprna mi je bila pri mladem človeku mahedrava ohlapnost in malomarnost. Ljubši so mi bili živahni, odrezavi fantje kakor cincavci, prihuljeni mladinci. Nisem imel posluha za tajne ovadbe in zahrbtne pritožbe. Anonim- no pismeno ovadbo proti nekemu profesorju " sem izročil prizadetemu, češ naj se sam po- briga za ovadnika, očitano dejanje, če je očitek upravičen, pa naj opusti. — Na vra- tih ravnateljske pisarne sem imel napis s svarilno devizo: Govori malo — povej dosti — opravi hitro! S tem sem se obvaroval pred nadležnimi obiski, češ da naj se dra- goceni čas ne trati z jalovim govoričenjem. Ne i>omnim, da bi bilo kaj hujših discipli- narnih primerov, čeprav je bilo v prevrat- nih tednih med višjegimnazijci nekaj rogo- bornih dtihov. Ravnal sem se po vodilnem načelu, da naj se srednješolec privadi na disciplino, saj mu bo v poznejših letih Je prav prišla, zlasti v vojaški službi. Cul sem, da so mi prilepili vzdevek Napoleon. Men- da mi ni usojen podoben klavrni konec!. Kdo bi mladini zameril nje prešerno domi- selnost! Sicer pa je to že star dijaški običaj, da pridevajo svojim profesorjem šaljive priimke. Habeant sibi! Naj navedem nekatere dijake, ki so za mojega ravnateljstva obiskovali to gimna- zijo in so pozneje zavzeli in še zavzemajo vidne položaje v naši javnosti. Tako so po- stali profesorji na ljubljanski univerzi: ing. I\an Klemenčič, gozdarski strokovnjak na fakulteti za agronomijo, gozdarstvo in vete- rinarstvo; ing. Ernest Pehani, strokovnjak za elektrotehniko; dr. phil. et med. Hubert Pehani, biolog na medicinski fakulteti; dr. France Tomšič, profesor za starocerkveno slovenščino, priznan leksikograf, ki je se- stavil kleni Nemško-slovenski slovar, zdaj že v 3. izdaji, in dr. Fran Zwitter, redni pro- fesor za zgodovino novega veka, dopisni član Slovenske akademije znanosti in umet- nosti. Redni član SAZU je Marjan Kozina, skladatelj Ekvinokcija in Ilove gore in avtor duhovite satirične razprave O človekovi de- javnosti. Posebnih zaslug za prospeh svojega rojstnega kraja si je pridobil univ. profesor ing. arch. Marjan Mušič; po njegovih načr- tih so uredili Glavni trg ter ga okrasili s sjjomenikoma Janeza Trtline in Dragotina Ketteja, preuredili Vrata, Kresijo prenovili v študijsko knjižnico, Križatijo pa v Do- lenjski muzej, tako da je po vojnem pu- stošenju hudo prizadeto mesto dobilo nove I>oteze, ne da bi s tem kaj prida utrpel nje- ga starinski značaj. Kot zdravniki so se uveljavili: okulist dr. Ivan Koklič, dr. Lea Pleiweis, dr. Marjan Polenšek, dr. Fran Pungarčič, dr. Bogo Skalicky in psihiater dr. Niko Vončina. — Profesorski poklic so si izbrali: Janko Jarc, sedaj upravnik Dolenjskega muzeja, Marija Kovač, roj. Kozina, svoj čas ravnateljica VI. gimnazije v Ljubljani, in Bogo Teply, sedaj upravnik pokrajinskega muzeja v Mariboru. — V tehnični stroki deluje kot elektrotehnični strokovnjak ing. Fran Straj- nar, v upravni pa Mirko Hočevar, pomočnik sekretarja za splošne gospodarske zadeve pri vladi LRS. Kot biolog in tudi kot knji- ževnik se je uveljavil prerano umrli Vladi- mir Premru. Umetniško navdahnjen slikar in pesnik je bil inž. Zdenko Skalicky, kot novelist in dramatik je žel priznanje zdrav- nik dr. Slavko Grum, zlasti za dramo Do- godek v mestu Gogi. Gotovo je še več tedanjih učencev pre- vzelo koristne posle v naši skupnosti, ki jih pa javnosti odmaknjen starec ne more ime- ti v točnem razvidu. Še to naj omenim, kar sem doživel za ita- lijanske okupacije, ko sem v grosupeljski okolici iztikal za živili, ki smo jih v Ljub- ljani hudo pogrešali. Ko sem nekoč na Goričici pri Šentjurju stopil v dotlej mi neznano hišo, me je gospodar Jože Remic takoj prep>oznal kot svojega nekdanjega ravnatelja. In res sem našel njegovo ime 92 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA natisnjeno med prvošolci v Izvestju za šol. leto 1919/20. Mož, ki me po 20 letih ni izgu- bil iz spomina, je sedaj zgleden gospodar in umen kmetovalec. Lahko rečem, da smemo izrek znanega avstrijskega zgodovinarja Arnolda Luschi- na pl. Ebengreuth, po svojem očetu ribni- škega rojaka slovenskega pokolenja: »Fert Carniola viros«" primeniti tudi novomeški gimnaziji: Tulit Neapolis carniolica viros! Naj bi poslala v svet vrsto vrlih mož tudi v sedanjosti in prihodnosti! Obilen in zanimiv bi bil seznam vseh 2)oraembnih mož, ki so na tej gimnaziji delovali kot učitelji in vzgojitelji ali pa jo obiskovali kot učenci v dolgi dobi njenega več kot dvestoletnega obstanka. Gimnazijo, takrat šestrazredno, kot samostanski zavod s pravico javnosti je ustanovila cesarica Marija Terezija 1. 1746, o čemer priča še sedaj ohranjeni latinski napis na kamniti X)rekladi nad glavnim vhodom v staro šol- sko poslopje. Le-ta se glasii: AeDes pletatl LItterIsqVe prlVILeglo aVgVstIssIMae re- glnae Thereslae eXstrVCtae. Kronogram tega napisa vsebuje letnico MDCCXLVL Od početka vseskoz do 1.1869/70 je šolo vzdrževal frančiškanski red in so na njej poučevali zgolj redovniki. Zadnji ravnatelj redovnik je bil p. Ladislav Hrovat, znani slovenski jezikoslovec. Ko pa je bila gim- nazija s cesarskim odlokom z dne 30. sep- tembra 1870 podržavljena in preosnovana v popolno višjo realno gimnazijo, so dobili pristop v učiteljski zbor tudi laični profe- sorji. Prvi ravnatelj svetnega stanu je bil dr. Joh. Zindler (1870—1874), naslednik mu je bil Joh. Fischer (1874—1885). Oba sta bila trda Nemca, ker je tedanji centrali- stični nemško-liberalni režim postavljal na vodilna mesta samo osebe nemške narod- nosti. Prvi laični ravnatelj Slovenec je bil Andrej Senekovič (1885—1890). Za njam so se vrstili ravnatelji: dr. Fran Detela (1890 do 1906), Fran Breznik (1906—1918), Jos. Wester (1918—1921), Amat Skerlj (1921 do 1927), Ivan Maselj (1927—1932), Ludvik Ya- jaga (1932—1939 in 1945/46), in Ivan Dole- nec (1939—1945). Od marca 1946 pa ravna- teljuje tovarišica Palmira Kasesnik. Na Vidov dan 1921 mi je učiteljski zbor priredil odhodnico z izletom k Zorku v Družinsko vas pri Beli cerkvi. Dopoldne sem se bil v telovadnici poslovil od učencev vseh razredov, popoldne pa smo se na dvo- vprežnem lojtrniku, ki ga je dal vpreči ko- lega prof. Skerlj, lastnik lepe kmetije v Gotni vasi, odpeljali proti Beli cerkvi vsi člani učiteljskega zbora, samo eden je ostal doma. Na gostilniškem vrtu pri Zorku, tik ob žuboreči mlinščici, smo si privoščili pri- jeten simpozion. V poslovilnem govoru sem se spominjal svojih deških let, ko me je oče po tej cesti prvič peljal v novomeško ljudsko šolo. Takrat še nisem vedel, da kri- je bližnji Vinji vrh, sedaj naperjen z be- limi zidanicami, prazgodovinska grobišča, da je Bela cerkev v njega vznožju ena naj- starejših kranjskih prafara, da so sosednje Šmarješke Toplice zdravilišče raznim be- težnikom — nekdaj so si tam dajali staviti rožiče —, da je Trška gora rodnica dobre vmske kapljice in da so Gorjanci onstran Krke torišče Trdinovih bajk in povesti. Ta- krat sem prvič videl gradova Strugo in Otočec, v katerih se odigrava romantična povest Tavčarjeva. Oče, oskrbnik radeljske graščine me je opozoril na sivi Stari grad in visoko v nebo štrleči Hmeljnik in na v ziiož- ju Trške gore stoječi Bajnof, nekdanjo pri- stavo stiskih belih menihov. Sele v zrelih letih se misleči človek zaveda, koliko zgo- dovinske romantike čemi v tej pokrajini ob Krki, a tudi Krka sama je bila svoj čas na glasu po svojih kapitalnih žlahtnih rakih. Vse to je bilo in — minilo! Take misli so me obhajale ob tem slovesu od krajev, na katere me vežejo spomini iz davne mlado- sti, in ob tej razhodnji od mojih stanov- skih sotrudnikov. Naj se jih spomnim zapovrstjo po nji- hovih učnih strokah. Katehet dr. Ciril Až- man je poučeval tudi italijanščino kot ne- obvezni predmet; svoje študije je bil kon- čal na gregorijanskem vseučilišču v Rimu z doktoratom iz teologije in filozofije. Kla- sični filologi so bili: Rudolf Južnič, ki je pozneje kot profesor na humanistični gim- naziji v Ljubljani spisal več učnih knjig za latinščino in grščino, a tudi za francoski in Grad Otočec ob Krki 93 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO nemški jezik; Anton Lov-še, ki je po pre- vratu 1. 1945 svoje službovanje končal kot ravnatelj klasične gimnazije v Ljubljani; Mihael Markič je v več Izvestjih objavil študije o eksaktni logiki in gramatiki, v Et- nografu na predlog o izenačenju slovanskih črkopisov; Peter Prašen je bil odličen slov- ničar in vnet vzgojitelj, Amat Škerlj pa razgledan poznavalec klasičnega slovstva, ki je v družbi s prof. Sovretom objavil v čednem prevodu izbor Horacovih satir in pisem in od. — Slavisti na zavodu so bili: dr Martin Gorjanec, Ivan Koštial in Martin Majcen. Medtem ko se prvi v tiskani besedi m oglašal, se je prof. Koštial, po rodu Ceh, a popolnoma poslovenjen, uveljavil kot od- ličen jezikoslovec ter objavil množico filo- loških člankov in etimoloških razlag; znan je tudi kot avtor pravopisne knjižice Slov- niški in slovarski brus knjižne slovenščine. — Prof. Majcen je slovel kot zanosen go- vornik na ljudskih in šolskih slavnostih. Germanist je bil dr. Jakob Kelemina, ki je pozneje prvi zasedel stolico germanistike na ljubljanski univerzi; spisal je dolgo vrsto slovstvenih študij, med temi Bajke in pripo- vedke slovenskega ljudstva in Literarno vedo. Za njegovo življenjsko znanstveno delo mu je ljudska oblast podelila Prešer- novo nagrado. Po njegovem odhodu v Ljub- ljano je na zavodvi prevzel pouk nemščine novomeški rojak prof. Janko Krajec, sin zaslužnega tiskarja in založnika. Po pre-^ osnovi zavoda v realno gimnazijo, ko se je uvedla francoščina kot prvi tuji jezik, je nastopil kot prvi učitelj tega jezika suplent Jos. Napotnik, nečak lavantinskega škofa. — Matematiko in fiziko je poučeval prof. Karel Kune, ki se je pozneje v Ljubljani uveljavil kot pisec učnih knjig za aritme- tiko in algebro. — Učitelj prostoročnega risanja, ki je bilo na nižji gimnaziji že od nekdaj obvezen predmet, je bil akademični slikar Jos. Germ, učenec in sodelavec slav- nega češkega slikarja Vaclava Brožika; na dobrem glasu je bil kot krajinar, portretist in žanrski slikar. — Zadnje leto je vstopil v naš zbor kot učitelj zgodovine Josip Ko- vač, govorniško nadarjen predavatelj. — Neobvezno petje je z res veliko vnemo po- učeval Ignac Hladnik. organist v kapitelj- ski cerkvi, priznan skladatelj in spreten dirigent. Sedaj, ko je minilo že 36 let, se mi inako stori ob misli, da so vse te stanovske tova- riše odnesli že k večnemu počitku. Samo trije tedanjih »aktivistov« se še gibljemo in ubadamo kot staroupokojenci, živeči v Ljubljani: prof. dr. Milan Serko, učitelj prirodopisa in matematike, dr. Viktor Til- ler, profesor za zgodovino in zemljepis, in že okoreli pisec teh zveriženih Spominov. OPOMBE i. Govr>r jc ob stoletnici Trdinovopa rojstva oibiavil ted- niik ZiS mo. št. 21. — 2. Gl. Dr. Wnlt. Schmid, tn memo- . mm Arnold Luschio - Ebengreuth. GMD XIII, 95. 94