P r a v i I a društva za zgradbo učiteljskega konvikta v Ljubljani. § 1. Irne društva je: ,,Društvo za zgradbo učiteljskega konvikta v Ljubljani". § 2. Namen društva je: zgraditi v Ljubljani poslopje za zavod pod zgornjim naslovom, v katerem se bode skrbelo za učiteljske otroke in sirote <i) v moralnem in b) v gmotnem oziru. — Z moralnega stališča skrbelo se bode zlasti s tera, da bi gojenci in gojenke v šolski dobi vse svoje moči posvetile verskim in šolskim zahtevarn, da bi v kakoršnikoli obliki v nravnosti ne grešili in da bi se pripravljali za prihodnje življenje. — V gmotnem oziru se bode pa pazilo, da bi v zavodu gojenci in gojenke bile tako preskrbljene, kakor v vravnanem očetovem dorau. § 3. Sredstva tej nameri so: a) zbirati udnino, izdavati spise in prirejati predavanja, koncerte in razstave; h) darila in posebne ustanove; c) cisti dohodek »Učiteljskega Tovariša", oziroma ,,Slovenskega učiteljskega društva v Ljubljani" in druzih knjig, ki jih izdaje nSlovensko učiteljsko društvo v Ljubljani". § 4. Društvu more pristopiti vsak neoporečen državljan, če se oglasi pri društvenem vodstvu (odboru). Ako bi se vsprejem odrekel, odboru ni treba navajati razlogov. § 5. Društveniki so: «) pokrovitelji; h) ustanovniki; <) pravi; <¦) [>odporni in d) častni. § 6. Pokrovitelj rnore postati: a) vsakdo kakoršnegakoli stanu, ako plača društvu 100 gld. (200 K) jedenkrat za vselej ali pa po obrokih v teku dveh, treh ali štirih let; L) vsako učiteljsko društvo, ako plača društvu 100 gld. (200 K) jedenkrat za vselej ali pa po obrokih v teku dveh, treh ali štirih let; c) občine in razna društva in korporacije pod jednakimi pogoji, kakor pod u) in b). § 7. Ustanovnik postane lahko vsakdo kakoršnegakoli stanu, vsaka občina in društvo, ako se zaveže plačevati na leto po 5 gld. (10 K). § 8. Pravi drustvenik je vsak ljudski ueitelj ali učiteljica, ki je pri- stopil društvu kot pokrovitelj ali ustanovnik, ali če plaouje društvu na leto po 1 gld. (2 K). § 9. Podporni društvenik more postati vsak prijatelj šole in ljudskih učiteljev, kateri društvo kakor si koli bodi podpira. v § 10. Castnim društvenikom izvoli občni zbor takošnje osebe, ki so si pridobile posebnih zaslug za zgradbo konvikta, za ljudsko učiteljstvo ali za ljudsko šolstvo sploh. §11. Vsak drušfcvenik iraa pravico vdeleževati se društvenih shodov in koncertov ter pri shodih govoriti in predlagati; pravi društveniki imajo pa tudi pravico glasovati, voliti in voljeni biti. § 12. Vsako učiteljsko društvo iraa pravico toliko zastopnikov dotičnega učiteljskega društva z virilnim glasom poslati v društveno vodstvo (odbor), kolikorkrat je v § 6. določeno pokroviteljino vplačalo. § 13. Drustvena opravila oskrbuje devet voljenih odbornikov in zastopniki z virilnim glasom posaineznih učiteljskih društev v smislu § 12., ki imajo iste pravice, kakor voljeni odborniki. Ti volijo izraed sebe predsednika, prvega in druzega podpredsednika, tajnika in blagajnika. Vsi funkcijonarji morajo stanovati v Ljubljani ter opravljajo svoj posel brezplačno. § 14. Društveno vodstvo (odbor) sklicuje obcni zbor in vsakoršne društvene shode, prireja koncerte, predavanja in razstave ter izdaje knjige. § 15. Odborovi sklepi so veljavni, če je vsaj pet izvoljenih odbornikov prisotnih. Odbor sklepa z nadpolovično večino glasov prisotnih odbornikov; kedar je pa jednako glasov, pa odloči predsednik. Zapisnike odborovih sej podpisujejo vsi prisotni odborniki. § 16. Predsednik reprezentuje društvo osobno in pisraeno, predseduje v odboru, v občnih zborih in shodih ter podpisuje s tajnikom in blagajnikom vse spise. — Podpredsednika zastopata predsednika v vsakem slučaji. § 17. Tajnik skrbi za vsa pisarska dela ter podpisuje s predsednikom in blagajnikom vse listine ter pripravi vse potrebno za zborovanja in daje pri njih pojasnila. § 18. Blagajnik prejema ves denar proti potrdilu ter objavlja četrtletno vse dohodke v glasilu nSlovenskega učiteljskega društva", izplačuje po predsedniku nakazane zneske in oskrbuje blagajnični dnevnik. Nabrani denar mora zanesljivo in plodonosno naložiti. Gotovina, vrednostni papirji in hranilne knjižice spravlja v društveno blagajnico, od katere imajo po jeden kljiič predsednik, tajnik in blagajnik. Pri občnern zboru mora predložiti natančen račun o oskrbovanji društvenega premoženja. § 19. Pregledovalci računov poročajo četrtletno odboru in vsako leto pa občnemu zboru, v kakošnem stanu so računi, knjige in blagajnica. Vsako četrtletje, kadar se občni zbor razpiše in tudi drugokrat med letom, če se pokaže potreba, skliče predsednik pregledovalce računov, kojim mora blagajnik predložiti vse pripomočke, da morejo natančno pregledati knjige, račune in blagajnico. § 20. Ako zahteva pet odbornikov odborovo sejo pismeno, jo mora predsednik sklicati v 14 dneh. § 21. Društvo zboruje vsako leto, ko je občni zbor Slovenskega učiteljskega društva v Ljubljani. Izvanredne občne zbore sklicuje društveno vodstvo, kadar se pokaže potreba, ali če vsaj tretjina pravih društvenikov pismeno to zahteva ter naznani predraet dotične razprave. — Občni zbor sklepa z nadpolovično večino glasov prisotnih pravih društvenikov. Ako se pri volitvi ne doseže nadpolovične večine glasov, vrši se ožja volitev med tistirni, ki dobe največ glasov. Pri jednakih glasovih odloči žreb. § 22. Dnevni red občnega zbora je: a) poročilo o društvenem delovanji preteklega leta in o proračunu za bodoče leto; b) pregled letnega računa; c) sklepanje o posebnih nasvetih; č) dovoljenje izrednih društvenih stroškov; d) prernemba pravil; c) sklepanje o razpustu društva; /') volitev društvenega vodstva (odbora); <l) volitev treh pregledovalcev računov; h) volitev treh razsodnikov v društvenih prepirih; /) raztii predlogi in nasveti. § 23. Propire med udi razsoja društveno vodstvo (odbor); prepire med udi in društvenira vodstvom pa na občnem zboru izvoljeni razsodniki. § 24. Društvo se razide in neha, če to občni zbor veljavno sklene, ali pa če se oblastno razpusti; sicer pa neha stoprav tedaj, ke- 23* dar doseže v § 2. naznačeni namen. — Če se društvo poprej razide, oziroma če je oblastvo razpusti, pripade vse premoženje ,,Društvu v pomoč učiteljem, njihovim udovam in sirotam na Kranjskem" v Ljubljani in za veljavnost sklepa o razhodu društva pri občnem zboru je potreba prisotnosti treh četrtin pravih društvenikov, od katerih morata dve tretjini glasovati za razhod. § 25. Ako se društvo razide vsled doseženega svojega namena, preide vse društveno premoženje v oskrbovanje ,,Slovenskega uoiteljskega društva v Ljubljani". Pogoji, pod katerimi se bode dovršeni konvikt izročil ,,Slovenskerau učiteljskemu društvu v Ljubljani", določili se bodo svoj čas v posebni listini tako, da se nc bode konvikt smel nikoli odtegniti namenu, določenerau v § 2. teh pravil. Št. 10261 Ustanovitev društva za zgradbo učiteljskega konvikta v Ljubljani na podstavi teh pravil se ne prepove. C. kr. deželna vlada za Kranjsko, Ljubljana, dne 17. vel. srpana 1894. Za c. kr. deželnega predsednika: Schemerl m. p.