GEOGRAFSKI OBZORNIK kultete. Vstop no predavanja je prost. Načrtujemo na- slednja jesenska predavanja: • 20. oktober 1998: Geografske značilnosti Mehike (Jurij Senegačnik), • 17. november 1998: Prsti v Sloveniji (dr. Franc Lovrenčak) in • 15. december 1998: Vt is i s prvomajske ek- sku r z i je L jubl janskega geografskega društva v Sirijo (dr. Matej Gabrovec in Mirsad Skorupan). GEOGRAFSKI VEČERI LJUBLJANSKEGA GEOGRAFSKEGA DRUŠTVA Aleš A. Smrekar Geografski večeri so organizirani drugi torek v me- secu ob 19. uri v dvorani Zemljepisnega muzeja, Trg francoske revolucije 7 (vhod skozi prodajalno Kod in Kam). V jesenskih mesecih načrtujemo dva večera: • 13. oktober 1998: Slovenija in dileme sona- ravnega razvoja (dr. Dušan Plut) in • 10. novembra 1998: Geografski (Nacional- ni) atlas Slovenije (člani vodstva projekta). EKSKURZ I JE LJUBLJANSKEGA GEOGRAFSKEGA DRUŠTVA Marjeta Hočevar Jesenski sklop letošnjih ekskurzij po Sloveniji bo namenjen spoznavanju značilnih prsti v različnih slo- venskih pokrajinah. Vodila jih bosta dr. Ana Vovk Kor- že in dr. Franc Lovrenčak. • 26. september 1998: 1. del - Ljubljanska kot- lina (dr. Franc Lovrenčak), • 24. oktober 1998: 2. del - Pohorje, Dravsko polje in Slovenske gorice (dr. Ana Vovk Kor- že) in • 21. november 1998: 3 . del - Dinarski k ras in Kras (dr. Franc Lovrenčak). Na ekskurzijah bomo ob terenskem delu spozna- vali glavne tipe prsti v Sloveniji, se seznanili z osnov- nimi metodami terenskega proučevanja prsti, si prido- bili sposobnost razpoznavanja prevladujočih pedoge- netskih procesov na osnovi izmerjenih fizikalno-kemij- skih lastnosti prsti in se jih naučili interpretirati. Ekskurzije bodo predvidoma vključene v Katalog stalnega spopolnjevanja učiteljev, ki bodo imeli tako možnost pridobiti dodatne točke za napredovanje. Cena in podrobnejši program ekskurzij bosta zna- na v začetku septembra, ko bodo v Zemljepisnem mu- zeju, Trg francoske revolucije 7, Ljubljana tel. (061) 213-537 začeli zbirati prijave. Plačilni pogoji osta- nejo enaki kot doslej. W Ö R T E R B U C H ALLGEMEINE GEOGRAPHIE Ana Vovk Korže Izšel je obsežen »Leksikon obče geografije« v nemškem jeziku, namenjen zlasti geografom (ured- nik: Hartmut Leser, avtorji: Hartmut Leser, Hans-Die- ter Haas, Thomas Mosimann, Reinhard Paesler s so- delovanjem Judith Huber-Frohli, Westerman, 1997). Predstavitve vreden med slovenskimi geografi je zato, ker je prava zakladnica informacij, ki niso ozko omejene le na definicije posameznih gesel, temveč ponujajo obširne razlage najrazličnejših občih geo- grafskih pojmov. Kar želimo si lahko, da bi tudi v slo- venskem jeziku imeli kaj podobnega, saj obstoječi leksikon geografije, ki ga je izdala Cankarjeva za- ložba, ne zadovoljuje sedanjih potreb. Leksikon obče geografije - Diercke je prvič izšel leta 1984, do leta 1995 pa je izšlo kar 8 izdaj. Pri- čujoča izdaja je precej dopolnjena z izrazi s področ- ja bioekologije in biogeografije. Pisci leksikona so raziskovalno usmerjeni na različna področja geogra- fije (fizična in ekonomska geografija, pokrajinska eko- logija) v nemških geografskih ustanovah (razen H. Leserja, ki prihaja iz Švice). Leksikon je posvečen predstavitvi izrazov s področ- ja obče geografije. Zajema okoli 15.000 gesel s po- dročja geoekologije, geomorfologije, pedogeogra- fije, klimatogeografije, hidrogeografije, biogeogra- fije, antropogeografije, ekonomske in socialne geo- grafije ter geografije naselij, prometa in turistične geo- grafije. Poleg geografskih izrazov so obravnavani tudi strokovni izrazi geografiji sorodnih znanstvenih disciplin. To je hvaležno zlasti takrat, ko dvomimo, kateri izraz uporabiti, če povzemamo ugotovitve iz negeografske literature. Besedilu je dodanih še oko- li 500 zemljevidov, prečnih prerezov in shematskih prikazov. Leksikon je obsežen, saj zajema nad 1000 stra- ni B6 formata. Najprej so po abecednem redu raz- porejena gesla, na zadnjih štirih straneh je zbrana literatura, nato pa še pregled shem, zemljevidov in prečnih prerezov, kar daje skupaj kar 1037 strani. 26 GEOGRAFSKI OBZORNIK V leksikonu najdemo obrazložitve za »skoraj vse« pojme, ki jih uporabljamo v širši strokovni geograf- ski terminologiji. Zlasti obsežno so razloženi izrazi s področja okoljevarstva, kar je za geografe še kako pomembno, saj je ravno na tem področju v sloven- ski terminologiji precejšnji nered. Posamezna gesla so obrazložena tako, da omo- gočajo vključevanje razlag drugih pojmov in s tem razširjeno interpretacijo osnovenga gesla. Dobro je označen abecedni sistem posameznih gesel (mastni tisk in razmiki med pojmi), kar pospešuje hiter do- stop do iskanega gesla. Poglejmo nekaj gesel (-» kazalke, usmeritev k is- kanju obrazložitve): • geofaktor (str. 261): je eden izmed -»ekofaktor- jev oz. -»pokrajinskih faktorjev v -»geoekosistemu oz. -»pokrajinskem ekosistemu. Zanj se uporablja tudi oznaka naravni faktor, ali bolje iz narave iz- hajajoč, kajti naravni faktorji, kot so podnebje, vode, prsti in drugi, so antropogeno spremenje- ni. Posebno v območjih z intenzivno rabo in/ali občutljivim ekosistemom je naravno stanje geofak- torjev že dolgo spremenjeno. To se je zgodilo zla- sti po 2. svetovni vojni v srednji in zahodni Evro- pi z razširitvijo pozidanih in infrastrukturnih po- vršin in v Alpah zaradi masovnega turizma tako poleti kot pozimi. • regija (str. 690): v -»geografiji konkretni tridimen- zionalni izsek iz zemeljske površine, neodvisen od velikosti, tudi večja geografska -»prostorska eno- ta, ki obsega več -»pokrajin, ne glede na velikost in vsebino regije; v -»zemljepisu historično ali ad- ministrativno pogojeno -»ozemlje, bolj ali manj identično z naravnimi enotami, tudi večje območ- je -»regionalnih dimenzij -»pokrajinskega ekosiste- ma, tudi geografska prostorska enota (-»prostor- ska enota, -»geografski prostor) srednje velikosti, ki se lahko na zunaj omeji funkcionalno ali struk- turno (socio-ekonomsko homogeni prostor); v -»pro- storskem planiranju je regija enota za -»regional- no planiranje: v skladu s tem so planske regije nemških zveznih dežel razčlenjene na osnovi upravnih meja, regije so sestavljene iz več dežel- nih okrožij in mestnih središč (-»planske regije, -»mestne regije). • šolska geografija (str. 756): uporaba -»geogra- fije v didaktično šolske namene, označena tudi -»zemljeslovje. Naloga šolske geografije je prila- goditi spoznanja -»obče in -»regionalne geografi- je za uporabo v šolske namene. Zlasti v obdobju med letoma 1960 do 1980 so se koncepti šolske geografije precej spremenili. Od sistematskega opi- sovanja je prešla na občo geografsko tematsko smer s težiščem na npr. -»prostorskem planiranju, ->ge- oekologiji, -»ekonomski in socialni geografiji. Iz napisanih primerov je razvidno, da lahko v lek- sikonu najdemo poglobljene razlage za posamez- no geslo. Ker je uporaba pravilnih pojmov v stroki osnova za njeno utrditev in nadaljnji razvoj, bi bilo prav, da bi se geografi več ukvarjali tudi s termino- loškimi vprašanji. NOVE Z L O Ž E N K E O TRIGLAVSKEM NARODNEM PARKU Tea Lukan Klavžer Uprava Triglavskega narodnega parka (TNP) je leta 1996 izdala prve štiri zloženke o Triglavskem narodnem parku. Prva med njimi prinaša osnovne podatke o parku, naslednja opisuje Dom Trento, in- formacijsko središče TNP in Trentarski muzej, zad- nji dve pa načenjata geološko tematiko (Geološka zgodovina in Okamnelo življenje TNP). Načrtovana zbirka naj bi obiskovalcem približala edini narodni park v Sloveniji iz kar najštevilnejših zornih kotov. Letos z veseljem predstavljamo naslednje tri zlo- ženke. Oblike površja. Besedilo se navezuje na os- novne značilnosti površja TNP in kratko razlago vzro- kov za njihov nastanek. Naštete so notranje tekton- ske sile in zunanji preoblikovalni procesi. Navede- ne so tipične oblike rečnega in ledeniškega reliefa. Nekaj večja pozornost je namenjena kraškim obli- kam, ki jih na pretežno apnenčastem površju TNP sre- čujemo skoraj vsepovsod, zlasti pa nad zgornjo gozd- no mejo. Besedilo je napisala Tea Lukan - Klavžer, fotografije pa prispevali M. Lenarčič, J. Mihelič, M. Pavšek in M. Šolar. Podzemski svet. Zloženka je pravzaprav na- daljevanje prejšnje, le da se s površja spustimo v kraš- ke globine k podzemeljski geomorfološki dediščini. Ta na ozemlju TNP premore skoraj 600 doslej razi- skanih jam in brezen. Njihovo razporeditev prika- zuje poseben zemljevid. Eno od treh raziskanih bre- zen z globino nad 1000 m, Vandimo, si lahko og- ledamo v prerezu. Omenjene so tudi laže dostopne podzemske votline, primerne za popotnike brez ja- marskega znanja. Avtor besedila je M. Simič, avtor- ji fotografij pa M. Simič, B. Lipovec in M. Pintar. 27