Zadnje dni' so se zvrstili številni se-stanki, na katerih so obravnavali stanje in razvoj malega gospodarstva v naši republiki. Vsi sestanki naj bi privedlido poenotenih stališč, ki bodo podlagaza razpravo v Skupščini SR Slovenije fe-bruarja ali marca.
Da je o vlogi malega gospodarstva v naši družbf še mHfdS©1 nedorečenega, so pokazala že §aWa posvetovanja, kjer ni bilo enotnosti niti med predstavniki družbenega in zasebnega sektorja te gospodarske veje. Nedvomno k tej dvo-tirnosti nekaj prispeva tudi zbornična organiziranost, ki je pred nekaj leti raz-delila zasebni in družbeni sektor v dve splošni združenji, ki med seboj nikakor ne moreta vzpostaviti pristnih stikov, čeprav so za njuno povezavo in za koordinacijo med njima na zbornici za-poslili posebnega sodelavca.
Dvotirnost bo potrebno odpraviti, če resnično želimo razvijati malo gospo-darstvo, če ne drugače pa z zamenjavo tistih posameznikov, ki zavirajo dialog in žele za vsako ceno uveljaviti le ozke „ interese posameznih skupinic. To pa je voda na mlin onim, ki v razvoju samo-stojnega osebnega dela še vedno vidijo le nekakšen neokapitalizem in jih »plašnice« preteklosti ovirajo, da bi spoznali, da naša družba nujno potre-buje znatno več obratov, ki bi šteli med sedem in petdeset delavcev, v katerih bi bili njihovi družbenoekonomski interesi uveljavljeni enako kot v vseh organiza-cijah združenega dela in ki bi s svojo proizvodnjo uskladili strukturno nes-kladje našega gospodarstva. Le tako bo mogoče prestrukturiranje proizvodnje, o kateri veliko govorimo, imamo pa ze-lo malo izdelanih konkretnih progra-mov.
To neskladje je, kot je na nedavni novinarski konferenci dejal Marko Bulc, predsednik Gospodarske zborni-ce Slovenije, še ostanek starih časov, ko je bila v veljavi teza, da je za uspašen razvoj socializma potrebno zgraditi le težko industrijo ter elektrifikacijo.
Strah pred neupravičeno bogatitvijo samostojnih obrtnikov je neupravičen.
Dvotirnost in »plašnice« zavirajo razvoj
Imamo dober sistem, ki jim to onemo-goča, a ga sedaj ne izvajamo. Zato tudi prihaja v obrtništvu do raznih deviacij, ki nosilcem samostojnega osebnega dela niso v posebno čast.
Na sestankih smo večkrat slišali trdi-tev, da bi bilo deviacij manj, če bi se uredila vprašanja osebnega dohodka nosilcev obrti. Prav tako je bilo poudar-jeno tudi to, da sedanja zakonodaja razvoi obrti prej zavira kot vzpodbuja.
Nl lahko IzobllkovaO dobro podkov, š» fže pa je uaklatjjtl razllčna Intore— poaamaznlh dalov malaga gotpodantva.
Za korak naprej, ki pa bi moral biti prvi v dolgem pohodu, bi bilo potrebno izdeiati ustrezen ekonomski inštumen-tarij, ki bo aktivno vzpodbujal tako po-sameznika kot dmžbeni sektor ter ju usmerjal tako, kot to družbi najbolj ustreza.
V tem so si bili vsi razpravljalci enot-ni. Največ je do sedaj naredila Gospo-darska zbornica, ki bo prek splošnih združenj zastavila vsem večjim gospo-darskim subjektom nalogo, da v svoje srednjeročne plane 1985-1990 natanko zapišejo tudi to, kako bodo sami po-speševali razvoj malega gospodarstva. Zbornica tudi opozarja, da so razvojhf plani malega gospodarstva v večini ob-čin šablonski in neživljenjski in daso le redkokje poglobljeno pristopili k njego-vemu razvoju.
A žal tudi vse take »poglobljene štu-dije« ne morejo dati pravih rezultatov, če se v njih skrivajo »cehovski« intere-si, kot je bil to primer z gradivom, ki ga je dala v obravnavo Zveza obrtnih zdru-ženj v pričakovanju, da ga bodo uprav-ni in politični organi verificirali. Čeprav je bilo Zvezi obrtnih združenj gradivo osnova za »Stanje razvitosti samostoj-nega osebnega dela v SR Sloveniji in predlogi ukrepov za nadaljnji razvoj- -analiza in model oblikovanja pogojev za razvoj drobnega gospodarstva do leta 2000, ki ga je izdelal Ekonomski center Maribor, so se na sestanku, ki so se ga udeležili predstavniki republiških upravnih organov in družbenopolitič-nih organizacij, izrekli proti tako eno-stranskim ukrepom, kot jih je predlaga-la Zveza samostojnih obrtriikov.
Poudarili so, da je osnova za razvoj malega gospodarstva, tako samostojne kot družbene obrti, predvsem v izena-čevanju pogojev gospodarjenja in med-sebojni usklajenosti ter organiziranem razvoju. Zato bodo gradiva, ki sta jih ponudill Gospodarska zbornica in Zve-za samostojnih obrtnikov, do skupščin-skih razprav doživela še temeljite spre-membe, kar je tudi prav, če želimo do-seči cilje, ki smo jih zastavili      •,
ANDREJ DVORŠAK