Pofttntna plutana v fotftvlul
I.P7IX) LIX
V Ljubljani, v petek 27. februarja 1951
STEV. 47
Cena 1 Din
Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — ne-del|*ka izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120Din
Uredništvo je v Kopitar ievi ul 6/111
Teleloni uredništva: dnevna služba 2050 - nočna »>4b JW4 in 2050

Ћ nedeljsko prilogo »Ilusirirani Slovenec«
Ček. račun: LJubljana it. 10,650 in 10.549 za inserate; Saratevo 4tv 7565, Zagreb štv 54.011, Praita-Dunaj 24.79T
Uprava: Kopitarjeva b. telefon 299Î
Izhaja vsak dan ziuiraj, razen
pondeljka in dneva po praznik«
Javne molitve za Slovence in Hrvate v Italiji
nalagajo jugoslovanski škofje vsem vernikom
Zagreb, 26. februarja.
Današnji »Katoliški list« (uradno glasilo zagrebške nadškofije) prinaša to-le okrožnico jugoslovanskih škofov:
Naš Odrešenik Gospod Jezus Kristus je večkrat prerokoval svojim učencem težke boje in preganjanja, ki jih čakajo na svetu (Mt 10, 16 in nasl., 24, 8 nasl.; Mr 13, 9 in nasl.; Jan 16, 33; 17, 14). S tem je odkril vso bodočnost svojega kraljestva. Zakaj nasprotje med Kristusovim kraljestvom, t. j. Kristusovo Cerkvijo, in
svetom je tako veliko, kakor je velik prepad med Kristusovim duhom, Njegovimi načeli in načeli tega sveta; zato se tudi ne nehajo izpolnjevati Odrešenikove besede; »Ako vas svet sovraži, vedite, da je mene sovražil prej ko vas. Če so mene preganjali, bodo preganjali tudi vas.« (Jan 15, 18, 20).
In zaresl Od začetka skozi vsa stoletja je imela Cerkev v izvrševanju božjega poslanstva neprestano boje s svetom. Sedaj tukaj, sedaj tam se stavijo v širokem svetu njenemu delovanju sedaj večje sedaj manjše ovire; celo s krvavim preganjanjem se je hotelo in se hoče popolnoma uničiti njeno delovanje. Sami smo bili v naših dneh priče krvavih preganjanj, ki so divjala proti duhovnikom in vernikom v Mehiki, in še danes slišimo o uprav satanskih delih, ki jih počenja ruski boljševizem proti Cerkvi, proti veri in proti Bogu samemu. Tudi po drugih deželah se moti in jemlje Cerkvi svoboda v izvrševanju njenega božjega poslanstva — četudi ne tako krvavo. Tako mora sedaj katoliška Cerkev v Litvi prestajati veliko preizkušnjo. Podobno krati na Grškem državna oblast v nasprotju s svobodo in pravico Cerkve katoliškim vernikom poslušati evangelij v materinskem jeziku in brani duhovnikom vršiti cerkvene obrede, kakor jih predpisuje Cerkev. In nič boljše usode niso deležni naši bratje po krvi in jeziku, Hrva'tje in Slovenci, ki so po mednarodnih dogovorih ostali pod Italijo. Duhovniki in učitelji slovanske narodnosti so skoraj vsi izgnani, kar jih je pa še ostalo, ne smejo rabiti slovenskega in hrvatskega jezika v šoli in cerkvi. Nikogar torej ni, ki bi otrokom razlagal verski nauk, Kristusov nauk v materinskem jeziku, ki ga edino razumejo. V mnogih krajih je vernikom prepovedano javno moliti v hrvatskem ali slovenskem jeziku, duhovnike pa, ki si drznejo pridigovati v narodnem jeziku, pozivljejo na odgovor.
Zares težka je njihova usoda, in njihova bolečina odmeva v naših srcih, ker nam niso
bratje samo po veri, ampak tndi po krvi in jeziku. In to bolečino toliko težje občutimo, ker kot katoličani vemo, da je to velik greh proti naravnim in božjim zakonom. Ker je ukazal Kristus Gospod učencem, naj »učijo vse narode« (Mt 28, 19), naj »oznanjujejo evangelij vsemu stvarstvu« (Mr 16, 15) in sveti Pavel jiči: »Vsi ste po veri božji otroci v Kristusu Jezusu. Ni več Juda, tudi ne Grka; ni več sužnja, tudi ne prostega; ni več moškega in ženske; kajti vsi vi ste eno v Kristusu Jezusu« (Gel 3, 26 do 28), je jasno, kako težko grešijo oni, ki s silo ovirajo, da ne pride Odrešenikov nauk v srca in duše odraslih in nedolžnih otrok v njihovem jeziku, ki jim je edini razumljiv.
Popolnoma razumljivo je, da zaradi nasilja, ki ga morajo trpeti naši narodni bratje, občutijo veliko bolečino tudi v Italiji sami vsi oni, ki v resnici ljubijo Cerkev, njeno svobodo in rast in in ki jim je več za rešenje duš, kakor za poganska načela šovinističnega nacionalizma. Tako je sveti oče že ponovno stopil v bran za naše preganjane brate in, kolikor je bilo v njegovi moči, je v lateranskem dogovoru zavaroval hrvatski in slovenski jezik pri poučevanju mladine ▼ verouku in pri javnem verskem pouku v cerkvah. Podobno so tudi nekateri škofje odločno nastopili pri državni oblasti kot branitelji teptanih pravic naših narodnih bratov. Toda oblasti, zaslepljene od poganskega nacionalizma, nočejo uvideti in popraviti grobih žalitev naravnega in božjega zakona. Jasno je, da je v teh razmerah vera naših bratov v težki preizkušnji in oni sami so v nevarnosti, da v ver-►sko-nravnem oziru popolnoma propadejo.
Predragi vernikil Previdnost božja vodi svet in nič se ne zgodi na svetu brez sklepa ali vsaj brez dopustitve svete božje volje. Toda Gospod je hotel, da tudi mi vplivamo na razvoj dogodkov na svetu, in to z molitvijo. Evangelij nam na več krajih pripoveduje, kako je sam Odrešenik molil v templju, po hišah in na gorah, kako je cele noči prečul v molitvi. In
večkrat je opominjal svoje vernike, naj molijo, naj nikar ne nehajo moliti. Obljubil je celo, da nam bo nebeški Oče dal vse, kar ga bomo prosili v Njegovem imenu (Jan 16, 23). Še več, Odrešenik je rekel: «Kjer sta dva ali so trije zbrani v mojem imenu, tam sem jaz sredi med njimi« (Mt 18, 20); kadar se torej v skupini, in še boljše, v javni molitvi zatekamo k Bogu, tedaj se pridružuje naši molitvi sam Odrešenik. S kolikim zaupanjem se torej lahko obračamo v svojih javnih molitvah k Bogu za vse one, ki so preganjani in preizkušeni in za svobodo svete Cerkve v izvrševanju njenega božjegs poslanstva. V tem zaupanju nas potrjujejo b° sede našega Gospoda Jezusa Kristusa, s ke' rimi je končal pri zadnji večerji svoj nagovor i>.. učence: »Na svetu boste imeli stisko, ali zaupajte, jaz sem svet premagal.« (Jan 16, 33.)
Zato odločam
v sporazumu s preč. jugoslovanskim katoliškim Episkopatom, da se dne 19. marca t. 1. na praznik sv. Jožefa, zaščitnika sv. Cerkve, ali kjer se ta praznik ne praznuje slovesno, v nedeljo po tem prazniku, opravijo v vseh katoliških cerkvah v vsej državi javne molitve za versko svobodo naših bratov. V ta namen naj se po sv. maši ali pri večernicah izpostavi sv. Rešnje Telo in izmolijo lita-ni je sv. Jožeia in pripadajoče molitve.
Duhovniki naj to mojo okroi« nico razlože vernikom in naj jih povabijo, naj v ta namen ne molijo samo ta dan, ampak vedno.
*
V ljubljanski škofiji naj se po litanijah sv, Jožeia dostavi iz »Cerkvenega molitvenika« molitev »ob katerikoli nadlogi«. _
V ZAGREBU, dne 30. januarja 1931
ANTON, f. rpredsednik škofovskih konferenc
Mednarodni kat. mirovni kongres
se sestane še pred razorožitveno konferenco
Društvo sv. Jeronima -72.000 udov
Zagreb, 26. febr. ž. Danes je bil občni zbor Društva sv. Jeronima, ki ima 72.000 udov. Na občnem zboru so bili številni člani. Predsednik je pozdravil nadškofa dr. Baoierja. Z občnega zbora sta se poslali brzojavki papežu Piju XI. in kralju Aleksandru I. Posamezni funkcionarji so podali svoja poročila, iz katerih je razvidno podrobno društveno delovanje za kulturno povzdigo našega naroda. Društvo je imelo nad 2'milijona Din izdatkov. Dtu-štvo namerava zgraditi letos reprezentativno »Hišo dobrega tiskac v Zagrebu. Za leto 1932 je dobil urednik društvenih publikacij dr. Andrič 15 rokopisov. Za preteklo leto je društvo izdalo knjig v obsegu 5000 strani. Sodelovalo je 130 sotrudnikov.
Grof Karoly -- francoski vohun ?
Pariz. 26. febr. kk. Francoski poslanik v Budimpešti bo vložil v kratkem energično protestno demaršo pri madjarski vladi. Pred kratkim je namreč vojno sodišče obsodilo grofa Karolyja na večletno ječo. češ, da je vohunil za Francijo. Kakor pa Je včeraj poslanec Loucheur izjavil v zunanjem odboru, je bilo tozadevno sodno postopanje in jb-sodba v protislovju z besedilom in duhom trianon-ske mirovne pogodbe Zalo je odšla deputacija pod vodstvom poslanca Paula Boncoura k Briandu in ga pozvala, naj vloži v Budimpešti protestno demaršo. Briand je brez nadaljnjega rekel, da je pripravljen ugoditi želji komisije.
Nemško poljska trg. pogodba
Varšava. 26. febr. AA. Zunanje politični odbor poljskega sejma je ratificiral nemško-poljsko trgovinsko pogodbo. Politični krogi upajo, dn bo Ia ratifikacija omilila nnpelosl med Poljsko in Nemčijo. Pogodbe še niso predložili nemškemu državnemu zboru. Nemške agrarne stranke so ratifikaciji zelo protivijo, industrijski krogi pa so zanjo.
Oustricov škandal
Pariz, 26, februarja. AA. Bivši minister Chć-ron, član senata, je dobil včeraj baš v trenutku, ko je hotel z vlakom odpotovati v svoje volilno okrožje, poziv preiskovalnega odbora v Oustricovi aferi, naj pride kot priča na zaslišanje. Chćron je takoj odgodil potovanje, vedar je predal pismeno pritožbo predsedniku senata Doumeru, v kateri ie protestiral zoper tako brezobzirno ravnanje policije.
Amsterdam, 26. febr.
V hobndskem katoliškem časopisju se je pričela živahna propaganda za mednarodni katoliški mirovni kongres. Pobudo je dal katoliški dan v Amsterdamu, kjer je p. Korst v velikem govoru govoril o problemu svetovnega miru in o nalogah katoličanov za njegovo ohranitev. Rotterdamski Maasbode razvija to misel dalje:
»Ako nočemu nenadno doživeti strašne katastrofe nove vojne, potem moramo z vsemi sredstvi preprečiti njeno grozečo nevarnost, ki jo v prvi vrsti neti mrzlično oboroževanje. V enem letu se bo vršila odločilna razorožitvena
London, 25. februarja.
Ni še gotovo, vendar je mogoče, da se g. Churchill, ki je nezadovoljen z voditelji lastne konservativne stranke radi zadržanja v indijskem vprašanju, in g. Oswald Mosley, ki je prav tako v velikem nesoglasju ч svojo delavsko stranko, združita in osnujeta novo delavsko stranko. Mosley je bil v letu 1918 konservativec, 1920 liberalec, 1924 je postni socialist in 1929 član delavskega Kabineta. Januarja 1930 je predložil kabinetu spomenico, v kateri je obrazložil svoje stališče glede brezposelnosti. Ker njegov program ni bil sprejel, jo meseca maja izstopil iz vlade. Kljub temu razdoru je bil oktobra izvoljen v izvršilni odbor angleške delnvske stranke. Zopet je izdal spomenico, ki ni imela drugega učinka, kakor da je poglob'la prepad med njim in med vodilnimi možmi stranke. G. Mosley je namreč nezadovoljen s počasnostjo in z neizdatnostjo. s katero so vlada dotika brezposelnega vprašanja. Večina pa je prepričana, da se za njegovo gorečo vnemo skriva namera, ustvariti zase primeren položnj med delavstvom.
Torej je znova Izdal spomenico, v kateri ostro
konferenca. Toda kakor je danes položaj v Evropi in drugod po svetu, skoraj ni upanja, da bi imela konferenca kakršen koli uspeh. Dolžnost nas katoličanov je, da zastavimo ves vpliv, da se bo naš klic slišal po vsem svetu: »Okrepite vero v pravičnost in ne verujte sili orožja N Nam katoličanom Holandije, države, ki je z vsemi deželami sveta v najboljših odno-šajih, pripada še posebna mirovna naloga. Pogumno moramo dati iniciativo za veliko katoliško mirovno gibanje. Naša domovina je preprežena z močnimi katoliškimi organizacijami, ki so v zvezi z enakimi organizacijami po drugih državah. Te organizacije naj po vse-
prijema stranko radi njene pasivnosti in obenem zapušča izvršilni odbor delavske stranke. Tako je dobil posnemalcev in prva je seveda bila njegova žena Lady Cinthiy Mosley, ki je tudi poslanica. Ol 14 drugih podpisovateljev njegovega prvega manifesta mu jih je ostalo samo nekaj zvestih. Ostali in celotna delavska stranka pa bodo najbrž zahtevali, da polože svoje mandate, ako jih ne puste pri miru in ne nehajo izzivati delnih volitev, ki bi bile v sedanjem položaju za delavsko stranko težavne in nevarne. Ne bodo mu prizanesli v bodočih splošnih volitvah, ker mu že sedaj očitajo, da je preveč aristokrat in da se ima za svoj nngel uspeli v prvi vrsti zahvaliti osebnemu zaupanju šefa stranke MacDonnlda.
Kakor gospod Churchill, lako je tudi Sir Oswald Mosley jako inteligenten in malo dovzeten za rutinirano disciplino stranke. Je pa še jako mlad in mu v očeh njegovih sodržavljanov manjka ona zrelost duhn in politična modrost, ki je potrebna za može na vodilnih mestih. S lom, da sir Moeley zapušča delavsko stranko, se izpostavlja nevarnosti, dn postane političen divjak, meteor, ki gre mimo brez sleda
stranskem in temeljitem proučavanju ustvarijc temelj za mogočen katoliški mirovni kongres preko katerega nihče ne bo mogel iti. Še pred sestankom razorožitvene konference naj katoličani vsega sveta jasno in določno povedo svojo voljo za ljubezen do bližnjega in pravičnost in svojo zahtevo po svetovnem miru in splošni razorožitvi.«
Vaš dopisnik je zvedel, da se za izvedbo načrta vrše že resne predpriprave. Holandsk katoličani so stopili v zvezo z odličnimi kato liškimi predstavniki po drugih državah. Iz Bel gije, Francije in Nemčije so že prispeli pri trdilni odgovori.
Osebne vesti
Belgrad, 26. febr AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja je napredoval v 1/7 prof. na državni srednji teh nični šoli v Ljubljani Roman Gregi, dozdaj 1/8
Lastniki reparaciiskih bonov
Belgrad, 26. februarja. AA. Ker objavljajo i posameznih dnevnikih razne privatne ustanove, da kupujejo potrdila o neizdanih bonih za reparacij« na osnovi čl. 11 zakona o vojni Škodi ali da sc pripravljene na najhitrejši način pospešiti likvidacijo njihovih izplačil, je oddelek za državne dolgove in za državni kredit izdal tole pojasnilo
Po zakonu o vojni Škodi se Izdajajo potrdila in izplačujejo ta potrdila, oziroma se sprejemajo mesto plačila za davke samo od onih oseb. ki so jim bila izdana ali pa njihovim naslednikom v primeru, da obstojajo davčni zaostanki. Pogodbe o odstopanju pravic do izplačila in vsa pol-nomočja za inkaso teh potrdil in bonov so nI-cevna.
Postopek v teh poslih je predpisan z zakonom. Zato nihče ne more posredovati zaradi hitrejšega izplačila teh potrdil ali bonov.
Dunajska vremenska napoved: Oblačno. o<\ šasa do časa padavine, iužno vreme.
Nova delavska stranka v Angliji
Révolta aristohraličnega delavskega voditelja
t
Kaj hoče D'Ormesson
Inlormaciie našega dopisnika
Zakaj je papež protestiral
Proli protestantskemu proselitizmu v Ita i ji
Parle, februarja.
Grof Vladimir d'Ormesson je nedavno zbudil veliko seuzucijo s svojimi predlogi, ki naj pospešijo zbližanje med Francijo in Nemčijo (glej načelni Članek v »Slovencu« z dne 13. Iebr. 1931). Grof Via-dimir d'Ormesson je odločen lokarnist, kljub temu da je odlično protilevičursko usmerjen. Kot tak si je v Nemčiji ustvaril poseben sloves in prestiž, ker v svojem mednarodnem humanizmu nikdar ne prihaja v Berlin z žarom pacifističnega misticizma, kakor to vsled pomanjkanja globljega metafizičnega zanosa delajo nekateri francoski levičarji, ki kot od poslanci tukajšnje Lige za človečanske pravice, edine pravoverne čuvarice francoskega republikani-znia, odhaja io v Berlin z obsoletnimi rekviziti anti-mililarizma in antiklerikalizma, da se potem pred nemškim nerazumevanjem zatrčejo v golo germant* filstvo. Vladimir d'Ormesson ni kozmopollt, ni eks-treinnež, marveč predstavnik tiste francoske buržu-azije. ki jo je konec svetovne vojne postavil v prvo vrsto, ki trdno veruje v obstoječi pravni red in njega logično uravnovesenje; sodobni položaj ima sam v sebi vse možnosti za ustvaritev trajnega miru med Neiiîiio in Francijo- Tako se je kot publiât predvsem trudil, da francoskim patrijotom dok.iž», da so nemški patrioti ravno tako upravičeni do svojega patriotizma kot francoski in da tako skuša zgraditi spravo med francoskim in nemškim laro-dom na konservativnih elementih nemškega in Iran-ooskega naroda.
Na francoski strani v tej smeri ni mogel -mjti velikih težav. Francoz je izrazito tradicionalen iu v socialnem razvoju občestven in logičen. Čudovita harmonija tisočletne zgodovine francoske enotnosti nikdar ni v notranjem razvoju francoskega naroda ustvarjala tako silnih socialnih in filozofskih pre padov, da bi se gotovi razred naroda popolnoma izločil iz sožitja z narodom. Tako je bodisi aristokracija ali pa buržoazija po vsakem izbruhu nasprotij hitro ugotovila ravnotežje in se v republiki uveljavila ravno tako, kakor se je prej v absolutizmu in motiarhizniu.
Vladimir d'Ormesson je v svojih neštetih potovanjih po Nemčiji ugotovil veliko krizo sodobne nemške družbe. Na vsakem koraku je opazil veliko zlo sodobne Nen.čije, da Nemčija nima več buržo-azije. V tem se je nenadoma znašel v čudovitem skladu z enim voditeljev francoske socialistične stranke, poslancem Grumbachom. ki sem ga nedavno slišal tožiti, da kriza Nemčije obstoja v tem, da nima več buržoazije. ki bi verovala v Nemčijo in delovala za prospeh neirške republike. Po d'Orniessoiiovem mnenju naj francoski konservativci priskočijo na pomoč neuišklm konservativcem, ki uovega stanja stvari ne marajo priznati, zato ker v njem nimajo več vodilne vloge. Toda čas bo šel .gvojo pot. če se nemški konservativci pridružijo dc-oanekratski republiki ali ne. Francosko-nemška an-i'itanta bo šele takrat imela smisel, ko bodo francoski konservativci, ki trenutno vodijo francosko republiko in nemški konservativci, ki nemško republiko in obstoječi položaj v Evropi odklanjajo, spo-
znali, da so njih Interesi istovetni. Vsaka nasilna
izpreineniba obstoječega slanja bo sunila kolo naprej in ne nazaj, ki bi v Franciji privede! na površje raclonallstlčnl kolektivizem, v Nemčiji pa komunizem in kaos, ki bi tako zrušil zadnje nade nemškega konservatizma. Nemški konservatizem naj opusti trdovratnost In zagrizenost, ki jo je podedoval od Bismarka in Tirpitza; temu nemškemu ne-nacionalizmu naj pristopi ob stran francoski kon-servativizem, ki se od demokratske in republikanske Nemčije nima ničesar vet bati. Je to velika pridiga o razredni zavesti francoske In nemške buržoazije, ki naj bi bilu temelj preroditvi evropske buržoazije.
Toda Nemci sami odkrito odgovarjajo erofu d'Ormessonu in ga opozariajo, da s tem ustvarja nekako >societas leonlnac, ker je nemška buržoazija v propadu, dočim je francoska še nedotaknjena. Tudi navajajo primer Iz 1. 1922., ko se je prvič ustvarila zveza med nenišnimi in francoskimi konservativci, ko se je ustvnril trust Stinnes-Lubersac. ki kljub evoji eksistenci nI mogel preprečiti porur-1 ske afere, ki je Izbruhnila pol leta po ustanovitvi ' trusta, kljub temu, da je takrat Stinnes imel že vse ! nacionalistično časopisje Nemčije v svojih rokah. Seveda se je naknadno ugotovilo, da je bil to eden velikih Stinnesovih manevrov, kako z delno prasko pospešiti okrepitev francoskega in nemškega kapitalizma.
S svojimi predlogi o znižanju reparacijskih dajatev se d'Ormesson obrača naravnost na nemške nacionaliste in jim med vrsticami daje razumeti, da bi tom potem bila možna postopna izvedba daljnih poskusov v smislu revizije obojestranskega razmerja. Politično nervoznost In nezaupanje v Franciji naj odstrani odstavitev z dnevnega reda nemških zahtev: vprašanje reparacij in vprašanje raz. možitve S tem predlogom d'Ormesson dokazuje, da zunanja politika francoskega konservativlzma zda-leka presega zunanje politično obzorje nemškega nacionalizma, ki samo poskuša, kako bi Francijo ogoljufal za reparacije ali pa pregruntal v kaki raz-orožitveni formuli. Nemškim nacionalistom ni za ublažitev gospodarske krize, ki bi Iz d'Ormessono-vega predloga Izvirala, ker da pojem reparacij in sorazmernega obojestranskega razoroževanja še zrni-raj vkPučuje pojem večnosti »versajskega diktatae. In vendar se nemški nacionalisti morajo dobro zavedati, da je problem razoroževanja v razmerju s sodobno tehniko čisto drugačen nego oni, ki Je predviden v verzaiskeni miru in da danes nI najmanj oborožena tista dtžava, ki Ima najman šo armado.
Vladimir d'Ormesson le na široko zagrabil problem, da bi ob dobri volji Nemčije mogel zajeti dobršen del javnega mnenja V Franciji je prehitel celo levičarje in so mu navdušeno ploskali inter-nacionalisti kot je na primer Ilerriot Razorožil Je najskrajnejše desničarje, ki mu niso mogli oporeči objektivnosti in važnosti predloga. Tudi stališče nemške vlade in njenega predsednika Brllninga, ki si tukaj ustvarja zmlrnj več ugleda in zaupanja, je značilno, dočim je Italija s stališčem nemške vlado nezadovoljna.	— rj—
LJubljana, 20. febr. Svetovno časopisje krščanstvu nasprotnega obeležja je в podčrtano pozornostjo porabilo govor sv. očeta, v katerem je protestiral proti •protestantskemu proselitizmu, ki je zavladal po nekaterih krajih Italije in ki je nasproten lateranskl pogodbi in njenemu duhu«, da nanizajo nanj najrazličnejše komentarje. Nekatori so se celo spozabili tako daleč, da so sv. stollci očitali netolerantnost napram drugim veroizpovedim, katerim italijanski zakon garantira popolno versko svobodo. V pojasnitev priobčujenio sledeči dopis našega rimskega poročevalca.
Rim. 24. februarja.
Na Vale vprašanje, kaj tvori ozadje ostrega protesta sv. očeta proti protestantski propagandi v Italiji, Vas morem samo opozoriti na tozadevne objave ki so izšle v oficioznem glasilu sv. stolice < Osservatore Romano«, ki je takoj obračunalo z rasnimi časnikarskimi ln framasonsklmi natolcevanji o nestrpliivosti katoliške cerkve. Konflikt so povzročili nekateri italijanski emigranti, ki so se vrnili iz Združenih držav, kjer so bili prestopili od katoliške vere v protestantlzem. To se je vedno dogajalo in večina protestantskih naselbin v sredini in na severu Italije je bila ustanovPena od bogatih itali'anskih izseljencev, ki so prišli svoja stara leta preživljat v domaČe kraje.
Kakor običajno pri pokretih. ki razpolagajo z velikimi denarnimi sredstvi, je tudi protestantizem teh Italijanskih apostntov nastopal v zelo vsiljivih in naravnost razžal'ivih oblikah. Američani so postavili mogočne cerkve, vršili sistematično propagando, trosili veliko denarja, da privabijo novih vernikov ter iz istih sebičnih razlogov tudi razsipali denar v interesirane karitativne namene. Polagoma je prišlo do javnih nasprotstev med vsiljivimi protestanti in med domačim katoliškim kleroin in ka-
toliškim ljudstvom, ki Je živelo v skromne'Blh razmerah. Svela stolira bi pa kljub temu ne bila javno dvignila protesta, če bi se zadnje mesece omenjena nasprotstva ne bila tako poostrila, da je prišlo do dejanskih nesoglasij med protestanti in katoličani in to v brk vladnim organom, ki se niso ganili. Neposreden povod za protestne izjave sv. očeta je dal dogodek, ki se je dogodil v mestu San Seba-stiano v Abrucih in o katerem je ^Osservatore Romano« natančno poročal.
Iz Amerike se je vrnil v San Sebastiano bogat emigrant, ki je pripePal seboj nekaj metodističnih pastorjev. Skupno ž niimi je ustanovil takoj protestantsko cerkveno občino, nakar je dal natisniti in ] v stotinah izvodih razdeliti med okoličane kričeče j plakate, v katerih obliublia. da bo dal požgali vse j vasi in da bo opustošil vsa polja in vse nasade in da bo pobil vso živino, če se liudstvo ne bo spreobrnilo v protestantizem. Domače učiteljstvo je dobivalo grozilna pisma, da bo spravljeno s sveta, če ne bo prenehalo učili katoliškega katekizma. Novo-došli pastorji so v javnosti nazivali katoličane z barbari, s poganskimi likomolci. z neumneži tei ! jih pozivali, naj napadejo katoliške cerkve in uni-čijo poganske svetniške podobe Po vaseh pa je krožilo več vozov, nabasanih z žitom, katerega so pastorji razdeljevali med one, ki so prijavili svoj j vstop v njihovo veto Takšno početje je seveda prebivalstvo razburilo in ni čuda, če se je pri vladi napravil pritisk, da ustavi propagando, ki se vrši na tako nedostojen in protizakonit način.
Vlada je kljub temu ostala pasivna, tako da sv. očetu ni preostajalo drugega kakor da dvigne svoj glas proti »proselitizmu, ki ga uganjajo protestantske sekte«. To je edini neposredni povod za omenieni papežev govor, vse drugo so časnikarske ! domišljije in pa hudobno podtikavanje interesira-nib krogov.
Razvoj pomorskih pogajanj
Hali,a naznan,a hapifu'aciio — „(Ve bo niti zmagovalcev,
niti premagancev
Pariška agrarna konferenca
Pariz. 26. febr. A A. Pri prevzemu predsedniškega mesta v odboru za razdelitev žitnih zalog bodoče žetve je francoski državni podtajnik g. François Poncet imel govor, v katerem je dejal, da je število odgovornih članov v tem odboru omejeno, da pa so neke države, kakor n. pr Romunija, Madjarska, Bolgarska in Poljska odposlale vanj svoje opazovalce. Poncet je pristavil, da se za presežke žitaric zanimajo,svetovna tržišča. Evropa, ki ne prideluje dovolj žitaric, uvaža iz prekmorskih dežel 100 do 150 milijonov kvintalov pšenice in 80 milijonov kvintalov koruze. Tudi če se v Evropi pokupijo vsi presežki žitnega pridelka, ostane še vedno 70 do 80% žitnega konzuma, ki ga je treba kriti z uvozom iz prekmorja. Poncet je nadalje poudaril, da je treba želeti, da odbor krona svoje delo s sporazumom evropskih držav napram prekmorskiin deželam. To skupno stališče naj pride do veljave na prihodnji žitni konferenci v Rimu. V to svrho bo treba proučiti preferenčne sisteme, ki naj se uveljavijo napram prekmor.iu. Odbor naj nadaPe prouči kvaliteto evropskih žitaric in organizira žituo tr-
govino. Naposled naj prouči predloge za bodoči kre. dttni zavod za poljedelstvo ter predloge za bodočo evropsko konferenco o cerealijah.
Pariz, 26. febr. kk. Druga agrarna konferenca je danes zvečer po razpravi o prefertsnčnih carinah sklenila, imenovati poseben odbor, ki naj pripravi poročilo za evropsko studijsko komisijo. Francoski delegati so zahtevali, da se ustanovi evropska fronta za rimsko konferenco in za pogajanja s prekmor-skimi državami, odklonila pa je tako fronto na korist preferenčnih carin. Jugoslovanska delegacija je zahtevala, naj se odbor vodi s političnega gled'šča, dočim je Italija glede tega izjavila, da je troba politična in socialna vprašanja prepustiti evropski studijski komisiji.	I
Bruselj, 26. febr. kk. Tudi Belgija, ki je bila sedaj načeloma za svobodno trgovino, se pod pn- i tiskom poljedelske krize pripravlja, dn uvede golove protekcionistične odredbe za poljedelsko produkcijo. Na današnji seji senata je bil sprejet predlog za zvišanie carine na oves od 5 na 21 frankov. Zakon bo sedaj predložen poslanski zbornici v glasovunja.
Rim, 20 febr. kk. Razgovori o mornariškem I vprašanju so se začeli dopoldne na dveh raznih sejah. Najprej so se zastopniki obeh držav sestali I skupno v zunanjem ministrstvu, potem pa so se ' strokovnjaki ločili od politikov in začeli razgovore ' ločeno v raznih prostorih. Lord Alexander in admi- i ral Cirianl sta s svojim pomožnim osebjem vodila razpravo o tehničnih vprašaniih in o tonažnl številki, dočim sta obenem Grandi in Henderson imela prvi razgovor o vprašanji^ angleško-francosko-ita-lijanskih problemov, ki so ostali na londonski konferenci nerešeni. Ta razgovor je trajal poldrugo uro. Obn razgovora sta so popoldne nadaljevala. Nocoj je priredil Grandi svoiim gostom banket. Jutri je predviden sprejem pri Mussolinlju. Angleški državniki bodo odpotovali v soboto. Pogajanja se v splošnem presojajo optimistično.
Milan, 26. febr. kk. »Corriere della Sera« piše: Brez dvoma sta Italija in Anglija navdahnjeni s prijateljskim duhom in ker smemo pričakovati, da se bo tudi Francija v zadnjem trenutku zavedla vse odgovornosti za zavlačevanje razorožitve, se lahko odkritosrčno upa. da bo potovanje Ilender-sona v Rim imelo uspeh. To bi pomenilo uspeh za
mir in za civilizacijo in ne bi pustilo za seboj nit» zmagovalcev niti premaganih.
London, 2& feljr. kk. Vladni list »Daily He-rald« danes prav obširno naglaša, da ni niti besedica res, da bi bila Henderson in Alexander v svrho, da bi dosegla od Francije nadaljnje koncesije glede pomorske razorožitve, dala v zameno zagotovila glede angleškega stališča o problemu razorožitve na suhem.
Rim, 26. febr. AA. Agencija Štefani poroča: Danes popoldne ob 16 je Mussolini v palači Venezia sprejel angleškega ministra za zunanje zadeve Hen-dersona in prvega lorda admiralitete Alexandra. Razgovoru sta prisostvovala minister za zunanje zadeve Grandi in minister mornarice Ciriaci. Razgovor Mussolinija s Hendersonom ter Clriacija z Alexap-drom o načrtu pomorskega sporazuma je trajal ene uro.
Pariz, 26. febr. A A. Havas poroča, da se bosta angleški minister za zunanje zadeve Henderson in mornariški minister Alexander v nedeljo sestala z ministrom za zunanje zadeve Briandom pred po-vratkom v London. Ta sestanek bo v nedeljo.
Plenarna seja industrijske zbornice
Kralj strelja...
„Kolnische Volkszeiiuny (25 febr.) piše:
»Kako je prav za prav bilo, itak ne bo mogoče nikdar natančno dognati. Kraljeva okolica molči, »li pa se izmika. No in Ahmed Zogu f. — po pravilih mednarodne olike tudi kralja Albanije ni mogoče kar tako naravnost zaslišali. Zanesti se je treba torej na lo, kaj pravijo očividci. In očividci pravijo, da so dobro videli. Po njihovem pričevanju so trije g. spodje jako eksotične zunanjosti pravkar stopili skozi stranska vrata opere in ee bližali elegantnemu »Mercedes« avtomobilu, ko se nenadoma iz ozadja pojavita dva moža in *otvori*a ogenj na avtomobil«. Ta vojaški izraz nikakor ni pretiran. Kajti ne gre za »atentat« v navadnem besednem pomenu. Ampak gre za pravcato vojno operacijo. Del guerilla-vojne je to, ki v Albaniji itak ni nikdar ponehala, in ki Jo v inozemstvu vodijo ljuli patrioti proti glavarju rodu Amed Zo-guju. ki ga nikakor nočejo titulirati z Veličanstvom, ampak enostavno kol izdajalca naroda. Vendarle pa je splošen vtis, da kralju položaj ni docela neznan On «ni zbežal v svoj avto, se nI vrgel na tla pred kroglami. Nel Tudi on je »otvoril ogenj«. Samo prijem in le so imeli Ahmed Zogu ln njegovi spremljevalci revolverje v rokah. Eden je obležal takoj mrtev. A ostala dva sta krepko streljala na atentatorja. Torej po vseh pravilih junaškega boja I
A tega Se nI bilo dovolj. Atmosfera pustolovske dogodivščine Je na Dunajčane vplivala nnlez-Ijivo V splošni zmedi so napadalci mogli uteči. Tekla sta, kar so ju nesle noge in že se je zdelo, da bosta neopaženo utonila v brezkončnem morju ulic. Enega je v zadnjem Irenulku ujel neki Časnikarski kolporter na Ringu. Za drugim pa je streljal
neki avtomobilisl tudi z revolverjem. Tako so se tieti večer, ko so igrali v operi ljubek balet Ri-ha.da Straussa îSchlagoberst, odigrali prav bojni dogodki.
Drugi dan Je Časopisje podrobno In natanko obravmvalo atenlal pod vidikom albanske, evropske In svetovne politike sploh. Na vsem dogodku je pa vendarle najinleresnntnejše lo, da kralj enostavno potegne iz lepa revolver in prične sredi mesta revolver.ki boj z napadalci. Privzgojena in skrbno očuvans zapadnoevropska predstava o ma-jesleti in kraljevskem ceremonijelu je v nekaj sekundah zdrknila raz rame Ahmed Zoga. V istem hipu ga je ljudska domišljija ovlla z mnogo bolj romantičnim plaščem. Kralj, ki pomenja moč! Za hip je v ljudski donvš'jijl zablisnil spomin na starodavne čase. ko so rodovi volili za poglavarja le tistega, ki je vse druge pometal na tla. Tako nekako je tudi Savel poslal kralj Judov. Kralj mora biti ali najhrabrejši, ali vsaj najzvltejšl. V kraljestvu âkipetarov je kralj Ahmed Zogu I. brez dvoma ogromno pridobi) na veljavi, moči In ugledu, pa naj ima o tem ostala Evropa kakršnokoli mnenje. Veličanstvo Ahmed Zogu je pravi albanski kralj. On se zoperstavi krvnemu maščevanju m Če je polreba strelja pa tudi če je v emoklngu ali v »Mercedes« avtu. Kralj Albancev ne nosi javno pasu z bodali, ima pa Se vedno nabit revolver v žepu.«
Ratiikaciia poVsko-nemške trgovinske oogotfHe
Varšava, 26. febr. kk. Zunanll odbor sejma Je
] dane-- z veliko večino prMal na rulifikacijo ueiuško-poljske trgovinske pogodb*».	,
Belg-ad, 26. februaria. AA. Pod predsedni-štvom Ignaca Bajlona in Vlade Iliža je imela industrijska zbornica snoči plenarno seio. Tajnik zbornice Popovič je poročal o pogajanjih, ki se vodijo y Pragi glede nove Irgovske pogodbe s Češkoslovaško. Z ozirom na veliko važnost trgovskih pogajanj je bilo sklenjeno da podvzame zbornica pri trg. ministrstvu v Belgradu potrebne kor»ke, da se trgovinska pogaiarfa v bodoče vodilo v Bel-g adu In da se delegati pred začetkom poga'anj obrnejo na gospodarsko oiga-izacijo, ki jim lahko poroča ne samo o želiah poedinih pa-og gospodarstva, temveč jim labko daje tudi mnogo koristnih obves'il.
Dalje je sklenila, da se trg. ministru predlaga osnovanie odbora predstavnikov ministrstva in gospodarstva, ki bi imel nalogo proučiti vsa vprašanja v zvezi z trgovinskimi pogaianii. Tajn;k zbornice Miličevič je nato referi al o potrebi komentarja k carinski tarifi iz leta 1925. Ca injerje se vrši zdai na osnovi tolmačenja teksta same carinske tarife. Posebni interes na komen'ariih ima industriia ki uvaža razne potrebščine iz inozemstva. Težko je ugotoviti v poedinih prilikah, ali
Ra rorava o stavkah v parlamentu
London. 26. febr. kk. Kakor znano, je delavska stranka vložila predlog, po katerem naj se stavke proglasijo za zakonite. Liberalna stranka je vložila protipredlog. s katerim hoče predlog delavske stran ke znatno omejiti. MacDonaldov kabinet je danes pri posvetovanjih v odboru poslanske zbornice o no vem zakonu strokovnih organizacij doživel poraz, ! ker je bil s 37 proti 31 glasovom sprejet navedeni liberalni protipredlog, ki gre za tem, da se prepreči I dalekosežno zakonitost stavk, kakor jo zahteva vlada in svet strokovnih organiznrij. Predsednik sveta stro-1 kovnih organizacij llaydey je po končani debati Izjavil. da nima sedaj nobenega pomena več, nadaljevati pogajanja o tem zakonu.
Rad'o pisalni stroi
New Yoik, 26. februarja, kk. V Detroifu so z velikim uspehom poskušali prvi pisalni stroj, na katerega se lahko piše po kra'kih valovih na vsako daljavo. To je izum inž. Glena Wa'sona. Stroj se Imenuje Watsongraf in lahko teoretično na iše 1200 črk v minuti. S posebrlm code sistemom se lahko prepreči, da ne pišejo obenem tuji stroji.
Pisma, ki btu!efo ogenj
Berlin, 26. febr. AA. Policijski predsednik Z&rgiebel je prejel včeraj pismo, ki ga je predal kriminalnemu oddelku, kjer so ugotovili, da je bil nanj pripravljen atentat. Ko so namreč lo pismo odprli, je bruhnil iz njega velik plamen, ki pa nI nikogar poškodoval. Policija išie skiivnoslnega po-I šiljalca.
se ima gotovo blago cariniti po tej ali drugi po* stavki carinske tarife. Carinje je brez komentarja lahko dovede do samovoljnega tolmačenja in sporov, kar zopet obremenjuje državno administracijo. Nato je tajnik Miličevič referiral o vprašanjih prometa, o delu tarifskega odbora in dnevnem redu zasedanja imenovanega odbora, ki se začne dne 27. t. m. Tajnik je nato referiral o vprašaniu skupnega davka na poslovni promet. Ker bo breme padlo na industrijo in na veliko uvozno trgovino, je sklenjeno, da se počaka do končne ugotovitve stopnje in da se potem skupno z ostalimi zbornicami store ukrepi pri finančnem ministru, da bo to breme znosno.
Tajnik Popovič je nato referiral o vprašanju izpremembe zakona o socialnem zavarovanju Seja je sprejela elaborat in sklenila, da se počaka na rezultate statistične odmere strokovnjakov, ki imajo nalogo ugotoviti poviJek bremen, nakar bi šele prišla intervencija pri ministru za «oHa! o politiko in narodno zdravje. Na seji ie bila izrečena žella, nai bi zastopniki delodajalcev imeli pri delu več vpliva.
Al Caoone s° îav'd socf'?č«
New York, 26. februarja, kk. V Chicagu M imeli včeraj veliko senzaciio. ko se je Al Capon« prostovoljno prijavil pri sodišču. Filmske družbe so zasedle vse vhode s svo imi aparati in listi sc poslali cele :ate reporterjev, 200 policajev je moralo delati mir.
Hindenburg posegel v rešitev socialne krize
Berlin, 26. februarja. AA. Predsednik Hin-denburg je sprejel voditelje t eh veli1«ih delavskih zvez ter razpravljal z njimi o položaju delavstva. Politični krogi menijo, da ie ta ses a^ek zelo velikega pomena. Voditelji so opozorili Hin-denburga na žalostno stanje delavstva ter zahtevali, naj vlada delavstvu pomaga kakor pol edel-cem, prepreči znižanje mezd in pospeši znižanj« cen, Delavski voditelji so dalje razložili Hinden-burgu, da je sadnji položaj delavstva zelo nevaren za javni mir in red. Hindenburg je zelo pozorno poslušal izvajanja delavskih voditeljev ter obljubil, da bo skrbno proučil te važne probleme. Delavski voditelji upajo, da bo Hindenburg pozval Bruningovo vlado, naj takoj pomaga brezposelnim in prepreči nadaljnje znižanje delavskih mezd.
Belgraiske vesti
Belgrad, 26. febr. 1. Kmetijsko ministrstvo Je »bralo vse potrebne podatke in anen a .nerolajnlh organizacij o srednjih in nižjih kmelijivh šolah za sestavo novtgd z.Aona.
Zagreb, 26. febr. ž. V ponedeljek bo v Belgradu sejn poslovnega odbora Zveze jug"«lovnnuu<lh nest, ki ee ie bodo udeležili zastopniki vseh mest.
Jugoslovanstvo in katolištvo
Znana je tendenca izvestnih krogov našega političnega življenja, ki se od nekdaj trudijo, da bi vlogo katoliškega duhovništva v jugoslovanskih deželah, kolikor se tiče našega narodnega življenja in razvoja, naslikali v napačni luči. Katoliško duhovništvo da je po svoji miselnosti več ali manj tuje jugoslovanski misli, da je ne pospešuje in da ee vanjo he more vinisliti ter da Jugoslavija, v kateri igra važno vlogo pravoslavni srbski element, sploh ni prav združljiva s pojmi in tendencami zapadnega, od Rima odvisnega katoli-čanstva.
Te trditve niso niti najmanj osnovane na zgodovinskih dejstvih, ampak so zgolj zaključki preživelega svobodomiselnega umovanja, ki sploh hoče katoličanstvo spraviti v načelno nasprotje z narodno mislijo. Kakor zgodovinska dejstva vseh narodov Evrope to podmeno pobijajo, tako tudi zgodovina jugoslovanskih narodov nedvoumno dokazuje, da je katolištvo pri snovanju in razvoju jugoslovanske ideje, to je tako pri narodnem, kulturnem in političnem osvobojevanju posameznih jugoslovanskih narodov, kakor tudi pri izoblikovanju in uresničenju njihove narodne in kulturne skupnosti, igralo ne samo važno, ampak naravnost odločilno vlogo.
Te misli se vzbujajo nepristranskemu človeku tudi, ko bere dr. Viktorja Novaka »Antologijo jugoslovanske misli in narodnega edinstva«, ki je na tisoč straneh izšla jeseni 1930. leta v Belgradu. Ce kdo abstrahira od nekaterih predsodkov in krivih misli, ki se jih tudi ta vseučiliški profesor ni mogel povsem otresti, oziroma jih kot dedšči-no liberalizma nekritično še vlači za seboj, mu to vsekakor znamenito delo pomeni naravnost apologijo dela katoliške cerkve in katoliškega duhovništva na jugovzhodu Evrope za politično osvobo-jenje in solidarnost jugoslovanskih plemen. Le oglejmo si nekatere ugotovitve Novakovega dela!
Najvažnejša je v zgodovini jugoslovanstva vloga rimskih papežev. Zavedajoč se ogromnega pomena narodne samobiti in jezika za razširjanje in poglabljanje ideje katoliškega edinstva vseh narodov, so rimski prvosvečeniki med jugoslovanskimi narodi vršili isto vlogo in nalogo, ki so jo vršili med ostalimi narodi Evrope, katere je katoliška cerkev povzdignila v kulturne narode. Kakor je resnica, da sta sv. brata Ciril in Metod prva ustvarila jezikovno in kulturno vez med južnimi Slovani po skupnem staroslovanskem književnem jeziku in pismenih, tako je resnica, da je ta jezik vzniknil in se razširil baš pod okriljem rimskih papežev. Tako proti nemškim škofom-germanizatorjem kakor proti latinizatorjem so glagolico čuvali rimski prvosvečeniki Inocencij IV., Urban VI., Benedikt XIV., Pij VII. in cela vrsta drugih papežev tja do Leva XIII. To je popolnoma odgovarjalo njihovemu orjaškemu, univerzalnemu konceptu krščanske kulturne družine narodov, v kateri bi vsak ohranil svoje naravne pravice in osobitosti. Niso čuvali glagolico hrvatski kralji, ki so se dali begati po najrazličnejših političnih načrtih, vplivih in aliancah, ampak papeži.
Papeži so tudi dvignili Hrvatsko pod Zvoni-mirom do časti kraljevine, kraljevski naslov in krono pa je od papeža dobil tudi srbski vladar Prvovenčani. Najmogočnejši med papeži Inocencij III. ni tega delal, da bi podvrgel slovanske vladarje Balkana takozvanemu latinskemu cesarstvu, ampak je narobe hotel okrepiti domače slovanske vladarje jugovzhoda proti osvajalnim namenom Iažikrižarstva, ki se je pod benečanskim vodstvom mesto Jeruzalema polastilo Carigrada v svoje sebične namene. Znano je, da je baš ta veliki papež, mogoče prvi v zgodovini, zamišljal zvezo Srbov, Hrvatov in Bolgarov. Dočim je katoličanstvo jugoslovanska plemena skušalo zedinjevati, sta jih Bizanc, za njim za osmanstvo razjedinjevala. Ce se že vmislimo v zgodovinska dejstva, ki označujejo dobo bosanskega kralja Tvrtka, in vse te tendence smiselno zvežemo med seboj, vidimo, da so papeži potrdili in utrjevali glagolico, jačali jugoslovanske države in se prizadevali, da se zbližajo in združijo.
Ko so potem južni Slovani zapadli robstvu pod Osmani, Habsburžani in Benečijo, se je jugoslovanska ideja negovala v — Rimu. Tam se je prvič stvorilo ime in pojem Ilirov kot narodne in kulturne skupnosti vseh jugoslovanskih plemen. Papeži ustanovijo zavod sv. Hieronima, ki so ga papeži 1. 1485 namenili »ilirski naciji«, pod katero so izrecno razumeli Slovence, Hrvate, Srbe in Bol-
gare. In v resnici so tudi Srbi in Bolgari pravoslavne vere v zavodu sv. Hieronima tekom XVI. in XVII. stoletja našli svoje kulturno zavetišče. Enak »ilirski kolegij« je osnoval papež Oregor XIII. v XVI. stoletju v Loretu, kjer so se vzgajali tudi Bolgari, katerim jc bilo odrejenih 6 mest. Tako rimski kakor loretski ilirski kolegij sta vzgajala cele generacije duhovnikov, ki so bili prvoboritelji jugoslovanske misli in bratske ljubezni. V Rimu in Loretu so se pod papeževo zaščito tiskale knjige, ki so širile idejo jugoslovanske narodne in jezikovne skupnosti.
Kdo se nadalje ne spominja dela našega genialnega rojaka Jurija Križaniča, našega največjega misleca in politika XVII. veka? Izšel je iz takozvane protirelormacije, oziroma iz katoliške relormacije, kakor bi se moral ta izraz glasiti. Od njega pohaja misel jugoslovanskega književnega jezika, obenem je pa on prvi zavedni vseslovan. Obenem je Jurij Križanič eden najbolj genialnih katoliških duhovnikov svoje dobe in kulturni politik, ki je v svoji knjigi »Razgovor o vladatelj-stvu« zamislil vseslovansko federativno državo, koje vera in kultura bi spajala zapad in vzhod.
V začetku XVIII. stoletja osnuje katoliška cerkev trdnjavo glagoljaštva in zatočišče jugoslovanske misli po škofu Zmajeviču, ki I. 1748 otvori v Zadru »Seminarium Zmajo-illyricum«. Jezuit | Bartolomej Kašič je napisal 1. 1604 prvo grama- j tiko srbskohrvaškega jezika, a v Splitu se rodi v začetku XVIII. stoletja zamisel poznejše jugoslovanske akademije v načrtu popa Ivana Mrkušiča, ki snuje »Ilirsko iliti Slovinsko akademijo«.
XIX. stoletje nam prinese veliko ilirsko idejo, koje pokretaši in delavci so skoro izključno katoliški duhovniki. V območju slovenskohrvatskem jo v prvi vrsti zi.stopa duhovnik Božidar Raič, med Hrvati škof Maksimilijan Vrhovec. V sredini XIX. stoletja pa se pojavi iz katoliške hierarhije največji Jugoslovan vseh časov škof Strossmayer, ki najde kongenialnega istomišljenika v kanoniku Račkem. 2e kot gojenec Avguštineja označi Strossmayer kot svoj življenjski progrgam in kot »poglavitno nalogo Jugoslovanov«, da se združijo, slo-žijo in zedinijo. — »Vsa naša kulturna samostojnost in neodvisnost nam ne bo koristila, ako se nam ne bo posrečilo, da postanemo eno politično telo, v katerem bije eno srce.« V tem duhu je ustanovil jugoslovansko akademijo in jugoslovansko vseučilišče v Zagrebu. On in Rački sta tudi tista, ki sta ideji jugoslovanstva utrla pot v srbski narod. Cisto v njunem duhu sta pred svetovno vojno delala Mahnič in Krek. Kakor je znana Krekova jugoslovanska oporoka, tako so znane besede škofa Mahniča: »Božja previdnost nam je določila skupno domovino, a ljubezen bo odstranila vse zapreke.« Kar se tiče Bosne, vemo, da so za jugoslovanstvo tam delali tako pod Osmani kakor pod Habsburgovci in proti njim bosanski franti-škani. A Dalmacijo so osvobodili italijanskega kulturnega vpliva in jo tako tudi politično rešili za Jugoslavijo duhovniki: Pavlihovič, Prodan, Ju-raj Biankini in nešteto drugih.
Tega duha otrok je tudi jugoslovanska deklaracija v dunajskem državnem zboru od I. 1917. Kar se tiče odnosa do pravoslavja, pa so baš katoliški duhovniki bili tisti, ki so idejo verskega in cerkvenega edinstva v duhu ljubezni in ohranitve ter sinteze zapadnih in vzhodnih kulturnih vrednot zamislili in zanjo delali.
Sveta si zemlja slovenska...
Oh slikah iz prvega s'oren*!»«»**« lilm
Požar v Gorjah
Gorje pri Bledu, 26. februarja.
Davi ob 8 je izbruhnil požar na Poljščici pri Gorjah pri posestniku Ažmanu. Zgorela je hiša in gospodarsko poslopje. Sicer so živino rršili, toda kljub temu sla zgorela dva prošiča. Enega so še rešili, a je zbežal nazaj v ogenj. Poleg tega je zgorelo ludi nekaj kokoši.
Domači gasilci so takoj pohiteli na pomoč Ker vode ni bilo v bližini, so uporabljali sneg, ki se je zelo dobro obnreel. K,oko je požar nastal. se ne ve. Škode je približno 40.000 Din. Posestnik pa je bil zavarovan pri Vzajemni zavarovalnici le za 20.000 dinarjev. Na Poljšici že nad 200 let ni bilo požara.
Naročajte knjižne zbirke Jugoslovanske kniigarne
Pogled v atelje i K »SKALE«
Prav na desni sodi g. prof .lank« Ravnik ob kopirnem aparatu. Na omari stoji projektor in naprava za kopiranje napisov. V sredi vidimo bobniče, nn katerih je navit film, ki se razvija in fiksira. V ozadju pod stropom visi velik boben, na katerem se suši izdelani film.
Ljubljana, 20. februarja.
Kdor hodi le s količkaj odprtimi očmi po naši zemlji, ki nas živi, mora strmeti nad njeno krasoto. Bolj živo ko mi, ki smo navajeni na krasote naše rodne zemlje, občutijo to tujci. Že mnogi so skušali z besedo in sliko pokazati krasote naše Gorenjske, toda take simfonije naših naravnih krasot kot jih nam nudi film turistovskega kluba »Skale«, še nismo videli. Že po svoji zamisli in izvedbi se strogo loči od podobnih produkcij, ki jih premorejo drugi, kulturnih filmov že vajeni narodi.
Zamisel filma je v tem, da pokaže nam samim in tujcem, ki imajo čas in denur, da potujejo po svetu, ne samo naše planine in življenje na njih, ampak vso slovensko deželo z mesti, trgi in vasmi ter nizom veličastnih gora, v kojih zibelki leže. In ne samo to! Film nam bo pokazal tudi naše življenje v mestu, na vasi. Od semnja na velikem trgu in živahnega vrvenja po ulicah bo šlo naše oko po cestah, na katerih vozijo kmetje svoje pridelke in les. Videli bomo orača, ki obdeluje svojo grudo, drvarja, ki seka v gozdovih Pokljuke, pastirja, ki visoko v planinah bdi nad svojo čredo, plai.šarice, bohinjsko sirarno itd. Vse to pa bo prepleteno s pogledi na bisere naše slovenske domovine, katere bi gledalo oko brez preslanka. ne da bi se utrudilo.
Rdeča nit, ki se vije skozi ves ta veliki film, je ljubezen do naše zemlje, ki jo občuti danes že vsak. Ta ljubezen druži turista iz mesta s kmečkim sinom in tovarniškim delavcem. Najrazličnejši sloji se v naši prelepi božji naravi najdejo združeni s pravim tovarištvom. Ta'ko je v tem filmu eden od turistov dijak iz Ljubljane, ki se nn ljubljanskem Gradu odloČi, da gre v planine. Med tem, ko se pelje na Gorenjsko, gledajo njegove oči film naše Gorenjske. Drugi mu pride naproti iz Mojstrane in zopet gleda ob poti gorske velikane, pod čigar pečinami mu stoji rodni krov. Tako nam film pokaže vso Gorenjsko z njenim življenjem in krasotami. Na JesenicJi prideta skupaj in grrsta po tretjega — kam? — v tovarno. In odtod se napotijo v carstvo »Zlatoroga«. Če je bil doslej film manj planinski, pa postane sedaj zato tembolj. Velika gmota sivih orjakov okrog očaka Triglava se odpira njihovim očem. Njim prisluškuje filmska kamera, da ohrani nepozabne vtise tudi za druge. Nič ni v slikah, ki beže mimo našega očesa, narejpnega. Vsak pogled je zase motiv, vsaka stopinja novo doživetje. Pod njimi raste globina, iz katere se pno silni mejniki naše zemlje. Zdaj je pot lahka turistovska, markirana steza, po katerih še danes divja toliko nog v gojzerjih, toliko dobro opremljenih turistov, ki jim mogoče manjka le nečesa: oiči, da bi zagledali raj okrog sebe, in srca, da bi občutili veličastnost in lepoto, ki veje iz vsake pedi naše zemlje.
Višek alpinističnega doživetja pa bodo za vsakega plezalne partije, ki so zahtevale cd vseh ogromnega duševnega in telesnega napora. Mnogokrat sta plezavca, ki sta plezala združena na vrvi, imela kljub naporom in nevarnostim lažje delo Kol operater, ki je visel na vrvi nad prepadom in lovil v filmsko kamero vsak njun korak in gib napetih mišic.
Danes se že bogato vrača delo in trud vsem delavoem, ki so pomagali pri prvem slovenskem filmu. Kopije, četudi samo v odlomkih, dokazujejo, da bo film nekaj doslej neznanega v filmski tehniki. Kljub skromnim začetkom in najbolj preprostim sredstvom brez vseh pripomočkov, so slike, ki nam jih bo nudil film, take, da bo moral vsak gledavec zmajevati z glavo in se vprašati, ali je pri nns res tako lepo. £:e bolj pa bodo strmeli drugod po svetu in se spraševati, kje so se učili ti, ki so sestavili ta film. Danes je znano, da je 90% vse filmske produkcije v amerièkih rokah, kjer je naloga vsakega filma, da producentu prinese čim več dolarjev. Ta film pa ni vodila misel po bussi-nosu, ampak ljubezen do domače grude in neskaljeno oko za naravne krasote življenja in prirode, ki je odklanjalo v vsem filmu vsak kič in senzacijo, ki potvarjata najlepše, kar je, namreč resnico. V tem tiči tudi vsa skrivnost velikega uspeha tega filma, ki bo čez mrsece nastopil svojo zmagoslavno pot po domovini in tujini, kar z absolutno gotovostjo lahko prorokujemo.
Ko bodo gledali drugod po svetu ta naš prvi film, gotovo ne bodo verjeli, da je bil vps posnet v naravi, še manj pa bodn mogli razumeti, kako je bilo mofroče, da ga je izdelala dobra deseterica v tako majhnem prostoru, kakor ga vidimo na sliki, ki nam kaže atelje v klubovem lokalu »Skale«. Filmski strokovnjaki pa bndo v mogočnesti in dinamiki slik spoznali, da diha V tem filmu samo narava in da je rspelo to, kar se ne posroči podjpljpin. ki imajo za seboj najmodernejše naprave in mOijonp, dobri desrtorici zato. kor jo je vod ila požrtvovalnost, tovarištvo in volika ljubezen do naše zemlje, katerp vpličino in blagoslov uživamo v vsakom utripu srca.
Hud boj z divjimi lovci
Ptuj. 25. februarja.
Te dni je prišlo do srditpga boja med več divjimi lovci in gozdnim čuvajem Toplakom od Sv. Marka. Brž ko je Toplak v gozdu zagledal nekaj ljudi, mu je naenkrat šinila v glavo misel, da so to m o ixl a divji lovci — njegovi največji sovražniki. In ni se zmotil. To so najbrž občutili tudi sami. Mirno so se mu približali, eden je menda celo dejal, češ, saj smo reveži. Iz prijaznosti je prav ta čuvaju ponudil roko. Prav v tem hipu pa je že drugi Toplaka udaril od zadaj, navalil nanj in ga podrl na tla v visoki sneg.
Ubogi čuvaj! Hudo so ga nato obdelali. Kar so mogli in si zmislili, so storili. Skakali so j>o njem in ga bili, kakor so pač mogli. Najhujše rane je pri tem dobil nos, ki so mu ga čisto razbili. Čuvaj se je branil in branil. Pričel je vpiti, da hi priklical pomoč. Že ga je eden hotel zagrabiti za vrat, da bi mu onemogočil kričanje.
Prav to pa je bila Toplakova rešitev in poguba divjih lovcev. Ko je namreč divji lovec zamahnil proti njemu, je Toplak odprl usta, ujel lovčevo roko in mu na njej skoro popolnoma odgriznil prst. Divji lovci so uvideli, da na ta način čuvaju niso kos in so jo rajši pobrisali.
Na izprehodu po Trstu
V Trstu, februarja.
»Poetumial« Postojna, že smo v Italiji. Mrzlično tekanje železniških uradnikov, karabinerjev, miličnikov in carinikov, glasno govorjenje in neka nezajemljiva konfuznoet, ki jim gleda iz oči, le spominjajo na jug. V Italiji smo. A izza jxistaje ti zablesti sneg. svetla odeja, j>od katero se je skrila slovenska Postojna. Sneg je zapadel kot nekdaj, deževalo bo kot nekdaj in solnce bo spomladi posijalo kot nekdaj nad to zemljo. Drugo pa vse tuje. Bog je še nad leboj, draga Postojna!
Vlak drvi že dalje po kraški planoti Št. Pe-ler, Senožeče, Sežana, Nabrežina (danes Aurisina) in že se ti odpre jxigled na tržaški zaliv. Sveto-križki ribiči so ravno razpeli jadra in skoro boječe režejo morje njihovi Čolni; plahe ptice, ki jih lam od Pirana podijo jekleni brodovi močnejšega: niti pod kontoveljskimi skalami niso več varne. Od Devina do Trsta, kako hitro premeri oko ta edini košček slovenske obali I Trst. Ob izhodu stoji pet do šest mož zagorelega obraza, ki neprestano motrijo odhajajoče. Tudi oblečeni so malodane vsi enako in pravijo, da nosijo tudi v najhujši zimi dežni plašč. Možje postave so to, ki skrbe tudi za tvojo varnost.
Na ulici je prav živahno. Trst torej no propada? Mesto šteje danes 253.000 duš, nekaj tisoč več kakor pred vojno, in vendar je pristaniški promet v preteklem letu komaj presegel polovico predvojnega. Četudi odbiješ od 253.000 prebivalcev 10.000 vojakov, ostane šp vpdno toliko civilnega prebivalstva kakor ga je bilo pred vojno. Ako hi ee hotel »standard of lifs« (življenjski pogoji) ohraniti na predvojni stopnji ali vsaj nn isti kot so (Ja ohranila druga mesta po vojni, bi morala Trst zapustiti polovica ljudi. Že iz tega primerjanja ti vzraste vsaj majhna slika bednega življe-
nja, ki hira za temi belimi palačami in zlasti v »starem mestu« ter v delavskem revirju pri Sv. Jakobu. Okoli 60000 brezposelnih! Skoro dnevno en samoumor v nižjih pa tudi najvišjih slojih. — Kmalu po okupaciji so prihrumele množioe italijanskih delavcev in uradnikov v Trst, ki jim je bil znan že izpred vojne kot mesto, »kjer dobro živiš«. Italijani niso zasedli v državni službi samo mest, ki so jih izpraznili Slovenci in Nemci, temveč so izpodrinili tudi Tržačnne italijanske narodnosti, ki so bili upokojeni ali premeščeni v Italijo. Državno urndništvo in drugi državni nameščenci, kakor karabinerji, miličniki in finančni stražniki ter iz Italije priseljeni zasebni uradniki, trgovci in delavci štejejo danes okoli 80.000 duš Iz Italije niso samo višji državni uradniki, kakor prefekt, kvestor (policijski ravnatelj), višji državni tožilec, temveč povečini tudi poslanci, fašistični sindikalni voditelji, v zadnjem čjisu tudi ravnatelji bank in drugih trgovskih podjetij; Benečani imajo danes glavno besedo pri brodarskih društvih in celo telefonska centrala je v njihovih rokah. Edinega domačega prefekta. na katerega so Tržačani veliko dali. dr. Dunpierija. jo spravil iz Gorice 30 letni nvanturist Avenanti. Italijanski element so je vgnezdil povsod. Uvedba italijanske zakonodaje in posebno italijanskega pravdnega postopka je odprla pot v Trst in na Primorsko sploh nešte-vilnim italijanskim odvetnikom, ki so kar poplavili deželo Odvetniški poklic je prišpl ob ves ugled in danps nazivnjo Tržačani odvetnike mo-Šetarje. Koliko zabavljanja nn rnčun zastareWa italijanskega pravnega postopka! »Avtorja avstrijskega pravilnega posto[>ka bi bilo treba postaviti spomenik na dvorišču tržaškega sodišča!« je nedavno vzkliknil neki ugledni tržaški sodnik. Sicer pa moram priznati, da novi jiostopek zelo vzgojno vpliva na pravdarje; sodni stroški so namreč tako
visoki, da so zgubili veselje do pravdanja tudi najbolj strastni pravdarji.
Tret se tudi gospodarsko in socialno naglo nacionalizira. Po mestu vidiš nebroj časopisnih kioskov, tam zopet trgovino časopisov, takoj za kioskom trafiko: priletna žena gleda prezirljivo skozi vrata na zagorelega kolporterja, ki momlja napolitansko popevko. La vita è cosi, takšno je pač življenje. Razprodaja listov je prinesla nekdaj trafikantom lep postranski zaslužek, danes mora živeti od nje še poseben trgovec in kolporter v kiosku. Tako je v Trstu v vseh pridobitnih panogah. Zdaj si lahko razlagaš, kako je mogoče, da živi v povojnem Trstu s tako skrčenim prometom toliko ljudi kot pred vojno. Nekdaj tako razvajeni Tržačani morajo deliti kruh s svojimi brali Kaj ' čuda, če so tudi nekdanji iredentisti postali pravi »austrinkanti«, ki jim misli uhajajo na staro, tako zaničpvano Avstrijo? V rimskih vodilnih krogih Tržačani ne uživajo več zaupanja. Roj med »nv-striakanli« in priseljenimi Italijani se čedalje zaostruje in incidenti tudi v višjih slojih so prav pogosti. Tako je nedavno poslnnec Domenighini tovarišu Banelliju zalučal v obraz očitek, da je »nv-striakant«; da pomiri Tržnčane, je duce poklical Domenighinija nazaj v Italijo.
Pa hajdi malo na tržaški tramvaj! Ni prav lep, vendar vsaj za stoletje prednjači ljubljanskemu. Kmalu opazim, dn me nekdo neprenehoma »fiksira«. Bistro oko »kvesturinn« — tako na7i- i vajo v Italiji detektive — zagleda v meni sumlji- j voga severnjaka. Nekam tnjinslveno je na tramvaju, vse molči Nekdaj tako zgovorni Tržačani molčijo? Bistro oko je med njimi. Na misel mi pridejo brspdp slarpga prijatelja izza dijaških lot : »A TriestP non si ridp pift.« (V Trstu sp пр smo-iemo vpč.) Mimo шрпр letiio različne izložbe. Sipe režejo veliki lepaki >10% popusta«, »20'/r popusta«. »Splošna likvidacija«. »Danes zadnji dan«. Pozorišče. na katerem se bije že mpsocp najno-vejšn fašistična bitka, bitka za znižanje срп. Uspeh ni vreden žrtev. Cene so padle kolikor so pač pa-
dle drugod po svetu brez hrupnega boja ln žrtev.
Ni bitke brez žrtev, razglašajo fašisti. Le poglej osmrtnice na zaprtih trgovinah: »Na ukaz Njegove ekscelence g. prefekta zaprlo za pet dni, ker ee lastnik ni ravnal po predpisih glede znižanja cen.« Prodajal je maslo za 5 slotink dražje, ali pa je njegov pomočnik pozabil popraviti ceno na tablici, zasajeno v vrečo koruzne moke. Orožniki niso vprašali, po čem je blago kupil, ali je morda kakovost blaga boljša kakor jo zahteva predpisani cenik. Zapri kolonialno trgovino za pet, deset dni, in zgubil boš polovico odjemalcev. Davki in najemnina pa tečejo naprej. Koliko ugleda je stala fašizem bitka, ki je sledila 12% znižanju plači Državnim uradnikom in profesorjem, nekdaj prvim borcem v fašističnih vrstah, je kar zaprlo sapo. Ni težko zamisliti se v dušo sodnega uradnika, ki se je po 20 službenih letih priboril do 1000 lir plače, pa vam nenadoma zdrkne zopet na 880 lir.
Okoli desetih zvečer nekdaj tako živahni Trst kar zamre. Kavarne so prazne. Italijan ne zahaja v kavarno, Tržačani pa nimajo več denarja. Naših ljudi še celo ne boš našel notri. Morda tam v kotu prijatelja pritajeno šepetata po slovensko, druga dva govorita iz previdnosti kar laško. Tudi Tržačani so raje vsak zase in bulijo v časopise. Non fidnrsi è meglio, lahko bi ti kaka bcsedica ušla. »Natakar, «Tagespost» ali «Freie Presse»!« »Zasedeno!« »Wiener Journal«? »Zasedeno!« O. k.iVo Tržačani radi obujajo spomine na j>okojno Avstrijo! Ti grdi avstrijakanti vedno nemške liste čitajo. Bistro oko je to skozi šipo opazilo... In kdo bi ne bil danes v Trstu avstriakant? Kje so tisti zlati časi, ko se je dalo v mestu imenitno živeti, ko so bili tržaški Italijani absolutni gospodarji v javnem življenju in so se vozili s polnimi žepi na zabavo v Italijo, kjer so igrali vlogo narodnih mučenikov? »O Avstrija, povrni se, na kolenih te bom prosil odpuščanja!« je nedavno vzkliknil neki tržaški iredentist. Ante Čee.
Oidi pravite? Ljubljanski proračun
Do dane» nisem vedel, kaj je politika. Prav ta prav bi me lo nit ne brigalo, ker je politika sedaj prepovedana. Ampak bral sem, kaj so gospodje zadnjo nedelio govorili v Žalcu na sestanku Kmelske prosvete. Vidite, lislo sem bral, sedaj pa vem. kaj je politika in kaj nt politika, da bi se llovek г mirno vršijo lahko drial paragrafa in njegovih zapovedi. In se mi je zdelo, da je gospod Puceli moi za lo, da se tlovek lahko zanese nanj.
Zalo sedaj vem. da lo, kar so govorili g. Pu-eelj, g. dr. Javie Novak, ni politika. Zato smemo mirno zabavljali zoper vse bivie polilikarje, le se nam zdi. da ie nHhovo sedanie delovanie vredno zabavljanja. Sedai tudi vemo. da ni politiki zabavljati zoper iupnika ali škofa ali cerkev, ie se vtika v nacionalno vzgojo mladine, lz ust teh gospodov sedai vemo. da ni politika, te guspod:e nekaterih bivših polilitnih strank holejo sedaj ljudstvo po kmetskih prosretah polililno vzgaiali, da bo pripravljeno. ko bo poklicano k sodelovaniu. Sedaj vemo ludi, da ni volitika. le gosvod natelnik bil še SKS pravi, da prihaja zbirat Hudi za polililno vzgojo. In ni politika, te kak lak gospod pravi, da Kmetska prosveta nr bo del"la v znamenju komunizma, *še mani pa kršl<nskega solid"rizmn, lem-vet na temeliu kmeta drlavca v duhu borbenostU. — To rse torej ni volitika.
Pat pn je politika, kakor slrlcpnm iz besed govornikov, te Kmetska zrezn orgnnizira kmete na nnlrlih krštanskran solidarizma — ve zn In. da >bodo polititno vzgojeni, ko bodo poklicani k sodelovanjuamvak — za varstvo gospodarskih interesov tlovevskeaa kmetn. To va ie politika! Zato pa. dokler je še ta$. le po niih. ki ornnnizirajo slovenskega kmeta r varstvo kmetkegi oosv"darstval To je gola politika, ki je ne maramo! Pal pa delajmo polnilne ornlne vaie. kar ni politika!
Sedai vem. leprav mi stvar ve gre tako lahko 9 glavo, da bi ludi razumel to, kar vem.
Naš novi roman!
S 1. marcem bomo pričeli prinašati nov, zelo napet roman
Kiiaïceva papiga
ki izredno fino in lepo popisuje zgodbo iz zlate Kalifornije. V njem je sicer tudi kriminalna stran, a pisana tako mično in prijetno, da ni roman skoraj v nicemnr podoben drugim kriminalnim romanom, čeprav čitatelj do konca ne bo mogel slutiti, kako se bo vse razvozljalo.
2e včeraj smo podali najvažnejSe podatke o proračunu mestne občine ljubljanske. Zato se danes omejujemo ua nekatere druge polrebne kon-stalacije. Opažamo, da že nekaj let sem redni proračun ljubljanske občine stalno narašča. Redni proračun za 1020 je znašal v dohodkih 44 milijonov Din, v izdatkih pa 43.4 milij. Din. Leta 1930. so narastli izdatki na 48.5 milij. Din, dohodki pa na 47 milij. Din. Uspeli leta 1929. je pa izkazal 44.3 milij. Din dohodkov in 42.7 milij. Din izdatkov in je tako iz njega izginil proračunani primanjkljaj. Analiza posameznih postavk kaže, da je pripisovali zvišanje proračuna predvsem povišanju postavk za prenešen delokrog od 0.6 nn 2 milij. 100 000 Din. Proračun potrebščin se je zvišal na 50 0 milij. Din, dohodkov pa na 49.5 milij. Din. Dvig dohodkov pa je pripisovati predvsem povečanju dohodkov od občinskih davščin, zlasti trošarine in davščin na blagovni promet
Izredni promet.
Izredna potrebščina znaša za 1931 46.5 milj. Din (1930 37 milij. Din). Izredno pokritje dosega 36.7 milij. Din (30 milij. Din), primanjkljaj pa, za katerega bi bilo treba najeti posojilo, znaša 9.8 (7) milij. Din.
Da je letos izredni proračun tako narasteL je pripisovati dejstvu, da se bo letos iz cestninskega fonda dobilo še 23.8 milij. Din, kateri znesek se bo porabi za caruinska skladišča, tlakovanje in stanovanjsko kolonijo za carinske uslužbence. Najvažnejše investicije so za regulacijo Ljubljanice, zgradba novega poslopja za doh. urad iu zgradba nove šole v svetokriškem okraju.
Dolgovi.
Služba 6% obligacijskega posojila in 6% gradbenega in investicijskega posjjila je izkazana posebej Mimogrede omenjamo za 6% obligacijsko posojilo, da ni ves znesek po 6%, ampak samo 12 milij. Din, ostalo po 7, 8.25 in 8.50%. Dolgovi so sledeči: 6% obligacijsko posojilo 30 milij. Din, 6% gradbeno in investicijsko posojilo 18 milij. Din, občinska posojila pri Mestni hranilnici so znašala na koncu leta 1930. 56.5 milij Din, posojila pri Hipotekami banki jugoslovanskih hranilnic 04 milij. Din. Nadalje slede še posojila, ki jih bo treba nn novo najeti za leto 1931. Mestna podjetja imajo sledeče dolgove: mestna klavuica 19 milij. Diu,
mestna elektrarna 25.1 milij. Din, mestna plinarna
1.4	milij. Din (predvideno novo posojilo v znesku 1 milij. Din), mestni pogrebni zavod 6.7 milij. Din, mestna zastavljalnica 1.4 milij. Din in mestna pri-prega 0 25 milij. Din. Skupno znašajo ne stni dolgovi kakor tudi dolgovi mestnih podjetij, ca. 150 milij. Din. Ob tej priliki je omeniti, da se nam «li breme meetnega pogrebnega zavoda v iznosu 6.7 milij. Din razmeroma zelo visoko, čeprav nam zatrjujejo, da je trgovinsko stanje prav ugodno in ia ima podjetje znatno imovino v nepremičninah. Dolgovi imajo zelo različno obrestno mero. Tako znaša n. pr. obrestna mera za dolg pri Hipotekami oan-ki jugoslovanskih hranilnic 4.5%, za posojila mestnega zaklada pri Mestni hranilnici večinoma 7%, le 0 2 milij. Din je po 8.5%, 2.8 milij. Din pa j>o 9%. Zanimivo je, da računajo za posojilo 2 milij. Din za regulacijo Ljubljanice 11%; 1.5 milij. Din za zgradbo mostov in 3.5 milij. Din za napravo kanalov po 9%; 1.4 milij. Din za popravo inagistrat-nega poslopja pa celo po 12%; 6% obligacijsko posojilo je 12 milj. Din po 6%, 5 milij. Din po 7%, 13 milij. Din po 8.57<> in 4 milij. Din po 8.25%; 6% gradbeno investicijsko jiosoji.o je po 6%. Mestna klavnica plačuje 7%, meslna elektrarna 4.9 milij. Din po 7%, 20.2 milij. Din pa po 8.5%. Posojila mestna plinarne so vsa po 7%. Mestni pogrebni zavod pa plačuje za malo posojilo 50 000 Din 4.5%, za posojilo 3.3 milij. Din pa po 7%. Mestna zastavljalnica plačuje za vsa posojila po 7%.
Zanimivo je, da so posojila v novejšem času po višjih obrt sinili merah, kakor prej, ko je bila obrestna mera višja. Treba bo vsekakor misliti na to, da bi se za vsa posojila skušala doseči ugodnejša obrestna mera in zlasti je težko pojmljivo, da bo treba pri sedanjem stanju denarnega trga plačevati za nova posojila tako znaliir» obresti
Donos doklad na neposredne davke je preračunan za 1931 v znesku 7.2 milij. 1'in v primeri s
6.5	inilij. v letu 19J0. Odstotek doklade je ostal ne-izprenienjen (60%), vendar je |>ovcčanje proraču-iianega zneski pripisovati višjemu predpisu davčne uprave za odmero avtonomnih doklad od 10.2 milij. Din v letu 1930. ua 12 milij. Din v 1. 1031. Predvsem se je zvišal predpie zgradarine, pridob-uine iu družbeuega davka, nadalje pa zlasti usiuž-benski davek. Vendar pa je vprašanje. Če bo dotok doplad lako donosen, kakor računa proračun Proračunska rezerva znaša samo pol milij. Din (kakor za 1930) in jo smatrajo za raaucronia nizko.
Vzemite
pri prvih znakih hrlpe nekoliko ASP.RIN TAB.ET,
ki pa moralo imeti utisnjer Вауег-ov križ.
Maribor
O usodnih ničevostih
Zdravstveno predavanje dr. Breclja v »«Unionu*.
Tri nesreče zagorskih rudarjev
,	Goreča hlačnica...
Zagorje, 25. febr.
Rudniški delavec Franc Kokolj je danes imel smolo. Uslužbeu je pri snažeuju jamskih svetilk. Pn tem pa se mu je vnel bencin, ki ga je imel v stekleničici v žepu, pa mu je zgorela hlačnica in rokav. Na krik je pritekla sestra, ki stanuje v bližini na »šohtu«. pa še strojnik Vengar, ki sta ga rešila, da ni živ zgorel. Opečeno ima vso uouo in roko
Ob 10 dopoldne pa so prinesli iz jame rudarja Martina Kosa, ki ima polomljene rame in lobanjo vdrlo. Odpeljali so ga v ljubljansko bolnišnico. Sam pa je prišel iz jame Smrek ar Murliti s strtimi rebri. Zdravi se v rudarski bolnišnici.
Tako je bil današnji dan dan nesreč. — Ni zadosti, da se toliko delavnikov praznuje — še nesrečam je rudar izpostavljen in svojega življenja ui varen.
Morilec Lahner izročen
sodišču
Ljubljana, 26. februarja.
Ravno po enem tednu je bil morilec mengeškega uadžupnika g. Franca Kušarja, 19 letni Ivan Lakner prepeljan iz policii-kih 7'pnrov v preiskovalni zapor deželnega sodišča. Hkrati z njim sta bila izročena sodišču njegova tatinska tovariša Valentin Fertič in Anton Lampret. Točno ob 3 popoldne je policijski stražnik privedel vse tri v sprejemno pisarno jetnišnice.
Lakner je obdolzen umora in več vlomov, dočim njegova tovariša le raznih vlomov. Lakner je bil že v policijskih zaporih preoblečen v jetni-ško obleko, dočim sta ostala Fertič in Lampret v svojih, še dokaj elegantnih civilnih oblekah. Ivan Lakner je poatal močno bled in apatičen. V sprejemni pisarni so bile izvršene predpisane formalnosti. Vse tri so ponovnokrat izmerili. Nato so vsakega posebej pazniki odpeljali v samotno celico preiskovalnega zapora. Proti Laknerju je zbran ogromen materijal. Ze sedaj je akt zelo narasel. Miiojfi razpravljajo vprašanje, ali bo razprava proti morilcu Laknerju javna ali tajna, kajti Lakner je še starejši mladoletnik, proti katerim se pred sodiščem vrše razprave tajno.
Kakor so že nekateri listi poročali, Je bil v ponedeljek aretiran v Šmarju oče Laknerjeve znanke zaradi suma, da je dajal Lakneriu ln tovarišem potuho. Starega moža so orožniki pripeljali v Ljubljano in ga izročili v preiskovalni zapor deželnega sodišča. Ko je moža zaslišal preiskovalni sodnik, je bil včeraj izpuščen na svobodo.
Pri zasledovnn'a zločinca ponesrečil
M. Sobota, 25. febr.
V tukajšnjo bolnišnico je bil sprejel Svetec Janez, iupau občine Katkovci, ki je že pred šestin, i meseci posUil žrlev nesreče.
Dne 31. avgusta preteklega leta so se v Rat-kovelh na kolesih pojavili štirje orožniki. Prišli so, ia bi ujeli nekega lopova. Zglasili so se pri župMiu Ko je ta slišal, za kaj gre, Je takoj vzel kolo Nato se je začel lov. Zasledovalci so vozili precej naglo. Med vožnjo je Svetec hipoma Izgubil ravnotežje in je z vso silo padel s kolesa. Pri pndcu se Je hudo pretresel. Ker pa se mu nič etrlo ni šel v bolnišnico, marveč se je doma zdravil. Zdravljenje pa ni imelo uspeha in je sedaj
Îio šestih mesecih moral iti v bolnišnico. Bolezen e precej resnega zuačuja.
Težko je biti včasih poročevalcu — poročevalec. l oio.au mota o s.vaieh, o katerih sam nima dosti pojma in katerim kljub prizadevanju ne more prodreti niti do lupine, kaj šele do jedra.
Je hotel naš poročevalec včera) dognati vsebino zdravstvenega predavarja, ki ga bo imel danes naš znani zdravstveni pedagog dr. brecelj. Šel je v ta namen inteivjuval gospoda doktorja. Pa se je pošteno urezall Gospod dok or ga je sicer nadvse ljubeznivo in prijazno sprejel, odklonil pa je kategorično vsako podrobnejšo izjavo o temi svojega predavanja z utemeljitvijo, da ne želi, da bi se občinstvo že vnaprej sez anilo s tem, kar mu hoče povedati. Kajti bi bilo potem njegovo predavanje odveč...
Poročevalci pa so nepoboljšljivi ljudje, kadar jim gre za to, da kaj godnega iztak^ejo za svoje pero. Naj nam zato gospod doktor re zameri, da kljub njegovi želji v interesu predavanja samega objavimo nekaj besed, ki jih je med kratkim razgovorom s poročevalcem nehole izrekel in ki si jih je poročevalec zahrbtno zapisal za uho.
Predvsem je treba pribiti, da je imel poročevalec vtis, da pripravla gospod doktor svojim poslušalcem veliko in re.ko izn?nadenje. Predaval jim bo sicer že znane stvari, toda v povsem novi obliki, ki temeljijo na strogi in absolutni stvarnosti.
»Vidite,« je prijazno, a z brezobzirno resnicoljubnostjo potrepljal poročevalca po rami, »vidite, vi mislite, da znate jesti in dihati — pa ne znate!«
I ahko si predstavljate presenečenje ubogega ! poročevalca ob teh besedah. Kar sapo mu je zapr-
lo. Je bil mož dozdaj sveto prepričan, da zna imenitno jesti, da o dihanju sploh ne govori — na, pa ti pride gospod doktor in ti izreče o tem njegovem znanju takšno uničujočo sodbol
»Ho, ho, gospod doktor, to |e pa malo čuden dovtip! Da bi jesti in dihati ne znal.. .71 Vsak | otrok znal«	i
»Kak, ne znatel« je trdno pribil gospod doktor in še pristavil: »Ne znate, kakor ne zna tisoč in tisoč drugih. Vidite — to je prav za prav vsebina in namen mojega predavanja: da dokažem to svojo trditev.«	\
»Pa ste se omejili predvsem na ta tema, gospod doktor?«
»O ne, govoril bom tudi še o drugih stvareh, ki se jih ljudje ne zavedajo, ki pa igrajo vendir silno važno in usodno vlogo v našem življenju. Glejte, higienskih predpisov še danes prav ne poznajo* in ne znajo ceniti njih silne važnosti.«
»Gospod doktor, a zakaj niste izbrali svojemu predavanju specialni naslov, recimo ...«
»Na to sem se šele pozne e spomnil. Fatalne lapalije ali usod; e ničevosti naj bi bil naslov mojemu predavanju... Sicer pa, kakor rečeno: ne pišite nič o tem! Pozneje, po predavanju pa le dajte, kolikor hočete.«
S tem je bil m.ervju z gospodom doktorjem končan.
To zanimivo in ak'ualno predava-je se bo vršilo drevi ob 8 v beli dvorani hotela »Uoion« v Ljubljani. Naj občinstvo ne zamudi redke prilike in naj s številnim obiskom dokaže, da zna cen ti delo gosp. dr. Breclja na zdravstvenem torišču.
□	Naval marlborsk;h planincev k včeraj«
šnjim predstavam v unionskem kinu, kjer predvai« mariborska Prosvetna zveza filma »Vihar na Mont Blancu« in film o smuških tekmah za prvenstvo Dravske banovine v Ribnici na Pohorju, jc bil izreden. Tudi dijaške mladine je bilo prav veliko. In drugi Mariborčani, ki niso planinci, ki pa vse-eno prav radi zahajajo v kinova fdedalHča. kadar se predvajajo zares smiselni in kulturni filmi?
□	Finžgaijeva proslava v gledališču. Mariborska drama pripravlja v režiji J. Koviča v proslavo Finžgarieve 60 letnice uprizoritev »Veriga«, ki so jo prvikrat uprizorili na mariborskem odru takoj v pričetku prve sezone leta 1919. Slavnostni predstavi bo prisostvoval avtor sam.
□	Ljubljans'-i književniki v Maribora. Dane« teden nastopi v Mariboru sedem mladih literatov iz Ljubljane, ki bodo recitirali odlomke iz posameznih svojih del. Je to prvikrat, da naatopijo pred mariborskim občinstvom ljubljanski književniki v večjem številu. Za ta nastop, ki bo v kino Apolo, je v mariborskih kulturnih krogih opazfti živahno zanimanje.
□	Za mariborsko Glasbeno Matico je darovala gospa Ida Stickler lastnica kavarne Central in vneta podpornica kulturnih stremljenj, 1000 Din.
□	Vpostavitev avtobusnega prometa na lentlenariki progi. S ponedeljkom prične zopet trikrat dnevno voziti avtobus na progi Maribor— Št. Lenart. Proti Cmureku ostane promet še nadalje ustavljen.
□	Savez stroj ikov in kurjačev kraljevin« Jugoslavije, sekcija Maribor ima svoj mesečni sestanek v nedeljo 1. marca ob 9 v društvenem lokalu, Meljska cesta 10. Vsi organizirani kakor tudi neor 'anizirani, naj se sigurno udeleže tega sestanka.
□	Rokovnjaška peto ka.. .7 Končno s« j« menda posrečilo mariborski policiji, da je iztaknila sršenovo gnezdo, odkoder so v ponočnih urah vzhajali možanci ter se razkropili v razne mestne dele, kjer so potem puščali za seboj sledove v vidu razbitih ključavnic, vlomljenih predalov in miznic ter opustošenih zalog raznega blaga. Teden dni je skrivnostno rokovnjaško krdelce straho-valo mariborsko prebivalstvo in povzročilo nemalo škodo. Potem pa se je zgodilo, da je nekdo prodajal prav poceni cigarete po mestu in da je zbudil sumnjo. Pet jih imajo sedaj na varnem in so jih včeraj cel dan zasliševali ker obstoja sum, da so krivci.
Fa* ho Jane*
Stolnica: Ob '/38 (pol osmih) zv. postna pridiga, kan. Dr. Mihael Opeka.
Union, verandna dvorana: Prosvetni večer, predava dr. A. Brccelj: »Človeški obraz Ln njegov izraz.» Ob 8 zvečer.
Drama: Zaprta.
Opera: »Revizor«. Gostovanje Hudožestve-nikov. Izven.
No no službo imata lekarni: Dr. Piccoli, Dunajska cesta 6 in mr Bakarčič, Sv Jakoba trg 9.
Melnl	Čaj
чппч ipio irai i i
Ljub'jan a :: Šelenbnrgova ulica 3
priredi v petek dne 27. marca popoldne in v soboto dne 28. marca ves dan slavnostno
poskusno kuhanje čaja
na katero se slav. občinstvo najvljud. vabil
Vsak srčno dobrodošel! nove	žetve
© XVIII. prosvetni večer bo danes ob 8 zvečer v verandni dvorani hotela Union. Na sporedu je velezanimivo predavanje zdravnika dr. A. Bre-I clja. Predavatelj je znan strokovnjak ne samo v področju zdravstvene vede temveč tudi kot prvovrstni ljudski predavatelj. Njegovo predavanje bodo ponazorovale tudi skioptične slike. Opozarjamo na predprodajo vstopnic v Prosvetni zvezi, Miklošičeva c. 5, sedeži 3 Din, stojišče 2 Din.
0 Gledališka predstava v Rokodelskem domu. Igralci Rokodelskega doma uprizore v nedeljo zvečer »Rozo Jelodvorsko«. Snov je lepa in zanimiva, dejanje pestro. Vstopnice se dobe v pred-prodaji v soboto zvečer od 6 do 8 v društveni sobi Rokodelskega doma, Komenskega tilica 12.
© Poset odlične Poljakinje gdč. Macelkove na pomožni šoli v Ljubljani. Poljska vlada je, kakor smo že poročali, poslala učiteljico defcklne dece v Varšavi gdč. Macelkovo na študijsko potovanje po Jugoslaviji in v druge države, da si ogleda šole in zavode za defektno deco poedinih držav. V ponedeljek, dne 23. t. m. je posetila tudi ljubljansko pomožno šolo ter je tiospitirala v treh razredih. Pokazala je veliko zanimanie za pomožno šolstvo in se zanimala za vse podrobnosti. Seznanila se je г vsemi našimi predpisi in ustrojem pomožnega šolstva pri nas.
Koks za KovtCe in cc№ lorlave
iz anglešega premoga 75 Din za 101) kg pri več em odemu popust
franUo plinarna nuli
LJUBLJANSKA MESTNA PLINARNA
© Priprave za kuhinjsko razstavo. Vsa pripravljalna dela za II. kuhinjsko razstavo naglo napredujejo. Včeraj so pričeli preurejevati veliko unionsko dvorano, ki bo nudila ob dneh razstave poseben in svojevrsten pogled. Dvorana bo okrašena na prav umetniški način. Dnevno še prihajajo prijave za razstavo, zdi pa se, da bo onih, ki žele razstaviti, mnogo več, kakor pa jih bo možno pripustiti na razstavo. Kakor vse kaže, bo imela letošnja kuhinjska razstava še mnogo večji uspeh, kakor lanska, čeprav je že lanska uspela nad vse sijajno.
© Koncert Pavle Lovšetove. Ljubljansko koncertno publiko opozarjamo, da so vstopnice za koncert ge. Pavle Lovšetove, ki bo v pelek, dne 6. marca ob 20 v Filharmonični dvorani, že v predprodaji v Matični knjigarni na Kongresnem trgu. Spored koncerta je izredno zanimiv, sodelujejo poleg odlične umetnice njena hčerka Majda f sopran) ter konservatorista Lipovšek (klavir) in Pfeiler (violina). Cene običajne koncertne.
© Pevski zbor Glasbene Matice. Danes ob 20 važna vaja mešanega zbora.
© Drž. konservatorij. Javna produkcija, ki je bila napovedana za nedeljo, 1. marca t. L, se preloži na kasneje.
© Združenje jugoslovanskih inženjerjev in arhitektov - sekcija Ljubljana ima svoj XII. redni občni zbor v soboto dne 14. marca 1931, ob pol 20 (pol osmih) zvečer v lastnem lokalu na Kongresnem trgu I-II.
© Slov. zdravniško društvo vabi vse gg. zdravnike na znanstveni sestanek, ki bo danes ob
18 v predavalnici ženske bolnišnice. Predava dr. V. Kocijančič: »Naše skušnje s pernoetanom«.
© Pisarna okrajnega cesfncga odbora se nahaja v Ljubljani za Krcsijo (Mayerjeva hiša, II. nastr., levo). Vhod ob Ljubljanici. Uraduje vsaki dan raztin nedelj in praznikov od 8 do 14.
© Ubegli arestant. Včeraj okoli 3 pop. je pobegnil iz justične palače kar pri glavnem vhodu mlad, 18 leten arestant. Bežal je po Cigaletovi ulici do Pražakove ulice in se lam skril v senik Mlihl-ei«nove hiše. Na divjem begu so ga ooarili mnogi pasantje na Kralia Petra trgu. Ti so takoj ob-
— Pri Ienivosti črev, boleznih na jetrih in žolču, odebelelosti, protinu, kataru v želodca in črevih, oteklini notranjosti debelega črevesa, obolenju zadnjega črevesa odstranja na« ravna »Franz-Josef« grenčica naglo vsako za-stajanje v organih spodnjega dela telesa in to brez bolečin. Dolgoletne izkušnje v bolnišnicah dokazujejo, da raba »Franz-Josef« vode izborno urejuje delovanje črev. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
П Ves v krvL V sredo zvečer se je 35 letni posestnik in zastopnik tukajšnje tvrdke Pelikan v Frančiškanski ulici Valter Fabrici peljal z avtomobilom iz Pesnice proti Mariboru. V bližini ceste, ki vodi proti Sv. I enartu, sta opazila ob cesti na tleh ležečega moškega. Neznanec je bil po celem obrazu krvav in v nezavesti. Iz listin ki so jih našli pri njem, je bilo mogoče razbrati, da gre za trgovskega potnika Rajmunda Herga, ki se je bil ravnokar vrnil z Dunaia. Nezavestnega je najditelj pripeljal na policijsko stražnico 1, nato pa v mariborsko splošno bolnišnico. Ker je bil neznanee v nezavesti ni bilo mogoče izvedeti od njega, kaj se je bilo zgodilo. Napad ali nesreča?
П 3 i 8. Malha je bila včeraj bolj praznat 3 aretacije in 8 prijav radi običajnih prestopkov.
O Z avtomobilom po vsej severni Ameriki V ponedeljek dne 2. t. m. predava v Ljudski univerzi prof. dr. Rieder iz Gradca o svojem potovanju z avtomobilom no vsej severni Ameriki. Na podlagi 1C0 skioptičnih slik nas povede v naselbino Pueblo Indijancev, v Grand Canon, nadalje skozi deželo zlata Kalifornijo, v filmsko metropolo Holywood, v sloviti park Yellowstone in naposled v milijonska mesta nam malo znanega ameriškega za-pada. Predprodaja vstopnic pri Zlati Brišnikovl in Hôferju.
П Nezgod«. Včeraj ob dveh zjutraj je spodrsnila v Badlovi ulici baronica I. Teuchert ter si zlomila levo podkoleno. Ponesrečenko je mo'tvo mariborskega reševa'nega oddelka prepeljalo v dr. Ćerničev sanatorij.
□	Pač redko. Včeraj je ujel v Koseskega ulici magistralni nameščenec Simon Horvat kras" 1« metulja, ki ga je sicer videti šele tam enkrat v juniju, ter ga prinesel pokazat v naše uredništvo. Koncem februarjal
□	Šaltivo ilafetno te''mo priredi zimsko-sportni odsek SPD v Mariboru v nedeljo dne 8. marca pri Mariborski koči, kjer bo start ob 9 zjutraj. Cilj istotam. Prijave se sprejemajo do začetka tekme. Prijavnina 5 Din.
□	Z motiko nad 21 let starejšega moža. Pri Firbasovih na Ivanjskem vrhu so bili prepiri in pretepi na dnevnem redu. Žena Regina je za 21 let mlajša od svojetfa moža Jožefa. Dne 17. maia lanskega leta je bil pri Firbasovih pravi ogenj v strehi. Žena ie segla po motiki in zamahnila z njo
( proli možu. ki je zadobil občutne poškodbe na le-I vem nadlaktu. Zadeva se je obravnavala včeraj pred sodiščem, vendar se je razprav« v svrho zaslišanja novih prič preložila.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Petek, 27. febr. — Zaprto.
Sobota, 28. februarja ob 20: PRODANA NFVE-
STA. Izven. Gostovanje g. Mario Šimenca.
veslili stražnike in alarmirana je bila tudi jetniš-nica. Mladega arestanta so kmalu ujeli in odvedli nazaj v zapor. Mladenič je po poklicu mizarski vajenec in je bil popoldne naposlen pri -------
nju raznih miz v uradih deželnega sodišča. Nahaja se v lakozvani poboljševalnici, ki ima v jetniš-nici poseben oddelek in kamor določajo delomržno mladino. Ta vajenec je bil obsojen na 3 leta po-boljševalnice.
Celte
0 Predstava »Namišljenega bolnika« se bo
vršila jutri, v soboto zvečer in v nedeljo ob pol 4 popoldne v Ljudskem domu.
в Uradne ure ta stranke na celjskem okrajnem načelstvu eo vsak torek in soboto od 8 do 12. Ob drugih dneh morejo biti stranke sprejete le v zelo nujnih in neodložljivih slučajih. Ta red je potreben za hitrejše in ekspeditivnejèe vršenje pisarniške službe.
0 Celjskemu cestnemu skrbstvu prav nič časti ne delajo v teh dneh naše ulice. Kaj neki dela mestni avtomobil, da so kupi blata in blatnega snega po nekaterih ulicah lako zelo varni pred njim? Vsaj glavne ulice naj bi se očistile snega, ki sedaj zamuka ceete in povzroča neprebrodljivo blato.
0 To-le pa res ni zgolj radovednost, če vprašamo merodajne Činitelje, koliko časa še nameravajo reševati vprašanje odstranitve VVestenovih smrdljivih odpadnih voda iz Voglajne in Savinje? Zadnje čase postaja smrad zlasti ob večernih uruli neznosen. Zdi ee, da je plod vsega dolgotrajnega komisljoniranja bil ta, da se sedaj smrad ne širi zgolj neposredno ob Voglajni, temveč da doeegu že prav center mesta in na drugi struni stanovanjske hišice na Jožefovem hribu. Kmalu pride pomlad in z njo lujsko-prometna sezonu. Kdo pa si bo upal v Celje, Če spremlja vlak skoraj cel kilometer pred Celjem pa vse do kolodvora in potnika še v mesto zadušljiv smrad? Ker je dognano, da smrad povzrofujoče odpadne vode tudi zdravstveno skrajno kvarno vplivajo, to zlasti na nežno mladino, je naravnost ena kardinalnih dolžnosti odgovornih činiteljev, da obranijo z odločnimi ukrepi prebivalstvo pred kvarnimi vplivi istih.
0 Na ponedeljkovem prosvetnem večeru bo predaval »O Trbovljah« trboveljski katehet g. Miroslav Ratej, ki se je posebno vglobil v vprašanje tega našega največjega industrijskega centra. Na tem večeru bo tudi recitiral svoje pesmi pesnik g. Bcitele. Vstopnice se dobijo v Prosvetnem tajništvu.
iVovo mesto
Čez sodobno »moderno« pesem tudi Novo-meščani radi zabavljajo, češ da ie ne razumejo. Na nedeljski prireditvi pevskega d u<tva »Gorjanci« bodo pa vsi lahko naužiti se takih lepih slovenskih umetnih pesmi, ki niso moderne, temveč zložene v starejšem slogu Zbor bo zapel rame pesmi iz Pesmaric Mohorjeve družbe. Najlepše so izbrali, take, ki se redkokdaj slišijo, pa so tako blizu našemu srcu, da hitro začutimo njihovo preprosto, nevsiljvo lepoto. »Gorianci« so bili kos že težkim, modernim skladbam; > temi pesmimi se bodo kar igrali. Pokazali pa bodo, kako za pevsko umetnost tenkočuten pevovodja tudi iz preproste pesmice — in ravno iz take — izkleše lepo umetnino. Prav zelo priporočamo da obiščejo ta koncert vsi Novomeščani, ki radi slišijo lepo petje; prav bi bilo, če bi se ga udeležili tudi pevovodje in pevci iz okolice. Pričetek ob 8 zvečer, konec gotovo ob pol 10. Vstopnice se do'-e v Krajčevi trgovini. Čisti dobiček gre v sklad za društveni harmonij.
Mestni obči ski zastop je imel 23. t. m. občinsko seio. Na dnevnem redu so bile nekatere važnejše gospodarske zadeve. Župan dr. Režek je poročal, da je banska uprava predložila proračun meitne občine finančnemu mi"islru v odobrenje. Za občinskega blagajnika je bil v smislu okrožnice banske bprave od 29. decembra 1930 izvoljen odbornik Davorin Matko. — Higi»nski zavod v Ljubljani ie mestno občino zaprosil za priključitev Regerče vasi na mestni vodovod. O tej za Pegerčo vas važni gospodarski in higie ski napravi se je vnela precej živahna debata nakar se ie sklenilo, da se prošnji načeloma ugodi pod pogoiem. da Higienski zavod ozir. Regerča vas vodovodni odcep od Gotne vasi po Regerči vasi izvrši na svoje stroške, da se iavni iztoki ne dovolijo, da konsumenti plačujejo mestni občini predpisane prispevke, da mestna občina ne prevzame nobenega jamstva za reden dotok vode v Regerčo vas in da v slučaju potrebe mestna občina priključitev ukine. — Za nakup lesa iz občinskega gozda so stavili ponudbe: Drago Hadl 120.000 Din, Anton Petrič 116.000 Din, tvrdka Hodnik in Vovk iz Logatca 125 <4)0 Din. Občinski odbor je oddal les iz go?da slednji kot naiboljši ponudnici. — Avtopodjetje Kos je zaprosilo za koncesijo vožnje z avtobusom tudi na progi Št. Jernei—Kostanjevica—Krško. Občinski odbor se je izrekel za to dovoljenie. — Za liceneovanie bikov je občinski odbor določil nagrado 500 Din, ki uaj se podeli na razstavi najboljšemu bikorejcu. — Kot pregledovalca računskega zaključka za leto 1920 sta poročala gg. odbornika PuŠ in Ma<ko. Iz njiju poročil povzamemo da ie imela mestna občina leta 1920 829.521 Din 10 par dohodkov ter 767.645 dinarjev 48 par stroškov. Prometa je pa bilo 1,597.206 Din 58 par. Premoženje uhožnega zaklada zna«a 413.402 Din 95 par. Med letom je ubožni zaklad posodil mestni občini za kritje dolga pri zidavi šole 267.005 Din. Stalne podpore za mestne reveže so znašale 11.752 Din 50 Dar. Uprava mestnega vodovoda je imela 207.147 Din 13 par dohodkov ter 239.042 Din 92 par izdatkov, tako da ie znašal primanjkljaj 31."54 Din, kar se ie krilo ;z preostankov iz prejšnjih let. — Pri slučajnostih je vprašal odbornik Pirnat župana, kako :e z mestno hiralnico, nakar je ta pojasnjeval, da ie sklep občinskega odbora sporočil konventu Usmilienih bratov v Kandiii. da namreč kupi mestna oblina nepremičnine šolskega kuratorija po 150.000 Din.
Murska Sobota
G. Klekl bolan. Iz Črensovec poročajo, da je g Jožef Klekl zbolel. V torek je bil pri njem dr. M. Škrilec, vodja tukajšnje bolnišnice. G, narodnemu voditelju želimo skorajšnjega ozdravljenja.
Nov uradnih na davčni upravL Pri tukajšnji davčni upravi je nameščen g. Banti Matija iz Gradišča pri Tišini. Do sedaj je bil v službi pri veleindustriialcu g. J. Benku.
Nagla smrt. V ponedeljek ponoči je v Krogu I umrl Kosov oče. Smrt ga je zalotila nepričako- ] vano. Zvečer je še popolnoma zdrav večerjal, po večerji se z domačini razgovarjal, zjutraj pa je bil mrtev.
TrbovVe
Krajevni odbor Rdečega križa v Trbovljah
priredi 7. marca t. 1. ob 20 v Sokolskem domu dobrodelno akademijo.
TPD je delavstvu zopet razglasila praznovanje za mesec marec. Praznovali bodo poleg nedelj še 10 delavnikov, z nedeljami skupaj 15 dni v prihodnjem mesecu. Delavstvo bo delalo le 16 «Ini, pri katerih bodo zaslužili delavci na minimalnih plačah cel mesec 640 Din.
Litiia
Danes se vrši vrtnarsko predavanje na litijski osnovni šoli. Predaval bo šolski nadzornik g. Andrej Skulj in sicer od 7—9 zvečer. Ker vlada za to predavanje veliko zanimanje, opozarjamo delavske in uradniške sloje, da se udeleže v čim večjem številu tega predavanja
V deželi pesnikov m čarovnij
Laponci v severnoiinshi tundri
Hetsingfors, 25. Iebr.
Razširjenje in izboljšanje prometnih zvez v zadnjih desetletjih ima za posledico, da se začenjajo potniki, ki hodijo po svetu bodisi zaradi posla bodisi z naučnimi nameni, zanimati tudi v Evropi za kraje in ljudi, ki zanje kulturni svet sto in stoletja ali sploh ničesar ni vedel ali pa se zanje ni menil. Tak kraj ie severna Finska ob Varanger-fjordu v severnem Polarnem morju.
Finska je obljudena od kakih 3 in pol milijonov Finov, ki pripadajo finsko-ogerskemu plemenu, katero pohaja iz zapadnega Altaja, drugi pa pravijo, da iz Pouralja ali iz Povolžja. Na severnem Finskem pa bivajo Laponci, katere prištevajo mongolski družini. Tu žive od lova ua ribe in tjulnje ter od reje severnih jelenov sredi tundre, ki je večji del leta zasnežena in zaledenela, po leti pa daje nekai bore trave.
Dežela Finska je zdaj precej v ospredju političnega interesa, kjer doživlja sredi sedanje gospodarske krize hud notranji boj med liberalno stranko in patriotično nacionalistično la^po-stranko, ki združuje konservativni kmetski element proti liberalcem, katerim očitajo, da dežele niso zadosti zavarovali proti boljševiškiin vplivom iz Rusije, odkoder prihaja tudi dumping, ki dela ogromno škodo lesni trgovini Finske. Ta politična borba se ie pravkar te dni končala z izvolitvijo starega Svinhufvuda, nekega finskega Pilsudskega, za predsednika finske republike. Od njega upajo, da bo ustvaril nacionalno fronto, ki bi kos boljševiški zato pa je v Finski zdaj veliko inozemcev, ki se bavijo s političnimi ali z gospodarskimi posli in od katerih izvemo marsikaj zanimivega o tej deželi.
Južna Finska je precej znana; in vemo da ima okoli 35.000 jezer in ogromne gozdove, od katerih prebivalstvo večinoma živi. Severna pa je skoraj neznana. Italijan Brocchieri sedaj v teh krajih biva in nam jih opisuje. Njegov teren raziskovanja je baš južno od Varangerskega tiorda v porečju reke Ivalo, ki teče skozi Inarsko jezero in se izliva v Varangerski fjord, ležeč vzhodno od Severnega rta.
Zanimiva je ugotovitev Brocchierija, da fizično in psihično stanje Lanoncev* ponolnoma pobiia svoiečasno trditev naturalističnih filozofov in učeniakov Fvrone. da takozvani naturni ali primitivni narodi predstavljajo višek fizičnega zdravja in moralne nedotaknjenosti. Laponce preje lahko
imenujemo degenerirane. So male postave, slabotni, pokvečeni in nagnjeni k tuberkolozi. Hudo so udani žganju; dočim trezni ne prizadevajo nobenega zla, pijani v prepiru takoj zagrabijo za pol metra dolg, dvorezen nož, ki ga nosijo v usnjeni lepo okrašeni nožnici za pasom vedno s seboj. Njihova telesna in moralna degeneraciia ima svoje vzroke v zakonskih zvezah najbližjih sorodnikov med seboj, v nehigijeničnem sobivanju v zatohlih in mokrin kolibah ali šotorih, kjer večkrat po osem oseb časih moški in ženske vsevprek stanuje skupaj, v slabi prehrani itd.
So pa Laponci zelo pesniški narod. Ofici-jelna evangeljska cerkev jih je mogla le povrh po-kristjaniti; na dnu so še danes pagani. Otroke zdravijo po zagovorih, ki naj odženejo zle duhove.
Ob obali zamrznjenega jezera Inari je italijanski potnik srečal pastirja Knuta Larsena, ki je pel od njega samega zlo/eno pesem, katera se začenja s kitico: »Volk pogube, oddalji se od moje črede . Takim pesmim Laponci pripisujejo čudo-tvoren učinek. Posamezne rodovine, oziroma njihovi poglavarji hranijo še ostanke poganskega kulta in magičnih formul kakor tajnost. Laponec Kemi je pripovedoval Brocchieriju, pri spremljanju ob toku reke Ivalo, cel mitus o ustvarjenju sveta, ki predstavlja zmes iz sibirskih mongolskih bajk in znanega skandinavskega mitosa Kalevala. Okoli nekega Jotorišča na norveško-tinski meji je videl italijanski potnik dečke in deklice plesati ritualen ples okoli mrtvega deteta: ritmus je bil vesel in spremljajoča pesem je sličila likanju. Laponska vera smatra namreč smrt za odrešenje od trpljema. Dasi ie gostoljubje do tujca med Laponci sveta in neprekršljiva zanoved, ne odpro tujcu vrat, kadar se za goro prikaže lunin krajec: to bi namreč moglo razdražiti duhove noči. Nek stari Laponec je pokazal Brocchieriju knjigo, v kateri so recepti za razne pijače iz zelišč, ki pomagaio, če n. pr. kdo hoče pridobiti zase ljubezen deklice, če kdo hoče pozabiti prizadeto žalitev, če se hoče kdo česa spomniti itd. Pismenih znamenj Evropejec seveda ni razumel; govorijo pa Laponci jezik, podoben ogerskeinu.
Najsvetejši je bil svojčas ritus, kadar so ubili medveda Medved je namreč l.anoncem najsvetejša žival in njegove duše. ki po njihovi veri po smrti živi dalie, se najbolj boje. Okoli ubitesa medveda plešejo in pojejo toi no pesem, s čemer hočejo dušo
medveda potolažiti. Svojčas žene ubitega medveda niso smele gledati drugače kakor skozi kovinsko ogledalo tudi so se morali zakonci po uboju medveda tri dni postiti. Danes to ni več v navadi. Ples okoli medveda je Brocchieri sam opazoval.
Italijanski potnik je naletel na velikega ljudskega j^esnika in umetnika. Piše se Johan Turi, je naslir in je napisal cel ep. Ker mu laponski jezik ni zadostoval, da izrazi svoja čustva, je pa risat. Pisati se je naučil od Švedov. Vse naravne sile simbolizuje: Mraz biva v oblakih in se spušča na zemljo, sedeč na snežinkah; vročina je orjak v rdečem plašču, ki biva sredi ognja; voda je požrešna žena, ki vse pogoltne, kar se postavi nanjo; medved je napravil s človekom pogodbo, da ga ne bo nanadel, ako sam ne bo napaden itd.
Turijeve risbe v knjigi so enake onim, ki
t'ih drugi Laponci z nožem vrezavajo na kosti. Jišejo seveda brez perspektive, toda sila točno in in ekspresionističtio: marsikatera taka laponska risba bl na mednarodnih slikarskih razstavah dosegla nemara celo prvo premijo... Rišejo pa seveda jelene, napad volkov, sestanke duhov, sani in čolne itd.
Brocckieri je prenočeval nekoč tudi pri ve-lekem čarovniku Nilsu Bilto, ki sam s svoio ženo-starko biva v kolibi na severovzhodni obali jezera Inari. Starka mu je postregla z jeleniiin mesom in kavo, ki je Laponci neverjetno veliko popijejo in sicer pristne in močne, kar povzroča pri njih veliko nervozo. Nils Bilto mu je pokazal svoj čarovniški boben in mu iz njega prorokoval. Zgornja plošča bobna je porisana s slikami, geometričnimi figurami in tajnimi /namerni. Carovn;l: ie položil na sredo kovinast prstan. Potem je udaril po koži г jelen jo kostjo. Prstan je poskočit in se ustavil na znamenju, ki ie predstavljalo polno luno. »Sreča!« jc dejala starka.
Carovniški boben so Laponci prinesti iz Sibirije, kjer je med severomongolskimi plemeni še danes povsod v rabi.
* Politično nacionalno lappo-gibanje (nekakšna • Heimwehr«) nima i Laponci nič opraviti, zakaj ti se s politiko sploh ne bavijo; gibanje inia ime od finskega mesta Lappo, kier se je začelo.
Opomba uredn.
Mirno spanje. *
krepi telo in duh. Pl!te torej
kofeina pros.o zrnato ka v o
KAVO HAG
Dnevna kronika
Koledar
Petek, 27. februarja: Kvatemi pe4ek, Gabrijel od Žulostne Mutero I »ožje. Stroigo zapovedan post.
Osebne vesti
—	Iz diplomatske službe. Vicekonzul v Mont-reatu dr. Pero Zanella je prestavljen v isti lastnosti h generalnemu konzulatu v Newyoïk, vicekonzul v Newyorku. dr. Ivan Frangeš, pa v Montréal. Dr. Velja Milenkovič, pisar 1-8 v zunanjem ministrstvu je imenovan za pisarja iste skupine in kategorije pri konzulatu v Bariju.
= Iz zdravriške zbornice. Iz imenika zdravniške zbornice za dravsko banovino so bili črtani sledeči zdravniki: sanitetni kapetan v Ljubljani dr. Nikola čosič in sanitetni polkovnik dr. Dobrivoj Stojnič v Ljubljani, oba radi premestitve v Bitolj, višji okrajni zdravnik v pok. dr. Edvard Šavnik v Kranju, ki je 18. januarja umrl, in sezijski zdravnik v Rimskih toplicah dr. Freudenthaler, ker se nad leto dni ni prijavil zbornici in se nahaja ves čas v Avstriji.
Ostale vesti
—	Kaj jc torej s knlkovino? Župni uradi si šo vedno niso nn jasnem, ali naj izpiske iz matičnih knjig v svrho oprostitve davka kolkujejo ali ne. »Slovenski gospodar« in »Slovenec« sta prinesla vest, da so ti izpiski kolkovine prosti. Toda noben list ni navedel, na podlagi katerega člena. Te dni je dobil tukajšnji nadžupnijski urad prošnjo od nekega župnega urada na Hrvatskem, naj mu navede odlok, na fKxtlagi katerega izdaja družinske izpiske brez kolkovine, ker tamkajšnja davčna uprava zahteva kolkovane izpiske. Naj se torej objavi v časopisju natančno odtok, da se bodo župni uradi imeli na kaj sklicevati. Vsekakor je čudno, da je na Hrvatskem v tem oziru še sedaj drugačna praksa kakor v Sloveniji. — Nadžupnijski urad v Konjicah. — V tem oziru smo na merodaj-nem mestu zvedeli sledeče: Če župni urad izstavi družinsko polo, mora biti ta kolkovana. Vendar pa družinska pola nI nujno potrebna. Župni urad lahko o vsakem slučaju posebej uradno poroča na davčni urad in v tem primeru odfiade kolkovina.
—	Mednarodna zveza duševnih delavcev je imela 22. februarja v Parizu odborovo sejo, pri kateri so bili zastopani Francozi, Angleži, Holandci, Čehi, Avstrijci in Jugoslovani. Za Jugoslavijo se je udeležila seje ga dr. Melita Pivec-Stele. tajnica Zveze duševnih delavcev za Slovenijo, ki si je tiste dni pridobila svoj drugi doktorat na sorbonnski univerzi. Sklenilo se je, da bo iz raznih motivov prihodnji kongres v Ženevi v drugi polovici julija, vabilo Jugoslavije zn kongres v Belgradu ostane v veljavi za prihodnje leto. 1'ri seji ee je pripravljala tvarina za kongres, zlasti resolucija o številu delavnih ur (oziroma dni) in izjava za svetovni mir. Na novo je pristopila belgijska zveza duševnih delavcev.
—	V prilogi Službenih novin kraljevine Jugoslavije št. 48 od 25. februarja je objavljen »Zakon o obveznem zavarovanju posevk in plodov proti toči«, dalje »Uredba o znvurovanju kaznjencev, ako se ponesrečijo pri delu, na katero jih je odredila upravo zavoda«, »Pravilnik za izvršitev zakona o dobrovoljcih v pogledu dodeljevanja zemlje in kolonizacije« in »Pravilnik o pobijanju traboma in gobavosti«. V državni bolnišnici v Sarajevu so ustanovili lasten »Dom«, v katerem se bodo zdravili bolniki, ki so oboleli nn gob«vostl.
—	Krst parrika »K'alfice Marlfe«. 21. t. m. bi se moral vršiti krst našega največjega turi-
stovskega parobroda »Kraljica Marija«, bil pa je v zadnjem trenutku odgoden. Sedaj pa se dozra-va iz splitske podružnice Jugoslovanskega I loyda, čigar last je parnik, da se bo vršil krst 7. marca, na kar bo parnik takoj nastopil svojo prvo potovanje v Kotor.
—	Split dobi novo katedralo. Iz Splita poročajo, da se je pred včerajšnjim vršila v škof,j-ski palači seja odbora društva za zgraditev nove stolne cerkve v Splitu. Seji so prisostvovali tudi zastopniki splitske občine. Na seji so razpravljali o prostoru, kjer naj bi katedrala stala, in so sklenili, da poiščejo ugodno mesto, ki bo na,bolje ustrezalo mestu in obenem predmestjem,
—	Začetek letoS-jega zraïnega prometa. Radi neugodnih vremenskih razmer se bo letos zračni promet na naših progah začel pozneje kakor prejšnja leta. Promet na glavni progi Belgrad—Zagreb —Gradec—Dunaj se bo začel šele 1. aprila, promet s Prago in Sušakom pa še pozneje. Dosedanji progi Belgrad—Zagreb—Dunaj in Belgrad—Skoplje—Solun sla bili razširjeni z linijama Belgrad— Sarajevo—Podgorica in Praga—Zagreb—Sušak. Pokazalo se je, da sta bili ti dve liniji zelo srečno izbrani, ker se je promet na teh dveh progah razvijal normalno in se je vozilo precej potnikov. Letos se pričakujejo še boljši rezultati. Misli se tudi na uvedbo tako zvane primoiske linije, ki bo vezala Sušak s Splitom in Dubrovnikom in bi se posebno obnesla za časa kopalne sezone.
Za vzdrževanje prometa na novih progah se bodo nabavila nova letala, in sicer tako zvana fib jska letala, ki so usposobljena za start z zemlje in z morja.
—	Strahovit vihar na polotoku Peljcšcu. Te dni je besnel na Pelješcu strašen ciklon. Silni valovi razburkanega morja so nagromadili na cesto cele kupe kamenja, tako da je cesta za promet nesposoCna. Pred mestno hišo v Orebiču so valovi porušili teraso. Valovi so poškodovali da'je tudi mnogo zasebnih ladjic in so mnoge od njih popolnoma razbili in vrgli na obalo. Kopališče Trstenik v Orebiču je močno poškodovano. V mestu Orebiču je morje preplavilo več ulic in so radi tega kleti mnogih hiš polne vode. Škoda je ogromna.
—	Dve otroški nesre"! v isti vasi. V vasi Španovici, okraj Pakrac, se je te dni pripetil tragičen slučaj, ki je zahteval življenje 6mesečnega otroka. Dete je padlo s peči in si tako poškodovalo glavo, da je v nekaj dneh umrlo. — Se istega dne pa se je v isti vasi pripetila druga nesreča ki je takisto zahtevala otroško življenje. 41etni Marko VraneSevič je bil s svojim mlajšim bra'rem sam doma. Otroka sta se igrala pri peči in Marko je začel brskati po pepelu. Naenk-at se mu je vnela obleka in v hipu je bil ves v plamenu. Zbežal ie na posteljo, njegov mlajši brat pa se je od strahu skril pod mizo. Na obupne klice gorečega otroka so prihiteli sosedje, ki so ubogega dečka osvobodili plamenov. Toda bilo je prepozno, mali Marko je nekaj ur pozneje izdihnil.
—	Drzen roparski napad. Na cesti med Mar-tinovci in Kukunjevci v okolici Sremske Mitro-vice se je te dni pripetil drzen roparski naiad. Kmetica Mara Zahorjanska se je vračala domov, ko je naenkrat skočil pred njo moški z nožem v roki. Hotel jo je najbrže oropati. Mara se je branila, toda ropar jo ie sunil z nožem v roko in ledja, tako da se je onesvestila. Ubil bi jo bil, da ji ni prihitela na pomoč neka druga kmetica, ki je začela vpiti, česar se je ropar ustrašil in zbežal.
—	V kleti zaprt vlomilec. Zagrebška policija je te dni aretirala zloglasnega tatu in vlomilca,
Ivana Jagušta. Zanimivo je, kako je prišlo do njegove aretacije. Hišnica hiše na Jclačičevcm trgu št. 1 je opazila neznanega moškega, ki »e je splazil v klet. Takoj je zaklenila vrata in obvestila policijo, ki je neznanca aretirala in spoznala v njem Jagušto. Ta je bil pred nekaj meseci izpuščen iz kaznilnice v Lepoglavi in je ves ta čas samo kradel.
—	Lažni policijski agent povzročil smrl 60-letnc staike. Te dni so našli v Zagrebu v Vlaški ulici mrtvo starko Frančiško Pucak zadeto od srčne kapi. Policija se je jela zanimati za ta slučaj in ugotovila, da je ženska umrla od srčne kapi, ki jo je povzročil strah. Ponoči je namreč prišel k njej neki moški, se izdat za policijskega agenta in dejal, da mora izvršiti h šno preiskavo. Starka se je tega tako ustrašila, da jo je zadela kap. Policiji so tega moža opisale razne priče in kmalu ii je padel v roke. Ko ga je detektiv pozval, naj se legitimira, je dejal, da je v službi policije in da naj ga pusti v miru. Na policiji pa so ugotovili, da je mož pekovski pomočrik Jovo Dragič, ki se je izdajal za policijskega agenta, ker je hotel ljudem imponiraii.
— Vinsko poskušnjn v dneh 1., 2. in S. marca priredi v Unionski kleti v Ljubljani Centralna vina rna.
—	Ceikverim zborom priporoča Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani za postni čas: Foerster Anton, I.amentacije in očitanja za mešani zbor, 8 Din: Foerster Anton:, 12 cerkvenih pesmi za meSan zbor, 12 Din; Foerster Ant., Cantica sacra III. del za moSki zbor, 30 Din; p. Angelik Hribar, Postni in velikonočni napevi za meš. zbor, part. 30 Din, glasovi po 10 Din; Jobst Anton. Postne pesmi za moški zbor, 20 Din; dr. Fran Kimovec, Rihar renatus, zbirka ce'kvenih pesmi za mešani zbor, part. 24 Din, glasovi po 8 Din; Premrl Stanko, Slava sv. Križu, postne pesmi za meS. zbor, 14 Din; Premrl Stanko, Cerkveni moški zbor, 40 Din; p. Hugolin Sattner, Postne pesmi za meš. zbor, part. H) Din, glasovi po 6 Din; Železnik Martin, Dopolnjeno jel 12 postnih pesmi za meš. zbor, 20 Din.
„Prerod" oiivVen in orero;en
Kljub vsem zaprekam in težavam delo za treznost našega ljudstva polagoma vendur napreduje. Dokaz temu že to, ker se pije toliko brezalkoholnih pijač, česar pretekli časi niso poznali. Vsako vnliko gibanje j>a potrebuje svojega glasila. »Prerod«, glasilo treziiostnega pokreta, je pred dvema letoma zastal. Finančne težave so ga zavrle. Po dveh letih pa je stopil zopet na plan z novo glavo in z novim, oziroma starim urednikom. Oživljen je in — prerojen. Izbral si je širši delokrog: poleg dela za treznost hoče delati zn prr-vovljenje iivljcnja sploh. Tudi pri drugih narodih se je iz treziiostnega pokretn razvil pokret za reformo življenja. Da je v naših dneh prenovljenja marsikaj potrebno, kdo tega ne vidi? — V 1. številki pod naslovom -Veselo naprej t* urednik sam, ki je prej rad tožil o neuspehih tega dela, z vesoljem konstatira in s pričami potrjuje, da treznostim akcija kljub vsemu veselo napreduje, kar naj vliva vsem sobojevnikom poguma in veselja zu nadaljno delo. — Največje važnosti pa je na-govor pnpein Pija XI. protialkolmlnim bojevnikom (abstinentom dne 30. septembra 1030. Ta nagovor je poln srčne toplote in najjačja vspodbuda za treznostno akcijo. Sv. oče ne more skoro najti besedi, s katerimi bi treznostim delo pozdravil in pohvalil. Zopel in zopet ponavlja, kako so mu trezniki dobrodošli, z najkrepkeišimi besedami jih vspodbuja k nadaljnemu delu ter jim iz globine svojega očetovskega srca podeljuje blagoslov. Po pravici dostavlja uredništvo, da je ta nagovor, ki ga je prinesel tudi »Osservatore romano«, »mngnn chnrln liberlalis* za katoliške abstinente. K<jor Se ni vedel, kaj ima o tem soditi, zdaj lahko ve. Roma loruta— causa finita. — Zanimiva je tudi javna korespondenra med F. S. Finžgarjem in urednikom. Oba poudarjata polrebo prenavljanja in zato tudi javne kritike nezdravih razmer.
V 2. številki, ki je izgla te dni, Čitamo poziv »Križarjem«, katerih glasilo je ugasnilo, naj so združijo okoli »Preroda«, ki hoče »lično »Križu« delati za pristno krščanstvo in reformo ïivllen'a. — S »Prerodom« vred je znčel izhaiati zopet »Mladi junak«, treznostno glnsilo za mladino. Naročnina na »Prerod« je 25 Din. Pisarna »Svete vojske« in upravništvo obeh listov jo na Dunajski cesti 17, Medjatova hiSa.
Zgodbe starega popotnika
80letni raziskovalec H.Zolter popisuje svoje doživljaje po širnem svetu
Leipzig, 23. februarja.
lune Hugona Zôllerja slovi v znanstvenem svetu. Mož, ki je danes 80 let star, je pred 50 leti bil sloveč časnikar, znanetvenik, ki je raziskoval in odkrival nove zemlje in dežele. Pravkar je v Kôhlerjevi založbi izšla njegova knjiga, v kateri 80 letni starček popisuje svoja potovanja okrog 1. 1880.
Včasih, ko Evrof>a o Afriki in Avstraliji ni vedela skoro nič več, kakor nekaj podrobnosti z obrežij, je prepotoval te dele sveta Ln iih odpiral strmočemu člove&vu. Prehodil je Brazilijo in Panamo, Egipt in Togo, Dahomejo in Kamerun ter zopet severno in južno Ameriko.
Bil je izvrsten strelec, utrjen, vešč jezikov, zemljepisec, poročevalec za »KoLnische Zeitung« in je resnično doživel najmanj 10 takih romanov, kakršne je pisal Karl May. Ko je prišel v Dahomejo, ki je dotlej tujcu bila zaprta. je videl tam 6000 glav broječo armado Amaconk. To so bila ugrabljena dekleta, izvežbaua v vseh umetnostih naijtadunja, prave janičarke, ki se pod smrtno kaznijo niso smele seznaniti z nobenim moškim. Ko so Francozi začeli uapadati Dahomejo, so trčili ob to armado bojevitih žensk, ki so neredko prodrle francoske kareje.
Ko se je Zôller mudil na dvoru dahomejskega kralja kakor zastopnik Nemčije, je videl, da so na dvoru prav tako ravnodušno klali ljudi za pojedine kakor so istočasno pili francoski šampanjec ki nosili svileno obleko. ZOUer je zahteval od kralja, da pri slovesnostih, ki se bodo vršile njemu na čast, ne smejo zaklati nobenega človeka. Kralj pa je odvrnil, da prepoveduje, da bi njemu, ki je velik vladar, kdorkoli kaj predlagal ali celo prepovedoval. Pozneje je v vrstah nemških mornariških čet med hudimi boji prišel v Kamerun ter ga geografsko obdelal. Spisal je 11 potopisnih knjig. Zbirko svojih osebnih doživljajev pa je rz-dal šele sedaj.
Ko je prišel v Togo, ko še ni bil zaseden od Hemcev, ga je pozdravil zamorski poglavar v rdečem cilindru. V drugi vasi se je hotela postaviti pred njim zamorka-svečenica, ki si je nataknila na glavo kajpada tudi cdinder, okrog ledij si je opasala predpasnik, obula pa vi»ke àkomje — kar vse so zamorci pobrali s kake ladje, ki ee je blizu kje ponesrečila. Od tedaj je seveda več ko 50 let.
Zôller je bil prvi Evropejec, kl se mu je posrečilo preplezati vrhove Finieterskega gorovja na Novi Gvineji. Težave so bile strašne. Že se je bilo bati, da bodo on in njegova četa morali pomreti od lakote, ker je živež bil že na malem Upali so, da Jim bo lov dal živeža. Divjačine ni bilo. Divje banane in divje fige so bile neužitne. Zamorski spremljevalci so jedli kače, katerih ena je tehtala 100 funtov. Toda riža ni bilo. In v teh razmerah Je Zôller naskočil visoko gorovje v družbi tovarišev dr. Helwiga, Winterja in treh zamorcev. Taborišče je ležalo že 15'J5m visoko. Treba je biki priplezati na vrhunec, ki je bil 2fiU)m visok. Prišli so nanj vsi krvavi od ran in v razcapanih oblekah. »Gorske strmine, kakršne sem dotlej ali pozneje spoznal na Himalaji, na Javi, v Andah, v Afriki in drugod, niso bile mnogo hujše kakor strmine naših Alp. Toda v Finistecskem eorovju je bilo drugače. V osmih urah, ko smo plezali kvišku, smo bili veseli če smo kdaj mogli zgrabiti zn šop gimičja aLi kako korenino, da smo se odpočili, ne
da bi se nam bilo treba bati, da bomo zdrknili v
globočino. Eden mojih zamorcev jc* veselo zakričal. Pogledal sem, kamor mi je kazal z roko. Stresel sem se. Takih pod nebo molečih vrhov v daljavi še nisem videl. Snežniki pred menoj so bili bistveni del še neraziskane Nove Gvineje.«
Zelo čudno zgodbo je doživel Zôller na potovanju po severni Ameriki, ko je spremljal tja pruskega princa Henrika. Takole pripoveduje:
»Ob pol 7 zvečer sem v Tompi na južnem delu polotoka Floride stopil na parnik «Mascotte», da bi se prepeljal v Havano. Vetra ni bilo nobenega. Morska gladina je bila gladka. Na njej je vis-la lahka meglica. Vendar sem lahko še opazil zvezde nad seboj. Pisal sem v svoji kabini do 11 zvečer. Predno sem šel spat, sem stopil še na krov na sveži zrak. žive duše ni bilo na krovu, ki je bil ves v temi. Ko sem opazoval zvezde, sem naenkrat opazil nekako ladjo, vsaj zdelo se mi je tako, ki je bila podobna ladji, kakršno sem videl že nekoč pred 21 leti. Vzel sem daljnogled, pa nisem mogel na tisti ladji, ki je bila skoro čisto temna, opaziti nobene luči. Bilo je že polnoč proč, ko naenkrat zaslišim zraven sebe besede: »Ali vidite letečega Holandca?« Ob meni je stal mož, ki ga dotlej nn ladji niti med častniki ne med moštvom niti med potniki nisem še videl. Bil je kakih 30 do 40 'et star. Nosil je hlače do kolen, črn jopič in širok klobuk, na levi strani privihan navzgor. Opazil sem, da mož govori izvrstno angleško brez ameri-ikega akeenta. Rekel sem mu, da se ml v daljno-
gledu dozdeva, kakor da bi se na ladji premikale neke postave. On pa je odgovoril: »Motite se, na tej ladji se nihče ne giblje.« Cez nekaj časa mi je dejal: »Rad bi vendarle s kapitanom govoril o tem. Počakajte me, prosim, nekoliko, se takoj vrnem.« Čnkal sem ga, pa ga nisem pričakal, ker se ni več vrnil. Stopil sem potem sam na kapitanov mostič h kapitanu in ga vprašal, če je bil tak in tak mož pri njem. Kapitan je odgovoril, da pri njem ni bilo nikogar. Ko sem se vrnil nazaj na svoj prostor, prikazni na morju ni bilo več. Ko smo se izkrcavali pozneje v Havani, kljub skrbnemu ogledovanju nisem svojega nočnega spremljevalca več videl.«
Na koncu knjige izpoveduje stari učenjak svojo vero v Boga. Pravi, da nikdar ni dal nič na okultlzem in druge take stvari, ker je to navadno samo zmota človeških čutov »Vendar sem pa vedno imel občutek, da me je nevidna roka rahlo potiskala naprej ali naznj, kndarkoli moje človeške moči niso več zmogle. To je bilo vedno v moj blagor. Temu globokemu zaupanju, da za resnim prizadevanjem človekovim vendarle stoji Višja sila — Bog — se imam zahvaliti, da se pri vseh svojih odisejskih potovanjih nikdar nisem čutil osamljenega.«
To je bilanca življenja in delovanja 80 letnega učeniaka, raziskovalca in pisatelja, ki je pri vseh svojih podjetjih kazal izredno energijo, katera je omogočila, da je s svojim delovanjem sodobno znanost toliko obogatil.
Salomon med pariškimi policaji
Pariz, februarja.
V	pariških listih kroži ta-le zanimiva dogodivščina:
V	nekem |>eriškem lokalu se je Česala, pu-drala in šminkala lepa dama. Nad tem ee ni nihče zgražal, ker takih nedostojnosti so Pariiani že vajeni in jih voljno prenašajo. In ta manipulacija i lasmi in šminko bi tudi ne bila prišla v liste, če bi ta dama pri tej priliki slučajno ne bila zgubila stotaka, ki ga je z glavnikom, ogledalcem in šminko potegnila iz svoje ročne torbe. Glavnik in šminka itd. so romali na mizo, stotak pa pod mizo, ne dn bi bila dama to opazila. Ko je dama po dolgem času olepšala svojo zunanjost, je vtaknila svoje priprave zopet nazaj v torbo. Ker je bila že poprej plačala, ni opazila, da nima več stotaka. Vstala je, rekla: »Z Bogom!« in ponosno odšla.
Cez četrt ure pa se je vrnila vsa prepadenn in v solzah, ki so tekle po sveži šminki in belem pudru. Stopila je k mizi, kjer je prej sedela, in začela iskati. Stotaka ni bilo. Ogledala se je okrog sebe. I*ri sosednji mizi je sedel gospod, ki je z zanimanjem bral časopis Daleč okrog pa ni bilo nobenega gosta. Nagovorila je gospoda: >Vi. gospod, vrnite mi moj stotak! i.ospod je pogledal izza časopisa, pogledal l r lo. ker _;a je motila, zamrmral nevoljno in dami obrnil hrbet. ' mi slite, hrbet ji jc obrnil! Dnmn je |>ostnla po pijr viri ogorčena. Poklicala je na pomoč natakarja, ki se mu je pritoževala, kako ni ob sani so gostje, ki hodijo v ta lokal. Natakar pa je smalrnl za svojo
dolžnost, da ščiti gosta, dama namreč že ni bila več gost, gospod pa je še bil. Obupana in jezna je odvihrala iz lokala, a se je čez malo časa vrnila v spremstvu policijskega striažnika v uradni uniformi.
Stvar je postala resna, kajti pariški stražnik je kavalir in pripravljen za damo skočiti tudi v ogenj. Že pri vratih je dama dvignila roko in pokazala na gospoda pri mizi: »Tam-|p sedi!« je zaklicala zmagoslavno. Gospod je nevoljen pogledal izza časopisa, zagledal stražnika in je videl, da je sedaj premoč na strani dame. Mirno se je legitimiral. Stražniku to ni bilo dovolj: »Pokažite svojo denarnico!« Stražnik jo je natančno preiskal in našel v njej nekaj drobiža, manjših bankovcev in en stotak. »To je moj stotak!« je zaklicala dama. Stražnik pa se je globoko zamislil, kajti težko je ločiti stotak od stotaka in vedeti, čigav je. To je celo za pariškega kavalirskega stražnika preveč. Dajte mi bankovec sem!« pravi stražnik gospodu. Vzel je stražnik bankovec in ga ni ogledoval. ani|>ak ga je nesel pod nos in ga je natančno ovohal od vseh strani. Nato se je vljudno obrnil k dami: »Madame, pokažite mi, prosim, svojo ročno torbico.« In stražnik je vzel ludi ročno torbico in je tudi ni ogledoval, ampak ovohal od vseh strani, znotraj in zunaj. Nato je iztegnil roko. v kateri je Iržal bankovec, proti dami in dejal: >Madame, tu imate svoj stotak!«
Po duhu je pai. I.i -.ražnik ugotovil, kdo je pr.ivi lastnik gubljenegu bankovca. Bila je to res salamonska sodba v moderni obliki. Vendar se zdi, da se ta recept ne bi obnesel pri vsaki priliki.
Sir Oswaid Mosley, do9lej član angleške delavske stranke, je izstopil iz stranke in namerava ustanoviti novo narodno-socialno stranko. Doslej so se mu pridružili le štirje poslanci delavske stranke.
Radio
Programi Kattin-IJuhTIanai
Petek, 27. februarja. 12 15 Plošče (solo instrument, zbori iz oper). — 12.45 Novice iz današnjih dnevnikov in zimsko-sportne vesti. — 13 Časovna napoved, nato plošče — 13.-0 Borzne vesti. — 17.30 Popoldanski koncert. — 18.30 P. dr. R. Tominec: Socialni pomen meništva. — 19 Profesor dr. Suinik: Poučuje francoščino. — 19.30 Krekova gospodinjska šola v Šiški: Razsvetljava in kurjava. — 20 Chopinov večer (ga. Šmalc-Svajger g. dr. Dolinar: Uvodna beseda.) — 22 Časovna napoved, dnevne vesti, sport, vreme.
Drugi proprami i
Sobota, 28. februarja Belgrad: 12.45 Radio orkester — 16.00 Plošče
—	17.00 Vokalni koncert - 17.30 Koncert radio orkestra — 20.00 Tamburaški koncert — 20.30 Prenos iz narodnega gledališča: Bruckner: Maša M-moll in Tedeum za solo, zbor n ork. — Zagreb: 12.35 Plošče — 17.00 Popold. koncert radio ork.
—	20.30 Beograd — 22.40 Plesna glasba. — Budapest: 12.05 Radio kvartet — 17.35 Koncert ci-
orkestra — 18.35 Orkestralni koncert:
leethoven — 21.00 Petje in glasba — 22.15 Koncert opernega orkestra. — Dunaj: 12.00 Opold. koncert — 20.00 Pevski koncert — 21.40 Večerni koncert — 22.15 Športna akademija. — Milan, Torino: 12.15 Lahka glasba — 19.30 Pestra glasb«
—	20.45 Prenos operete. — Prag«: 21.00 Iz plesnega «Ibuma (Brno) 22.25 Radio film, plesna gL
—	Langenberg: 17.00 Popoldanski koncert — 19.45 Vesel večer - 24.00 Plošče. — Rim: 12.45 L«hk» glasba — 17.00 Vokalni in orkestralni koncert — 20.45 Prenos opere. — Berlin: 21.10 Vesel večer
—	23.20 Plesna glasba. — Katovice: 12.10 Plošče
—	20.30 Koncertni večer — 23.00 Plesna glasba.
—	Miihlacker: 12.20 Plošče — 15.20 Mladinska ura — 16.30 Popoldanski koncert — 19.45 Kmetska glasba — 20.15 Na Dunajski večer — 22.35 Plesn« glasba. — London: 18.45 Moški zbor — 20.00 Koncert — 22.30 Plesna glasba. — Mor. Ostrava: 12.30 Orkestralni koncert — 16.30 Mor. Ostrava
—	10.20 Ljudski večer — 19.40 Ljudska glasba — 22.25 Mor. Ostrava
Pogled na pristanišče v Palermu, katero je te dni strašen vihar sporo popolnoma porušil.
K po v od nji t Italiji: Markov trg v Benetkah pod vodo.
Knliurm obzornik
Franz Webcr9 System der Aesthetik. Von A.
Sodnik (Ljubljana — Laibach). Sonderabdruck aus dem :Arohiv ftir eystematische Philosophie und Soziolcgie«. Herausgegeben von Ludvvig Stein, Bd. 34, Heft 3/4. Cari Heymanns Verlag, Berlin.
Profesor Francè Veber (zakaj Weber?) je veličina, ki bo našla gotovo pot v široki svet, saj se zanimajo že nemške znanstvene založbe za njegova dela. Prvi korak pa je gotovo storila gospa Alma Sodnik, ki je objavila pod gornjim naslovom v odlični nemški znanstveni reviji podrobnosti Vebrovega sistema estetike na podlagi njegove knjige »Estetika. Psihološki in normativni temelji estetske pameti«.
Značilno je za naAo dobo. da produeira mnogo literature o estetiki, da načenja in rešuje v drobnem premnogo posameznih vprašanj — pri vsem tem pa [logreša večjega enotnega estetskega sistema. Knkor so si v predvojni dobi — od 1. 1000 do 1D10 — sledili razni sislemi estetike skoraj drug za drugim, da omenimo le Lipsn, Lnngen, Dosoiresa, Crocea, W itn seka, tako je po vojni izostal skoraj vsak poizkus postavitve novega estetskega sistema. Morda je naključje, morda pa več kot naključje, da je dal prvi pomembnejši sistem estetike slovenski filozof prof. Francè Veber. Ni dvoma, da je to velika zasluga že samo na sebi. Tem večja pa, ker odgovarja Vebrov sistem najbolj načinu sodobnega raziskovanja in usmeritve tega nedvomno veikdar aktualnega, danes pa še najbolj v ospredju študija stoječega problema. V estetski literaturi je danes predmet razpravljanja
zlasti problem likovne umetnosti, kateremu veljajo razglabljanja skoraj vseh tistih, ki se bavijo z estetskimi vprašanji. Vebrov sistem pa postavlja baš problem likovne umetnosti v središče in je torej že s te strani aktualen in moderen. Vebrov sistem estetike je zgrajen popolnoma na opazovanju likovne umetnosti, v nasprotju z mnogimi starejšimi sistemi, ki so si jemali za podlago druge panoge umetnosti ali pa vse panoge vprek. Zato zasluži njegovo delo prav posebnega poudarkn in prav je, da skuša uvesti gospa Sodnik Vebra v svet baš s tem delom, ki mora zbuditi zanimanje vseh tistih, ki se bavijo s problemom estetike in pogrešajo modernega estetskega sistema.
Gospa dr. Sodnik, ki je mnogo študirala problem estetike tudi sama — snj je izdala obsežno in temeljito knjigo »Zgodovinski razvoj estetskih problemov« — je podala v nemškem jeziku na 33 straneh v pregledni in jasni obliki ves Vebrov sistem, kakor ga je v svojem dehi na široko in na globoko fundirnl. Njena zasluga ni le v tem, da je seznanila nemški znanstveni svet z delom našega filozofa, marveč še prav posebno v tem, da je umela podati nekako analizo obširnega dela v zgoščeni obliki, tako, da ni ostala neuvaževnna prav nobena stran sistema.	s. 8.
B. C a 1 v i : Ritvio Pelliro dal piombi allo Spielberg in un dorumento inedito. — Estratto dall'annuario del R. Istiluto Tecnico di Mmitova per 1'anno scolaetico 1929-90, Vil—VIII.
Znani prevajalec Cankarjevih spisov v italijanščino, prof. dr. Bartolomeo C a 1 v i, ki se je mudil lansko poletje delj Čas« v Ljubljani, je med drugim poizvedoval v tukajšnjem muzeju, da li so morda ohranjene kake listine, nanašajoče se na
mesto iz LVI poglavja knjige Silvija PellEkn »Le mie prigionic »Ci fermammo un giorno a Lubi-ana, ove Canova e Rezia lurono divisi da noi e condotti nel castello...« Po prijaznem prizadevanju g. ravnatelja ljubljanskega muzeja, pravi g. prof. Calvi ter s pomočjo g. cav. Freda, uradnika generalnega konzulata kr. Italije v Ljubljani, je prišel v posest prepisa dveh listin, ki ju objavlja pod gornjim naslovom. Prva listina je pismo beneškega gu'bernatorja v Ljubljani, ki se glasi: Hochgeborener Graf, Durch die Allerhôcliste Sen-tenz vom 6. Februar d. J. von welcher ich einige Abdruc.ke beilege, sind die, wegen des Verbre-ohens des Hochverraths (hier) untersuohten Indi-viduen: Pietro Maroncelli, Silvio PelLico, Angelo Canova und Giacomo Alfredo Rezio zu einer schwe-ren Kerkerstrafe der 1-ste auf zwanzig, der 2-te auf fiinfzehn, der 3-te auf fiinf, und der 4-te auf drey Jnhre verurtheilt worden, wobey zugleicli bestimmt wurde, dass die 2 ersten auf den Spielberg, und die 2 letzton in das Strafhaus im Kastell von Laibach abzuliefern sind. — Da sonach niieh-stens die Transportierung dieeer Straflinge in die besagten Strafôrter, unter der Leitung des hiesi-gen Polizeioberkommisenrius von Kngelbert nach der im Ansc.hlu.sse mitfolgenden Marschroute statt haben wird: so beeile ich mioh Euer Exzellenz hievon mit dem Beisatze die Erôffnung zu machen, dnss die hierôrtige General-Polizeidirektion von diesem Transporte den betreffenden b. Kreisfim-tern unmittelbar die Nnchricht giebt und sei uni die niVthige Assistenzleistung fiir den denselben filhrenden Kommisenir ersucht. — Indem ich iibrigens Euere Exzellenz bitte, mir sobald die Uebernnhnie des Canovn und Rezia von Seile der betreffenden dortigen Strafhausverwi'ltuiig erfolgt
seyn wird — solche gefttlligst befcannt geben zu wollen, ergreife ich dièse Gelegenlieit um Hoch-denenseliben die AuedrUcke meiner ausgezeichne-ten Hochachtung zu widerholen. — Venedig, am 19. Marz 1822. — INZAGH1.
Druga listina, ki jo objavlja g. prof. Calvi, je v navedenem pismu omenjena »Marsčhroute«. — Oba dokumenta, ki sta za zgodovino italijanskega risorgimenta precejšnje važnosti, je objavil v italijanskem prevodu, pismo gubernntorja Inzaghija pa tudi v izvirniku. Opremil je to izdajo s kratkim uvodom, v katerem opisuje, kako sta bili Listini najdeni v arhivu ljubljanskega muzeja, nadalje pojasnjuje nekatere točke iz Pellicovega besedila, nazadnje pa omenja, da imajo Slovenci dva prevoda Pellicove knjige »Le mie prigioni«, Ln sicer ljubljansko izdajo iz leta 1895 v Guzeljevem prevodu, in objavo ameriškega »Glasa Naroda« iz leta 1906. Zaključuje pa prof. Calvi evoja izvajanja s sledečimi besedami:
»Obžalujem, da nisem utegnil nadaljevati poizvedb pri arhivu ljubljanske policije, kjer morda leži še katera za nas Italijane jako važna listina. Bogzna, ako mi ne bo mogoče storiti to ob drugi priliki s prijaznim privoljenjem jugoslovanskih ob-iasti, ki so — resnici na ljubo moram priznati — zelo lepo ustregle mojim željam, kakor sem sicer žo poudaril iz čuta dolžnosti na nedavnem kongresu družbe Dante Alighieri, kamor sem bil vabljen prečitati zgodovinsko odkritje. Kdo ve, ako ss morda zjasni obzorje političnih odnošajev med obema sosednima narodoma. Če bi ne bilo mogoče doseči od ljubljanskih arhivov odstop tistih dokumentov o ljudeh in stvareh, ki se nannšnjo še na čase Avstrije. Bodi mi dovoljeno izraziti v Imenu naših mučanikov to željo.«	s. 4-

\f
Čebelarska zadruga
Da n« bodo bralci-čcbelarjl enostransko poučeni o razmeiab « Lebelaiskem društvu ш o čebelarski zadrugi, dovolite gospod urednik, da na kratko pojasnimo nekatere zadeve o članku, ki ga je priobčil g. L Puš pod gornjim naslovom v »Slovencu« z dne 19. t. m. Ker smo mnenja, da ta zadeva ne spada v dnevnike, izjavljamo, da je to naš prvi in zadnji odgovor na take izjave.
G. Puš trdno veruje, da moie neugodne tržne razmere za čebelarske proizvode, to je dvigniti cene medu, te zadruga. Na seji, ki smo jo imeli za ustanovitev zadruge in ki se je je udeležil tudi g. Puš dne S. jan. t. L, smo slišali iz ust dveh odličnih zadružnih strokovnjakov, g. dr. B. in g. G., da ie zelo motimo, če mislimo, da bo zadruga mogla zvišati cene medu. To vidimo tudi pri vseh drugih pridelkih, ki jih zadruge postavljajo na trg. Poglejte le siri Pred dvema letoma nisi dobil sira pod 30 Din za kg. Danes prodaja Konsumno društvo na Kongresnem trgu v Ljubljani sir po 12 Din za kg. Na omenjeni seji smo zvedeli tudi, da v zadrugah žal ni vse tako, kakor trdi g. Puš, namreč da bi se v njih vedno delovalo po geslu: »Vsi za enega...« in, da zadruge izključujejo vsako sebičnost. Ravno čebelarski zadrugi v Gorici in Prek-murju sta zaradi neupoštevanja teh načel doživeli veliko razočaranj«.
Tudi ni res, da društva ne morejo voditi za tvoje člane javne trgovine in, da niso oproščena davkov, Sai vidimo, da ima Kmetijska družba prav obsežen blagovni oddelek in ne plačuje vseh (mogoče nobenih?) davkov. Res pa je, da plaču:ejo konsumne zadruge sedaj izdaten davek na poslovni promet.
Povedati moramo tudi. da sedaj z g. Pušem več o« delimo boiazni, da bi Čebelarsko društvo, dokler bo tako delovalo kot do sedaj, postalo brezpomemben odsek skupnega gospodarskega društva To je tako izkliučeno kakor n. pr., da bi postala Kmetijska družba (naj nam oprosti drzno primero) odsek Čebelarskega društva. Vsak če-
belar se Bor« tudi pri našem društvenem blagajnika prepričati, da imo dobili pravkar od oblasti prav lepo podporo in se ni bati, kakor piše g. Puš, da smemo le v zadrugi računati na državno pomoč.
G. Puš pričakuje, da bo zadruga rešila zadnjega hribovskega čebelarja. Mnogi drugi čebelarji so pa mnenja, da kar more narediti v tem oziru zadruga, to je tudi društvu mogoče. Zato smo na zadnjem občnem zboru volili odbornika, od katerega smo pričakovali, da nam bo v takih težavnih vprašanjih z nasveti pomagal. Žal, da je bil preveč zaposlen in ni še do danes imel časa izvršiti prevzeto nalogo.
Kar se tiče pravilnika za zadrugo, ki ga |e predložila čebelarska podružnica v Novem mestu osrednjemu društvu pa izjavljamo, da je bil popolnoma neporaben. Odbor je sestavil novega, ki bi se bil moral obravnavati na lanskem občnem zboru v Celju. Do tega pa ni prišlo, ker razmere tega niso dopuščale. Sicer pa objava pravilnika za sedaj še ni potrebna, ker se morajo čebelarji šele odločiti za zadrugo, potem pride šele pravilnik v razgovor. Saj tudi čebelniaka ne postavljamo prej, dokler se nismo odločili ali bomo če-belarili ali ne. Članka g. Puša pod gornjim naslovom »Slov. Čebelar« zato ni priobčil, ker ni bilo prostora in ker ni drugega kot ponavljanje prejšnjih niegovih člankov. Končno omenjamo še. da je pred kratkim Zveza jugosl. čebelarskih društev sprožila misel, da bi se vsa čebelarska društva spremenila v zadruge. Pričakujemo, da bo Zveza svoj predlog podprla s takimi razlogi, ki bodo naše čebelarje prepričali, da bodo imeli od zadruge večje ugodnosti nego od društva. Do sedaj na občnih zborih razgovorov o ustanovitvi zadruge čebelarji niti poslušati niso hoteli. Še predno se ie začelo govoriti o deležih in o jamstvu, so se razbežati na vse strani. Upajmo, da bo na letošnjem občnem zboru boljše.	Jos. VerbiC.
Pastirski listi jagoslov. škofov
Pastirski Ust tketa dr. Srebra H».
Ljubljana, 26. febr.
Letošnji postni pastirski listi Jugoslovanskih Škofov so vzbudili veliko pozornost, ker se vsi pečajo z zelo aktualnimi in sodobnimi vprašanji, o katerih mora vsakdo, ki ni katoliški kristjan le po imenu, ampak hoče biti katoliški kristjan v dejanju, biti popolnoma na jasnem. Pastirski list ljubljanskega knezoškofa dr. Gregorija H ožin a-n a razpravlja zelo pereče vprašanje nedeljskega dela, ki dandanes ne posega ie v področje religijo in njene morale, ampak zelo usodno moti tudi zdravo socialno življenje.
Nič manj aktualen ni pastirski list krškega Škota dr. Josipa S r e b r n i č a , ki ga je posvetil Materi božji ter obrambi svete katoliške cerkve.
Spori
Skakalne tekme za prehodno darilo „Slovenca44
BohtnJ bo » nedeljo 8. mara Imel tapet priliko izvceti skakalno tekmo in siceir Ui pol ui«l-klubeko za darilo našega uredništva Ureduiàtvo »Slovenca« je za propagando suiučarslva |>oklouilo lep kip »Zmagovalca« kot prehodno darilo. Za to darilo ee tekmuje samo v akokih. LkecOaj ee je vršilo samo eno tekmovanje, kajti prušle zime ni bilo mogoče izvesti le tekme. Smučarski klub Ljubljana, ki je prireditelj le tekme, je odločil ua zadnji soji, da se vrši la prireditev v Bohinju. Skakalnica je tam dobro pripravljena in marljivi Bohinjci bodo poskrbeli tudi za dobro organizacijo.
Tako bodo imeli po pre«lodku komaj štirinajst dni prijatelji zimskega športa priliko gledati zopet skakalno lektne, na katerih bodo naslonili naši
ZLORABLJANJE UGODNOSTI, KI JIH NUDI ZAKON O PRISILNI PORAVNAVI IZVEN KONKURZA.
Kakor |e bilo pričakovati, se od dne do dne množc razglasi o uvedbi prisilnih poravnav izven konkurza in številke statistik, ki iih v tem pogledu ie dalje časa sistematično objavlja Društvo industrije«« in «elclrgovte» v Ljubljani, kažejo naraičaiočo lendcnco. Kdor pozna naš« gospodarske prilik« in zlasti kdor zasleduj« način izvrševanja trgovskih obveznosti, ve. da se prisilne poravnave nc množijo samo radi splošnih neprilik, v katerih >« n« le gospodarstvo pri nas. ampak gospodarstvo cele Evrope nahaja, ampak tudi zato, ker «kljub različnim kavtelam nudi zakon o prisilni poravnavi brezvestnim dolžnikom šc vie pre-v«č prilik« za izkoriščanj« upnikov.
Industrija in veletrgovina, ki j« pri tem predvsem prizadela, in do gotovo mere tudi denarni zavodi, bodo tato nc le iz lastnih interesov, ampak tudi iz splošnih gospodarskih razlogov morali svoje prizadevanj« proti temu izkoriščanju kar paibolj osredotočiti, ker jih bo siccr čas prehitel 4* jim pritadcial neprecenljivo škodo. » Društvo industrije«« in «cletrgovcev v Liub-fisni jc zato pokrcnilo akcijo med svoiimi člani, da mu brez odlašanja prijavijo vsako insotvenco is da založijo tam ivoja pooblastila, da bo društvo moglo kar naihilrej« zbrati ves materija! in ugotoviti upravičenost oz neopravičenost predlagan« poravnav« in na podlagi pooblastil potrebno ukreniti, da •« interesi članov kar najbolj« zaščitijo.
Akcija društva ni naperiena proti odiemal-ccm, ki zaideio * prekarcn položaj po nesreči, pač pa ja naperjena proti brezvesIneJem ki izrabljajo obstoječe «tanj«. Zato jc smatrati, da bodo •kcijo pozdravili vsi. ki želijo ozdravljenja naših gospodarskih razmer in da ii bodo posvetili vso pozornost in podporo, ki jc potrebna.
Kakor čuiemo. jc DruUvo l-dustrijcev in vele-trgovcev v Ljubljani že pokrcnilo poizvedovanie v konkretnem primeru in je iele'i, da jih zak'juči tako v irteresu prizadetih upnikov, kakor v interesu prizadetega dolžnika.
Bonn
Dne 26. febr. 1931.
Denar
V današnjem deviznem prometu so tečaji popustili. Prometa je bilo nekaj v devizi Curich. zaključeni pa sta bili še devizi Praga in Dunaj. Vse tri devize je dala Narodna banka.
Ljubljana. (V oklepajih zaključni tečaji.) Amsterdam 2281 50 bi., Berlin 1352 bi., Bruselj 71)2.88 bi. Budimpešta »02 00 bi., Curich 1094 40-1097.40 (1095 90), Dunaj 797.68 - 800.68 (799.18), London 270.30 bi., Newyork 56.755 bi. Pariz 222.88 bi, Praga 167 96—108 76 (168 3«), Trst 297.61—297.78.
Zagreb. Devize. Amsterdam 2281 50 bL, Dunaj 797.68 - 790.68, Berlin 1350 50-1353.50, Bruselj 792.88 bi., Budimpešta 992 06 bi.. London 276.30 bi., Milan 296.68 298 68, Newyork ček 56.055 bi. Pariz 221.77-223.77, Praga 167.96—168.76, ZOrich 1094.40 do 1097.40.
Skupni promet brez kompenzacij je znašal
B.16 milij Din.
Belgrad. Amsterd. 2276.5-2282.5, Berlin 1850.5 1853.50, Bruselj 791 38—794.38, Budimpešta 990.56 —993 56, Curih 1094.40—1097.40. Dunaj 797.68— 800.08, London 275.90—276.70. Newyork 56.655— 66 855, Puriz 221.88—223.88, Praga 167.96—168.76, Trsi 290.05 - 298.65.
Curich. Del'irnd 9.1260. Pariz 20.34, London 25.21, Newyork 518.90, Bruselj 72.38, Milan 17.1725, Madrid 54.20, Amsterdam 208.125, Berlin 123 26, Dunaj 72.92. Stockholm 188.95, Oslo 138875, Ko-pcnliagen 138 875, Sofija 3.76. Praga 15.3675, Var-6uva 58 10. Budimpešta 90 50. Atene 6.70, Carigrad 2.46, Bukarešta 3.08625, Helsingfors 13.05.
Vrednostni papirji
Danes na Irgu državnih papirjev ni bilo ni-kakega zaključka z Izjemo begi. obveznic in vse kaže, da je irg državnih papirjev zapadel v mrtvilo. Tendenca za dolarske papirje je bila čvrstejša, dočim so bili oslali državni papirji v glavuem nespremenjeni Bančni papirji beležijo samo zaključke. v delnicah Jugobanke po 78 in Poljobanke po 56, torej po neizpreinenjenih tečajih, drugi bančni papirji so ostali na včerajšnji višini. Med industrijskimi papirji se je učvrstila Nar. šuinska kakor tudi Slaveks. Nadalje so bile čvrstejše delnice osje-ške šećcrane, Nar. mlinske in Jadranske plovidbe. Vevče so se učvrstile od 130 na 131 den. Zaključke pa beležijo med industrijskimi delnicami le brod-ska tvomica vagonov in trboveljska po nespremenjenih tečajih.
Ljubljana. 8% Bler. pos. 92 bi., 7% Bler. pos. 82 bi., Celjska pos. 160 den., Ljublj. kred. 125 den., Praštediona 980 den., Kred. zavod 170 do 180, Vevče 128 den., Stavbna 40 den., Ruše 240 den.
8 iP i »N«I>ad.aJ° : Pr-. 8Vet0 rlmfk.°- ! najboljši skakalci in ki bodo gotovo zanimive. Po-katoliško cerkev, češ da n. nacionalna, prav tako eretili ^ Шо lovo doe(j	k ^ kak
kakor so napadi, nekdaj, ko so Jezusa dolz.li, češ ; mednarodnih tekmah. Skakalci sedaj dobro pozna-^""Sp.r.0l.Uie.!1?:Vk?.,:n !" ,d--Ža-V.1, Л1,",Ра,.8Л,РГ°.1! ! skakalnico. Branilec darila Èran.el bo imel ostre
konkurente v mladih močeh, Jakopiču ln Palnielu. Tudi Janše ne ememo podcenjevati. Pole« teh bodo pa »tmrtali tudi drugi tekmovalci. Glede polovične vožnje k tem tekmam bo dal vsa pojasnile g. Kiirner v trgovini Goreč na Dunajski cesti.
Razpis rross ronntrj-a s« prvenstvo LjublJaJM
ASK Primorje Ljubljana razpisuje dne 22. marca ob U dopoldne 10 km croes-<x>iintry za prveuetvo Ljubljane. Proga tekmovanja se bo pravočasno pokazala. Prijave treba poslati do 15. marca ob 12
državi ravno tisti, ki so Jezusa dolžili, kajti oni so mislili na v.slaio. ki >-'o jo imzne.ie res razvneli, medtem ko je Jezus učil: »Dajte cesarju, kar jo cesarjevega, in Bogu, kar je božjega!« To uči iu se tega drži Jezusova rimskokatoliška cerkev še danes in s tem neizmerno več koristi narodu in državi, kakor vsi tisti, ki obrekujejo cerkev, češ da ni nacionalna.«
Nato krški škof govori tistim, ki napada'o sv. očeta, češ da je tujec, in da nikakor ni v skladu z interesi države, če se njeni državljani v najvažnejših življenjskih vprašanjih, kakor so n. pr.	#_________________________
vprašanja morale in vere, zakonskega življenja itd., I naslov S. Šancin, Ljubljana, Tavčarjeva 1 "lil. Pri drže navodil in naredb vrhovnega poglavarja iz- ! javnina in dnuri погоп tekmovania analrumi «nve* ven državnih mej. «Papež za nas ni tujec, papež
javnina in drugi pogoji tekmovanja analogni savez-nim pogojem za državno croai-country prvenstvo. ASK Primorje.
Zagreb. Drl pap.: 7% fnv. pos. 88 75—87.50, agrarji 51—51.50, vojna škoda ar. 417—417.50, kaša 417—418, 3., 4., 5., 6. 418 bi., 6% begi. obvezn. 69—69.25 (69). srečke Rdeč. križa 45 bi.. Tobačne srečke 25 bi 87„ Bler. pos. 92 - 93, 7% Bler. pos. 81.75-82.125, 7% pos. Drl hip. banke 81.75—82. Bančne delnice: Ravna gora 80 den.. Hrvatska 50 den., Katolička 36 den.. Poljo 50-57 (50). Kredit-na 125-129. Union 193.50-194, Jugo 78 -78.50 (78), Ljublj. kred. 125 den., Medjunarodna 69 den., Narodna 8000, Obrtna 35 den., Praštediona 975— 980. Etno 135 den.. Srbska 195-197. Zemaljska 134—138. Industrijske delnice: Nar. šum. 27-85, Gultmann 141-144, Slaveks 42-48. Slavonija 200 —202, Našlce 900-990, Danica 05 - 97, Pvara Sar. 212.50 den, Drava 238 den., Acčerana Osjek 280— 290. Nar. mlin. 24 den., Osj. Ijev. 220 den., Brod. vag. 84—90 (84). Union 05-69, Vevče 131 den., Isis 41-43, Ragusea 382-390. Oceania 200—220, Jadr. plov. 550—560, Trboveljska 330—340 (331), Split cement 340 bi.
Belgrad. 7% invest. pos. 87—87.50, agrarji 51—52. vojna Skoda 416 25. 6% begi. obvez. 68.75, 8X Bler. poe. 91.75, 7% Bbr. pos. 82-82.25, 7% po«. Drl hip. banke 82.
Dunaj. Podon.-savska-jadran. 93.75, Wiener Bankverein 16.45, Creditanstall 46.70, Escomploges. 158.50, Ruše 28. Alpine 19.50. Trboveljska 41.40. Kranj Ind. 42. Leykam 3.70. Rima Murany 04.50.
Notacije državnih papirje« « inozemstvu. London: 7% Bler. pos. 81—82, Newyork: 8% Bler. pos. 91.50-92 50, 7% Bler. pos. 81.50—82.50, 7% pos. Drl hip. banke 81-81.75.
fcifni tre
V Ljubljani so notacije neirpremcniene.
Bud mpešta. Tendenca čvrsta. Promet miren. Pšenica: mnre 14.70-1486, zaklj. 14.81—14 82, maj 14 89-15, zaklj. 14.94-14.95. Rž: marc 11.12-11.20, zaklj. 11.11-11.13, maj 11.20-11.32. zaklj. 11.21 do 11.22. Koruza: maj 12.43-12.50. zaklj. 12.50 do 12 52, julij 12.79, zaklj. 12.77-12.7», 12.80. — Transit maj 9.80-9.82, zaklj. 9.80 -9.82.
/'Vinn
Živinski sejem v Kranju dne 23, L m. Na trg
so prignali 78 volov, prodanih 34, cena 3800 do fcOOO Din; krav 31, prodanih cena 1500—2 00 Din; junic 7, prodani 2, cena 2000—3700; svinj 12, prodanih 6, cena 500—"000 Din; prašičev 9, prodana 2, cena 500—3000 Din.
IZKAZ O STANUJ NARODNE BANK**.
z dne 22. februarja 1931 (vse v milj. Din, v oklepajih primere z 15. febr. 1931). Akliva: Zlato in devize 231.1 (+ 10.4), tečajna razlika 529.9 ( + 92.6), posojila: menična 1.266.6, lombardna 202 9, skupaj 1.469.5 (— 26.8): pnsicn: bankovci v obtoku 4.727.3 (- 133.2), drž. terjatve 218.2 ( + 109.5), obveznosti: ži ro 906.4, razne 147.1, skupaj 1.053.5 (•+■ 99.9) ; ostale postavke neizpremenjene.
ni državljan niti italijanske niti kake druee dr žave ter nikomur na svetu ni podložen... Danes se boljševikl v Rusiji drže načela protestantskih knezov izza časa reformacije: Cuius regio — illius religio, vladar bodi gospodar ludi vere svojih pod-ložniko*. Toda, kjer to načelo Izvajajo, tain ne | more več biti govora o svobodi.«	|
Nalo krški škof na podlagi literature: — L. JandraŠek: Dr. Miroslav Tyrš. dr. Josef Tvrdy: ! Tyršova filosofie, Venreslav llavliček: Vpliv Dar- i ^'ZV^Jl % T?'0 "T ° winovy nauki na Tyrše — govori o TyrSevem duhu ! iuorovan'u	"enM"aI ie »K»canje,
Kasne eportne veeM
V Zagrebu bodo že v nedeljo pričele etvene tekme za pomladansko sezono. Pri nas še ni govora o kaki nogometni sezoni, ker eo še vae igrišča pokrita z debelo plastjo enega.
Lige eo še vedno povod ostrim debatam. Ha zadnji seji JNZ bi ee že moralo sklepati o izrednem zborovanju zveze. Zaenkrat je sklicanje, oziroma sklepanje o sklicanju izrednega zborovanja preloženo na sejo, ki se bo vršila prihodnji teden. Skupina okoli BSK vneto agitira za lige, medtem ko Jugoslavija še vedno pogreva »profesijonalizum«, ki bo baje nastal, ako se uvede tekmovanje po sistemu lig.
Zvezin kapetan ima pa drugo delo, kakor brigali se za lige. 15. marca se bo vršila v Belgrada i reprezentančna tekma za balkanski pokal z Griico. ! Situacija v tem tekmovanju nikakor ni ugodna za ; nas. Zato ne smemo zgubiti nobene tekme, ako ho-! čeme doseči mingo. Ker no pa naši najboljši igralci i <4fSll e Hajdukom v Južno Ameriko, ne bo tako I lahko oestaviti dobro reprezentančno moštvo. Zla-sU še, ker Zagreb nima pnaiernih igralce«.
in Tyrševi ideologiji sledeče:
»Hvalijo in priproročajo takozvanl Tvršev duh. Tyrševo ideologijo, Tyršev način mišljenja o svetu, o človeku, o naciji in državi. Stvar sem proučil In morem vam reči sledeče:
Tyršev duh je duh naturalizma in mnterla-lizma. Tyri je vzel svoje Ideje najprej od nemškega filozofa Schoppenhauerjn ter se oklenil kasneje telesne kulture poganskih Grkov. Učil se jo tudi od mohnmednncev ter zašel v materialistično pojmovanje človeške družbe in sveta » smislu Dar-winove razvojne teorije. Njegova ideologiia ne pozna niti Boga niti neumrjoče duše. Duša in telo so njemu pojavi Iste smeri. Vera mu je delo za narod v duhu večnih zakonov narave, v duhu stalnega nnpredka in razvoja. Človeštvo in z njim posamezni narodi so mu le deli narave. Neizprosni zakoni, ki vlndaio « naravi, vladajo tudi nad človeštvom in narodi in jih ne more spremeniti nobena molitev. Življenje mu je nepretrgano gibanje in boj, v katerem zmaguje tisti, ki je za boj pripravljen. Zato je treba gojiti telesno kulturo. Telesno močni posamezniki bodo dali tudi moč narodu. Grška kultura mu Je kažipot k vzgoji 1 kasneje do 6. marca. Naknadne prijave na dan tek-
Alpsko «moïko tekmo za prehodno darflo
Kranjske industrijske družbe Jeecuice, priredi podružnica i K Skale na Jesenicah « nedeljo K marca. Start: Rožca sedlo — cilj: Planina-Sv. Krii. Proga 6 km, višinska razlika 600 m. Pismene prijave je poslali na podružnico TK Skale na Jesenicah naj-
mladine. Roga se krščanski ljubezni, floče, da se vzgaja um, volja in čuvstvo v človeku za ljubezen do naroda in države, za svobodo, za narodno obrambo, za prosveto in moralo, vse pa kajpak v luči izključno tuzemske kulture in dosledno brez Bogn, brez Kristusa, brez Cerkve, bres molitve pa tudi brez Matere božie. ker njemu je ideal giški človek: »BoMšega. večjega človeka ni rodiln nobena kasne.'ša doba!« tako se je sam izrazil. Tvrš je med Cehi oče razširjenih mlndinskih vzgo'nih organizacij. V smislu svoje Ideologije je izločil Iz njihovega vzgojnega dela vsak vpliv verskih, posebno pa katoliških momentov ter je neprestano i deloval, da bodo v verskem oziru ateistični. To je Tyrševn ideologija. Nilife od dobrih katoličanov je ne more sprejeti, ker ni le negacija vsega ka-toličanstva. ampak sploh vere v Boga... Narodna vzgoja v smislu TyrSeve Ideologije ni ničesar dru- ] gega, kakor konkretno uporabljanje Darwinove razvojne teorije na posameznika in naeijo. Kdo od katoličanov in sploh kdo, ki še veruje v Boga, more to sprejeti?...
Nemogoče je, duše usmeriti k Bogu. če jih
me pred žrebanjem, ki se bo vršilo ob 8 pri Kopl-šarju Sv. Križ. Sturtanje dovoljeno samo pri J/.SS verificiranim tekmovalcem. Razglasitev rezultatov pri »Jerci« ob 3 popoldne. Poleg prehodnega darila, ki je razstavljeno v trgovini Kihard Mežik, je razpisanih še troje ličnih diplom I —III za posamezne tekmovalce. Vabljena vua društva.
fcSK llrrmcs (nogometna sekcija). Treningi se vršijo za I. skupino ob torkih in petkih od pol 20 naprej, za II. skupino ob četrtkih od pol 20 naprej in ob nedeljah od pol 15 naprej.
Dev, Marija v Polju
Prosvetno društvo je priredilo za svoje člane pretekli torek predavanje o vzgojnem pomenu, ki nam ga nudi knjiga, oder in kino. Poleg tega smo videli tudi film »Denar sveta vladar«. Društvo bo prirejalo tudi roditeljske sestanke. S prihodnjo „«o. u„,»e.,.. „	j,,, nedeljo pa se otvori urejena in spopolnjena dru-
Istočasno''TyrSev'"duh"tira~ proč ' od Boga! Vn 'tu 1 štv?.na J™!'*"'™: Kni'Ke se, ^.odo izposojale proti - - -	e - - - inali odškodnini vsako nedeljo od 11—12. Člani,
sezite po njihl
gre za najvažnejšo stvnr na svetu, zn usodo dušo, ki je neumrioča in ustvarjena za večnost. Zato je za nas Izključeno, mirno dopuščati vzgojo » smislu Tvrševega duha, kakor je ludi sploh nasprotno katoliškemu nauku, da bi bila katerakoli vzgoja stvar izkHuČno laičnih elementov, oziroma državne ob
Banja Loka
Jurčki in drugo. Naj ne bo zamere. V ne-
icni 'UVIIU IC1II.IIIII ncuiciiiuv, VAiiunrn ui/..niif vu-	J	• I .	»	I.
lasti. Starši naj vedo, da vzgoja njihovih otrok ! °e,,°. 22' ,m' sm° lme1' kDar b' morah sicer
Draga licitacija sa tgradbo carinarnice je
razpisana za 12. marec 1931. Kakor znano, je proračunska vsota znašala 9.139.129 Din, sedaj pa morajo biti ponudbe nižje kakor 7,219.596.39 Din. Vidimo, kako velika je raziika med proračunsko vsoto in najnižjo ponudbo na prvi licitaciji.
Nova železniška proga bo v kraljtem izročena prometu in sicer del proge Kraljevo—Raška; Kraljevo— Lopatuica v dolžini 20 km. Na nadaljnji progi se dela forsirajo, tako da bo proga dovršena do 21. Julija 1931.
Italijansko gospodarstvo v polni krizi. Dne 31. januarja je znašalo število brezposelnih 721.976 (31. decembru le 642.169), Pločevine je producirala Italija v decembru 1930 124,549 ton (v novembru 127.027 ton), cementa v vsem letu 1930 34 823.628 stotov (1. 1929 34,9/5.158) in umetne svile 30.139.3bl (1. 1929 32,3442.419). Pristaniški promet v mesecu januarju je znašal 2,432.767 ton (decembra 1930 2,693.442, januarja 1930 3,066.512 ton). Italija je januarja uvozila blaga za 1029 milj. lir (januarja 1930 1505) in izvozila v januarja za 6.96 milj. lir (januarja 1930 975 milj.). V januarju je bilo protestiranih 96,419 menic (lansko leto janua ja 8\625); v januarju 1931 je bilo naznanjenih 1573 stečajev (v desembru 1930 1494 in v januara 1930 1214),
Inozemske investicije severnoameriških Združenih držav. Kakor piše Iz Newyorka v »N. Fr. Pr. dr. M. Kaufmann, cenijo ameriške investicije v inozemski industriji na poldrugo milijardo dolarjev, vse ameriške investicije v inozembtvu pa na 7 in pol milijarde dolarjev. Kar se tiče invcsticij v evropsko industrijo, jih uradno cenijo na 629 milijonov dolarjev, Tako je udeležen aueriški kapital v 389 angleških tovarnah na 485 milijonov dolarjev, v 186 nemških na 316.5 milij., v 203 francoskih na 1 145 in v 87 italijanskih na 113 milijonov. Zn našo državo navaja ta Statistika 11 tovaren s skupno in ■ vestiranim kapitalom 6 93 mi'ijona dolarjev, torej na skoro 400 milijonov dolarjev.
pod vplivom T.vrševe ideologije neizogibno vodi v versko mlačnost in dosledno prej ali slej v verski nihilizem, v odpad od Kristusove cerkve, v odpad od Boga... To ideologijo danes priporočajo ln Sirijo, in mnogi radi svojega polnž.va niti ne morejo mimo nje, čeprav jo Iz dna duše obsojajo. Toda mi se hočemo proti njej boriti, da
imeti prejšnjo, pustno nedeljo. Pa ni bilo mogoče, delo in zopet delo, ki ga včasih ni mogoče zmagati, potisne kako stvar na poznejši čas. Imeli smo, lahko rečemo, nekak domač praznik. Pa nismo klali. Bil je to za nas dan, ki je vreden omembe. Mi nismo tega vajeni, to kar je drugod običajno, se j« pri nas šeie začelo. Gremo po-
sojajo. loon mi Re nočemo prou njej oorui, oa i . . ■	. .r	, , ..	,,
se borimo zn svobodo vesti in za pravice staršev | čas' z,a xd/uŽ'mi. Na odru tuka,š.,|ega Prosvet-
.	..	. - . ..	___ 1 _	__non a Hriitl va en (1nf»nl/o nncnn-'initl/o čn л пл/1
pod vodstvom nebeške Malere. Mi nočemo TvrSa, hočemo pa v vzgoji mladine in otrok — Mater božjol«
Kranj
Pregled motornih vozil se bo vršil dne 14. marca t. 1. na prostoru pred Narodnim domom. Izvzeti od tega pregleda so avtobusi, katere morajo lastniki prepeljati v Ljubljano dne 23. ali 24. marca dop. od 9 do 12, pop. od 14 do 17, in sicer v garažo tvrdke Triumph-avto na Celovški cesti 28. Ta izjema za avtobuse je namenjena v to svrho, da se bo natančno pregledala sposobnost avtobusov za vožnjo.
Popravek k popravka. K članku »Trije mladi vlomilci prijeti« pripominja lastnik gostilne pri »Jahaču«, da T. Vladko ni igral « gostilni ter da ostala dva njegova tovariša ne stanujeta pri »Ja-
nega društva so gojenke gospodinjske šole pod vodstvom svojih učiteljic vprizorile lepo veseloigro »Jurčki«. Tudi še mnogo drugega je bilo na programu, a ves program je sestavljal celoto, ki sicer ni bila umetnina, a za naš kraj več kot smo mogli pričakovati in če se ni nikoli polna dvorana občinstva zabavala, se je sedaj. Pred igro so gojenke šole pele prav lepo slovensko pesem. Njih dirigent, gdč. Kieindienstova, bi mogla ob večji razpolagi časa že kaj pridobiti z zborom. Ne samo kuhavnico in žgance poznajo, ne samo to, še mnogo drugega poznajo in znajo naše bodoče mlade gospodinje. Pa saj smo jih tudi močno potrebni. Igro »Jurčki« so prav čedno igrale. Posebno nam je ugajala perica-grolica »gulaž« in sli-karica-cesarica. Hm — ni pa s tem rečeno, da drugi niso bili na mestu, so, a jih je preveč, da bi posebej vsako omenjali, nekaterih oseb pa skoro ne upamo omeniti. Vemo, da se bolje napraviti
haču«. Naše prvotne trditve niso bile plod časni-	!	"e da-	odmori smo slišali prenos po radiju,
karske fantazije, ampak so temeliile na izjavah	j	kar |e bilo za prav mnoge tudi novost in ie bil
vseh treh fantov, ki so jih ti podali orožnikom in	;	zato v dvorani mir, ki ga sicer nismo še vajeni,
so iih slednji prav tako vzeli na zapisnik. In sicer	Hvaležni pa moramo biti za pouk, zabavo in uži-
je T. Vladko povedal, da je zaigral 40 Din, ostala	I	tek našemu vrlemu ln agilnemu učiteljstvu osnov-
I	.	_ , • ,	.	> .	I i r	]' ПА in (fnennninlcl/n ïnlrt 1/ < la !гмл1м м к .1____I: !-.!!_
dva sta na vprašanje, kje slanu|eta, oba točno odgovorila: pri Jahaču. Čc so se vsi trije lagali orožnikom, za lo časnikarski poročevalec zaenkrat še ni odgovoren.
Pasji davek. Lastniki psov naj najkasneje do 15. marca nabavijo za svoje pse pasje znamke in plačajo davek za 1. 1931.
Slilmondskrga župana trodejansko dramo od M. Maeterlinka bo »Ljudski oder« v Kranju ponovil v letošnji sezoni. Prva predstava bo v soboto 28. t. m. ob 20, druga pa v nedeljo 1, marca ob 16 pop. v Ljudskem domu. Pri igri sodelujejo najbolj!! člani »Pudskega odra«. Uspeh gotovo letos ne ho manjši kakor lansko leto.
ne in gospodinjske šole, ki je imelo s prireditvijo mnogo posla in truda. Mi smo imeli mnogo od tega. A oni? Uspeh nai iim bo trenutno plačilo. Drži, da večina učiteljstva vrši svojo dolžnost v polni meri. Vi z nami, mi z Vami! Kmalu kaj novega.
G. župniku se je bolezen v toliko zboljšala,
da vsaj v glavnem more opravljati svoje posle. _
Ne pozabite na Mohorjeve knjige. Le malo je še časa. Za 20 Din šest knjig. Želeli bi. da bo «saj nekaj več naročnikov kakor lani. Tudi v tem oziru moramo iti za drugimi. — V pustnih dneh ni bilo posebnosti. So pa bili v sosednjem Brodu bolj razpoloženi
MAM OGLASI
Vaaka drobna vrillca t-SO »In ali vsaka bewdr SO par Na|man|âi og'au t 5 I In. Uglasi nas devet vršile ae raAun»|o vliv. Za odnovur апатмо! Na vprsianla krea Munbt ae odo«var|amo I
Trgov, pomočnika
sprejmem v trgovino mešanega blaga. Naslov pove uprava Slovenca pod štev. 1972.
Kot šoier
ali skladiščnik pri industrijskem podjetju iščem nameščenja. Kavcija takoj 100.000 Din. - Ponudbe pod »100« upravi »Slovenca«.
Postrežnica
vajena gospodinjstva, išče službo v mestu. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Postrežnica« št. 2038.
Stalen in dober zaslužek
nudi domača tovarna agil-nemu in zanesljivemu gospodu. - Ponudbe naj se pošljejo na upravo »Slovenca« pod značko »Resno delo«.
Poziv!
Gospod, ki se je 10. VIII. 1930 ob priliki karam-bola avtomobila z motorjem na cesti na Mirju ob Curkovi vili ustavil z avtom na kraju nezgode, se naproša, da sporoči svoj naslov pisarni dr. Stareta Emila, odvetnika v Ljubljani, Praža-kova ulica 15.
Hlapca
h konju in goveji živini, ki je vajen kmečkih del, sprejmem takoj. Naslov v upravi pod štev. 2053.
Vzgojiteljico
s perfekt. znanjem nemščine, po možnosti francoščine ali italijanščine, s prakso, sprejmem k dvema deklicama. Ponudbe c navedbo izobrazbe, prepisi spričeval, sliko in navedbo plačil, zahtevkov pod »Zdrava in energična« št. 1935 upravi.
Delavca za skladišče
in služkinjo (sobarico)
sprejmem. — Ponudbe z navedbo plače, prepisi U^IJana. Dunajska c. Î6 spričeval in sliko pod Jueo-avtol Prva oblast. .Trgovina« upravi »Slo- , koncesnomrana Prospekt venca« št. 1934. j *astoni Pišite oon.l
Oblastv. koncesijonirana
šoferska šola
I. Gnberščik
' bivši komisar za šoferske izpite, Ljubljana, B'ewci-sova cesta 52. Prihodnji redni tečaj se prične dne ! 2. marca. — S o 1 a se preseli s 1. marcem1 na Dunajsko cesta št. 31, ne daleč od kolodvora. - Vhod tudi iz Bleivvei-sove ceste.
Čamernikova šoferska šola
flFOgerijsktp
pomočnika
pripravnega, marljivega in energičnega, ki je odslužil vojaščino, potrebuje Engleska drogerija, Knez Mihajlova 33, Beograd. -V ponudbi je treba navesti zadnje službeno mesto, zahtevek plače in kraj tozadev. učne dobe.
Tudi v naši podružnici
Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 5 (paviljon)
lahko plačate naročnino za »Slovenca«, »Domoljuba« in »Bogoljuba«, naročale inserate in Jobite razne inlormacije — Poslovne ure od pol 8 zju-tra| do pol I popoldne in od 2 do 6 popoldne. Telefonska štev 3030.
Kdor rabi vreče hUPt ЦЦ not-teiiejt: pri tvrdki.	'
NI« ko niahftr
• Ljubljana - Slomškova ulica »t. 11
Srečke, delnice, obligacije
kupuje Uprava »Merkur«, Ljubljana - Selenburgova ulica 6, II. nadstr.
Citajte in širite »Slovenca«!
,«««»»4*4
Otvoritveno naznanilo
ALOJZ STANIČ, mesar in pre-kajevalec, Ljubljana, Gradišče 7. Prvovrstno blage!
Cenjenemu občinstvu naznanjam, dn bom ▼ soboto dne 28. februarja 1931 otvoril svojo lastno
mesnico
t Gradišču št. 7 — poleg trgovine »Riba« — in se cenjenim odjemalcem najvljudneje priporočam.
Cene zmernef
Stanovanja
Meblovana soba
lepa, parketirana, z električno razsvetljavo - se takoj odda na Vidov-danski cesti 1.
A V I IV A E,
je znano sredstvo berlinskega lekarnarja Franka za odvračanje od pijanstva. S pomočjo »AVINALA« «e je odvadile alkohola ludi v naši deželi
že aeka.i sto ljudi. Glavni depot : Ap-> eka !Hr. Ho/mana, Beograd, Tera/.ije 5.
Dva dijaka
ali dva gospoda, z ali brez hrane, sprejmem v centru mesta. Naslov v upravi lista pod št. 2051.
Mcblovano sobo
lepo, poseben vhod in električna luč, oddam takoj. - Stari trg lia, Ahačičeva hiša, II. nad.
Kinoaparat
kompleten, nov ali dobro ohranjen, rabljen, se vzame za poskuinjo v najem ali pa kupi. - Ponudbe je poslati upravi »Slovenca« pod značko »Kino G. d. K.« št. 2061.
Citajte in širite »Slovenca«!
Lep lokal
na zelo prometni cesti in še dve sobi poleg, se takoj odda. - Naslov v upravi »Slov.« št. 2039.
Prodamo
Moško kolo
dobro ohranjeno, se proda. Sv. Petra cesta 43, od 12—2 pri hišniku.
Pletilni stroj
št. 8 50, dolg, naprodaj. Naslov v upravi »Slov.« pod štev. 2034.
Kompl. trg. inventar
prodamo za mešano trgovino s predalnimi in drugimi stelažami ter proda-jalnimi mizami (pulti), v dobrem stanju. — Dalje kompl. opravo ene klubske sobe starega štila iz mecesnovega lesa, skoraj nova, z lesenimi obtožnimi stenami (Lamperijo), dvoje vrat, tri mize, 15 stolov, en luster in eno okno z barvastimi in s svincem obloženimi malimi špicami. Ponudbe je poslati na trško občino Dravograd.
ObrînIS ta hiša
z lepim posestvom je radi družinskih razmer tako| naprodaj. Nahaja se v lepem kraju, ob državni cesti sredi Savinjske doline Hiša je enonadstropna z ličnim gospodarskim poslopjem. Njive, travniki in gozd okoli 15 oralov v najboljšem stanju. Domačija, ki je pripravna najbolj za mehaničarsko obrt ali kaj podobnega, ima zelo zmerno ceno. Zglasiti se je: Jakob Ribič, Loke, p. Sv. Jurij o/Tab.
Izmed sodobnih književnih izdaj eo
бг. Ivan Presiievl ïzfirani spisi
priznano tako po vsebini kakor po
opremi na prvem mestu. Vsak zvezek stane broširan Din 45 — elegantno vezan Din 6.0'—.
Jugoslovanska knjigarna v LlubllanL
FIŽOL
vse vrste za seme in prehrano po najnižjih cenah ima vedno v zalogi Kmet. društvo v Rečici ob Savinji,
Prodamo lokomobilo ki se priporoča za cenj. naročila.
Lanz, vročeparno 48/60/72 HP, v brezhibnem stanju. Vprašanja na upravo lista pod štev. 1985.
Puhasto perje
čisto čobano po 48 Din kg. druga vrsta po 38 Din kg čisto belo gosie po 130 Din kg in čisti puh po 250 Din kg Razpoši-ham po poštnem povzetiu L BROZOV1C - Zagreb. Ilica 82 Kemična čistilnica peria.
шпиаас^__
Koruzo m krmo
oddaja naiceneje
veletrgovina ti ta to moke
A. VOLK, LJUBLJANA
Rralieta resta 24.
Za
T* X>Jtr
UmXl*I.M5 6
ОЧ.. тАлоШс <Г
l/f&LjcwJ |>П*»
SALDA-KONTE ŠTRACE - JOURNALE SOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD.
<
z
ae S O
NDDl PO 1ZKEDNO UGODNIH CENAH
KNJIGOVEZNICA
JUGOSLOVANSKE TISKARNE PREJ
K. T. D.
V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 6 II. NADSTROPJE

j'^'iS а" «. — 3 — x
"S-c
ï^-f as 6. * -
• • sS . C « n ^ j»
IzZïk*
за« =acï T a -» g ii
►J i -o 2 .. ^ » £ * £ * S
» --S s
= 's ® ... > r~
SiNf NSS
« H6,1
o
c	o
I
H an* Dominik:
ž w!
**- Ci
ej » m		8	n £
«	M		>
	v	m	
ir,		d	d
	M	»	
,s >		-	O
4 ,		S	
M r r, —		C	
— JZ * 53	1	-r «N	T -r
»T,	"	—	
'it r •	Z2.		
		S	
-NO	w	rz	
	•«■t*	чг	
	N J,		
O		1-	
e®	>	Л	hJ
SC	d	3 s	> -2
ca.		C	
-j înj cc		o	1
a	T J		1
119
S '
a • j£ B = = M £

Moč treh
Koinan « teia 1955.
Atma je šel sam k Jani.
Glosin je pritisnil na kljuko vrat paviljona. Vrata niso bila zaklenjena in so se udala pod pritiskom Splazil se je notri in zaprl zopet vrata za seboj Mračno je bilo tu. Zavese na oknih so bile spuščene Le skozi špranje med palicami je silila dnevna svet loba v sobo in jo napolnila z nedoločnim svitanjem
Dr. Glosin je stopil k oknu in opazoval skozi špranjo, kaj se godi v parku.
Videl je, kako je Atma prijel Jano trdno za roke. Videl je, da gresta v grad, in ko zdravnik je hitro spoznal, da je v blagoslovljenem stanju. Opolckol se je ml okna in se zgrudil v mračnem prostoru na vrtno klop. Zadnja nada, ki ga je prklepala še na življenje, je izginila. Jana je bila izgubljena zanj. Dala bo drugemu, osovraženemu, dediča.
Bil je čas, da napravi konec.
Že leta je računal dr. Glosin z možnostjo, da, z nujnostjo prostovoljne smrti. Že je bil premislil razne načine smrti, si preskrbel sredstva za to.
Strup, ki deluje hipno in brez bolečin. Uspavalna sredstva, ki povzročajo prijetno dremavico. ki preide neopazno v smrlno spanje. Nenadni padec, nepričakovani izgon in beg so ga oropali vseh teh sredstev. Oslalo mu je le še malo orožje, ki ga je nosil vedno s seboj, ki ga je bil nekoč sprožil na Silvestra.
Izvlekel ga je iz žepa in si ga po naglem sklepu naperil na lastna prsa.
Strel je odjeknil v mali sobici. Glosinovo telo se je sesedlo, se iztegnilo in padlo s klopi na kame-nita tla ...
V istem hipu ko je stopil Atma v sobo.
»Prišla je ura.«
Atma je izgovoril s tihim glasom in položil telo umirajočega na klop.
Pogladil ga je po očeh in sencih in kri iz prsne rane je tekla počasneje, se ustavila.
Samo v dolgih presledkih je padala kaplja za kapljo na tla. Ko v sanjah, megleno se je vrnila ranjencu zavest. Pred njegovimi zaprtimi očmi so plesale divje podobe vse križem.
Cir Stonard, ki ga je bil izdal, je stal pred njim in ga prezirljivo gledal. Spremenil se je nato v jx>-I dobo Williama Bakerja in mu na enak način obrnil hrbet.
Vedno gosteje, vedno številneje so postajale po-; dobe, ljudje, ki se je pred dolgimi leti boril proti njim, jih izdal, uničil. Pojavljali so se iz mračne megle, ga gledali in zopet izginjali.
Dr. Glosin se je skušal otresti teh sanj. Z ob-upnim naporom se je trudil misliti.
... Slabo sem se zadel... Utrip žile pojema ... Blodnje pričenjajočega se razpadanja ...
Njegove misli so pregnale strahove. Vse te podobe, ki so plesale, gledale, obtoževale, so izginile. ' Samo medla, bleda megla je ostala pred očmi.
Čas je potekal. Umirajoči ni vedel več, ali so I sekunde ali stoletja.
Megla se je jela dvigati. Nova podoba se je prikazala v njej.
Glosin je videl dvoje oči, ki sta mirno zrli nanj, ki sta se mu zdeli dobro znani, ga spominjali na davno minule čase.
Valoveča megla se je zgostila. Izoblikovala poteze obraza okoli osamljenih oči. Visoko čelo, svetlo brado.
Tako je izgledal Gerhard Bursfeld pred tridesetimi leti. Sedaj je stopila cela postava preden j: V beloevetli tropsk'i obleki, ki jo je nosil tedaj v Mezopotamiji.
Glosin se je skušal umakniti prikazni. Odpreti moram oči, potem bo vse izginilo.
Z neskončno muko je poskusil dvigniti obrvi in mislil, da mu je uspelo. Zaznaval je prostor, stebre in okna. Toda podoba Gerharda Bursfelda ni izginila. Postala je nerazločnejša, napol prozorna, tako da se je sobna oprema za podobo videla kakor skoz tenčico.
In potem druga podoba poleg prve. Poteze obraza razen brade enake. Oči iste. Vprašujoča in obtožujoča.
Silvester Bursfeld, kakor ga je videl dr. Glosin zadnjikrat, ko se je R. F. c. 2 stopil v ognju žarilnika.
Sinova podoba poleg očetove. Jasnejša, manj prozorna. Oče je spominjal na staro, že obledelo sliko ,sin v svežih življenjskih barvali. Objemajoča drug drugega, sta stala oba pred njim.
Glosin je čutil, kako ga zapušča življenje. Ni se trudil, da bi ga zadržal. Hrepenel je proč od teh mučnih slik in spominov v deželo pozabljenja, neznanja.
Obe podobi sta ostali. Tretja se je pridružila. Rjava postava Indijca. Na temnem obrazu se je svetilo dvoje velikih oči in se z očajno silo upiralo v umirajočega.
Tedaj je bilo, kakor da čuti Atma, Indec, vse Glosinove misli, kakor da so se oboji možgani zlili v eno.
»Iščeš nirvano. Daleč si od nje.«
Nobene besede ni bilo slišati v sobi in vendar je dr. Glosin jasno razločil besede:
»Prišla je ura.«
Glasno je izgovoril Atma besede. Ustavljena kri je začela zopet teči in z rdečim curkom ga je zapustilo življenje. Vzdih, zadnji drget. Glosin je odšel v temno deželo, odkoder ni vrnitve.
Solnce je zatonilo za obzorje in sence začenjajočega mraka so se širile nad diisseldorfskimi cestami in hišami. V starem, udobnem naslonjaču pri oknu je sedel stari Termolen, z dolgo pipo v ustih, in puhal v dolgih presledkih vijoče se oblačke modrikastega dima po sobi. Gospa Luiza je stopicala po sobi in pospravljala.
Za Jugoslovanske tipkamo « Ljubljani: Karel Ce«.
izdajatelj: Ivan Uakuteo.
Urednik: Franc Krenižar.