BLAGAJNIŠKI ZAPISI, LOMBARDNA POSOJILA,
Gorenjska ^Banka
Banka ,< po.dnhom
Eno ali drugo - eno z drugimi
AVTOHIŠA VRTAČ
Kranj
Delavska 4, Stražisče pri Kranju Au<)l
EmaH:avtohisa.vrtat@av1ohisavrtac.si A (f* M I 9 M Q II Ali http://www.avtohisavrtac.si VP>|/J I OaVi V
MLFAN
Menjalnice Nepremičnine
Kranj, Jesenice, Radovljica, Tržič
•1
PROBAN K A
PE Kranj - tel.: 064/380 160 Kranj, Koroška 2 (Stara pošla)
JfJoLI - ISSN 0352 - 6666 - št. 92 - CENA 140 SIT (10 HRK)
Kranj, torek, 24. novembra 1998
Lokalne volitve na Gorenjskem
Sedanji župani so zmagovalci, le Gros je omagal
znova so kandidirali vsi sedanji župani, razen Čufarja v Železnikih in Golca na Bledu. V Kranju je bil sedanji župan Gros poražen in ni prišel v drugi krog.
6. decembra pa bodo šli znova pred volivce Boris Malej in Anton Poklukar na Bledu, Božidar Brudar in Boris Bregant na Jesenicah, Tone Smolnikar in Marjeta Humar v Kamniku, Mohor Bogataj in Janez Remškar v Kranju, Tomaž Štebe in Janez Per v Mengšu, Vladimir Čeme in Janko Stu-šek v Radovljici ter Igor Draksler in Franc Šifrar v Škof-ji Loki. Za župane so bili že izvoljeni Franc Kramar (Bohinj), Franc Čebulj (Cerklje), Cveta Zalokar - Oražem (Domžale), Milan Kocjan (Jezersko), Tomaž Drolec (Komenda), Jože Kotnik (Kranjska Gora), Stanislav Žagar (Medvode), Ivan Štular (Naklo), Miran Zadni-kar (Preddvor), Franc Kern (Šenčur), Pavel Rupar (Tržič), Anton Peršak (Trzin), Mihael Prevc (Železniki) in Bojan Starman (Žiri). • J.K.
"™—"T- -----VVV- ----~.......
Trgovski praznik v Tržiču
Živila odprla hipermarket v Tržiču
Kranjska Živila so v Tržiču odprla najsodobnejšo živilsko trgovino, največjo na Gorenjskem.
STRAN 8
Odgovorni osebi ovadeni zlorabe uradnega položaja ali pravic
Previsoka izplačila v Gorenjski lekarni Kranj
STRAN 25
STRANI 3, 4, 5, 6
H:241-097
SlS^S.'Si Le Beaujolais Nouveau est arrive!
Z Vami vsak dan od 05. do 09. in od 15. do 21. ure
MIKLAVŽ ODPIRA NOVO IMOVINO KOT JE V KRANJU ŠE NI BILO
REKREACIJSKO DRSANJE
na Gorenjskem sejmu v KRANJU SOBOTE        NEDELJE IN PRAZNIKI
15.30 -17. ure    15.30 -17. ure; 18. -19.30 ure
JO. MIKLAVŽEV SEJEM na Gorenjskem sejmu od 10. do 20. ure
x davila /a vse generacije * blago široke porabe x vsak dan obisk MIKLAVŽA
KRANJ, 28.il - 5,1Z'98
Cankarjeva 3, Kranj tel. 225-595
Pridite mu pomagat izbirat tuš VI!
od na prodaja kurilnega olja
PETROL
Informacije in naročila: Skladišče: Medvode 061/611-340 Bencinski servis: Radovljica 064/715-242
TRENČA
PRAVI GORENJC
od2& nombm do 19. iembra med teinom in ob sobotah od & do 20. ure
P** 00=1
9770352666018
PO SLOVENIJI
UREJA: Jože Košnjek
SLOVENIJA IN SVET
Dvomi o zakonitosti mednarodne vojaške vaje neutemeljeni
Vlada ni kršila zakonov
Ljubljana, 24. novembra - Ob mednarodni vojaški vaji CAE 98 (Cooperative Adventure Exchange 98), ki se je pretekli teden začela na Dolenjskem in bo končana konec tega tedna, so se pojavila vprašanja o legitimnosti vaje na našem ozemlju oziroma o zakoniti osnovi za njeno izvedbo. Državni zbor zakona o izvedbi vaje na našem ozemlju in logistični podpori naši državi ni sprejel.
Iz državnega zbora so sporočili, da poteka vaja povsem zakonito. Še pred sprejemom zakona v državnem zboru odbor za mednarodne odnose lahko v določenih primerih odobri začasno uporabo neke pogodbe še pred njeno uveljavitvijo. Na tej osnovi je mogoče sporazum uporabljati že pred njegovo ratifikacijo. Taka praksa se najpogosteje uporablja v primerih sporazumov o prosti trgovini in nekaterih drugih, kjer obstaja poseben interes za njihovo čim prejšnjo uporabo, saj so postopki ratifikacije v posameznih državah precej dolgotrajni. Taka procedura je bila uporabljena tudi v primeru Memoranduma o soglasju med ministrstvom za obrambo Republike Slovenije ter vrhovnim poveljstvom združenih sil za Evropo (VPZSE) in zagotavljanju logistične podpore države gostiteljice v podporo vojaški vaji. Memorandum je bil sklenjen 7. novembra, soglasje za njegovo začasno uporabo pa je dal odbor za mednarodne odnose 21. oktobra, in je že predlagan državnemu zboru v ratifikacijo. Prav tako ne držijo trditve, da bo veljal memorandum samo do zaključka vaje. Sporazum bo veljal do odhoda zadnjega udeleženca vaje z ozemlja Republike Slovenije, njegove finančne določbe pa bodo veljale do poravnave vseh neplačanih računov in terjatev. • J.K.
Zakaj je bila izbrana prav Slovenija
Med tistimi, ki izražajo pomisleke glede organizacije vojaške vaje v Sloveniji, je tudi Mladi forum Združene liste socialnih
demokratov. V izjavi za javnost trdi, da bi se kazalo resneje vprašati, zakaj poteka doslej največja vaja zunaj držav članic Nata ravno v Sloveniji in v času lokalnih volitev. Ali je bila to morda za vladajočo koalicijo cenena predvolilna kampanja. Prav tako potek vaje v bližini hrvaške meje ne bo vplival dobro na medsosedske odnose. Mladi forum predlaga, da naj bi vojaki raje odpravljali posledice katastrofalnih poplav in izvajali ukrepe, da do njih ne bi več prihajalo. Ali je Slovenija sprejela vajo, ker je bila "ustrahovana". Mladi forum poziva državljanke in državljane Slovenije, naj se zavzamejo za miroljubno in nevtralno Slovenijo.
Krapež se je premislil
Kranj, 24. novembra - V nedeljo sc je razvedelo, daje v petek obrambni minister v odstopu Alojzij Krapež sporočil predsedniku vlade, da preklicuje svoj odstop z mesta obrambnega ministra. Komentarji so različni, tudi taki, da gre za neresno potezo. Tako dr. Drnovšek kot predstavniki LDS in SLS pravijo, da je Krapeževa odločitev brezpredmetna, saj je odstopna izjava že v državnem zboru, SLS pa tudi že išče novega kandidata za ministra. Krapež pravi, da naj bi nastopile nove okoliščine, premier pa je dejal, da naj bi danes državni zbor sprejel na znanje njegovo odstopno izjavo. • J.K.
GLAS
Božično novoletna naročniška akcija
Vsako naročnico/naročnika Gorenjskega glasa, ki do vključno 31. decembra 1998 PRIDOBI NOVEGA naročnika, takoj nagradimo. Zadoščalo bo, da izreiete ta obrazec in na njem obkrožite Vašo izbrano nagrado, ki vam pripada za izpolnjeno naročilnico s podatki o novem naročniku. Izberite si: ali eno trimesečno naročnino v enem od trimesečij leta 1999; ali en Glasov celodnevni izlet, po Vaši izbiri, kadarkoli do 31. januarja 2000; aH tri reklamne artikle Gorenjskega glasa.
Kaj pa za novo naročnico oz. naročnika? Danes začenjamo božično novoletno akcijo in vsakemu novemu naročniku bo, kot Vaše in naše novoletno darilo, poštar prinašal vsak torek in petek Gorenjski glas BREZPLAČNO do konca marca 1999. Novemu naročniku pripada tudi njegov izvod obsežne priloge LETOPIS GORENJSKA 98/99, ki izide sredi naslednjega meseca.
Novega naročnika sem pridobil(-a):_
Moj naslov:_
Kot mojo nagrado uveljavljam /prosimo, obkrožite po Vaši izbiri eno od ponujenih treh možnosti/:
ali: Al Glasov izlet po izbiri do 31. januarja 2000, za katerega mi pošljite darilno pismo in za izbrani celodnevni izlet ne plačam nobenih prispevkov k stroškom
ali: B/ naročnino za_trimesečje 1999, zato dobim svoj časopis tri mesece
brezplačno
ali: C/ tri Glasove reklamne artikle
Izjava za novo naročnico oz. novega naročnika:
NAROČAM MigiiTOOTGLAS
za najmanj eno leto
Ime in priimek:...................................................................
Naslov:..............................................................................
Podpis:........................................
Če naročila ob izteku enoletnega obdobja pisno ne odpovem, se naročniško razmerje podaljša za nedoločen čas.
S sodelovanjem v akciji dosedanji naročnik podaljšujem naročnino vsaj do 30. junija 2000; novi naročnik pa s podpisom na naročilnici potrjuje, da na Gorenjski glas doslej ni bil naročen oz. je prekinil naročniško razmerje za dlje kot 36 mesecev. V primeru, da se ugotovi neresničnost podatkov na tej naročilnici, pogoji iz BOŽIČNO NOVOLETNE akcije pridobivanja novih naročnikov ne veljajo.
Najvažnejše: izpolnjeno naročilnico in Vaš izbor nagrade nam pošljite čimprej na GORENJSKI GLAS, p. p. 124, 4 001 Kranj. Takoj, od prvega torka oz. petka po prejemu izpolnjene naročilnice, bo pošta novemu naročniku dostavljala njegov naslovljeni izvod časopisa.
Pričevanje o sistemu, ki je živel sedem desetletij in o katerem na Zahodu še govorijo
Komunizem se je zrušil, ljudje pa so stopili iz enega v drug sistem
Francoz Francois Furet, ki je leta 1995 napisal izjemno knjigo Minule iluzije, esej o komunistični ideji 20. stoletja, je bil član francoske Komunistične partije, vendar je leta 1956, zaradi sovjetske invazije na Madžarsko, izstopil iz nje. Umrl je pred dvema letoma. Njegovo knjigo je začel prevajati v slovenščino prevajalec in časnikar Stane Ivane, ki je med prevajanjem umrl, njegovo delo pa je
dokončal časnikar in publicist Božidar Pahor.
Ljubljana, 24. novembra - Založba Mladinska knjiga je izdala prevedeno knjigo (636 strani, cena 9797 tolarjev) in urednik Aleksander Zorn je na predstavitvi dejal, da to ni knjiga o zločinih, ampak knjiga o ideji. Zahod še debatira in je že nekdaj debatiral o tej ideji, kar je bilo tam zaradi demokracije dovoljeno, pri nas (in v državah tranzicije nasploh) pa se debata o komunizmu pogosto označi kot revanšizem desnega tabora in prekine tudi na grob način. Vendar so takšne debate aktualne tudi pri nas, saj je komunizem pomemben del naše zgodovine. Prevajalec Božidar Pahor je povedal, da je komunistična ideja najprej začela zgubljati na pomenu med ljudmi, ki so jo skušali. Na Zahodu je živela ideja veliko dlje. Ko je bil še v tujini, je videval številne mlade, ki so brali Marxa, nedvomno velikega filozofa. Lenin, ki je praktično izpeljal revolucijo, je dal komunistični ideji legitimnost z navezavo na francosko jakobinsko revolucijo. V komunizmu se je začelo etnično čiščenje, kar ni nič drugega kot pobijanje drugih narodov in je zelo aktualno in nevarno tudi danes. Madžarski dogodki leta 1956, zaradi katerih je avtor knjige Furet stopil iz francoske partije, so prvič pokazali, da je ta sistem tudi ranljiv.
Hrupno rojstvo in neslišna smrt
"Sovjetski režim (predvsem o njem piše knjiga, manj pa o drugih državah, kjer je bil na oblasti ta režim) se je neslišno pobral z odra zgodovine, na katerega je bil tako hrupno stopil. Za bistvo in obzorje tega stoletja je pomenil toliko, da je tako neslavni in hitri konec v presenetljivem nasprotju s sijajem njegovega obstoja.
Ne gre za to, da ne bi mogli ugotoviti, za katero boleznijo je shirala ZSSR, temveč za to, da sta mednarodna moč države in ideje, ki jo je nosila kot zastavo, prikrili to notranje razpadanje," je zapisal Furet. "Niti sovražniki socializma si niso predstavljali, da bi sovjetski režim mogel izginiti in da bi oktobrska revolucija lahko bila zbrisana; še manj pa, da bi pobudo za tak zlom lahko dala edina stranka na oblasti."
Komunistični svet je propadel sam od sebe, pravi Furet in zanimivo nadaljuje: "To se vidi in potrjuje z drugim znamenjem: ostali so le še ljudje, ki niso bili premagani, temveč so stopili iz enega sveta v drugega, se spreobrnili v drug sistem, postali zagovorniki trga in volitev ali pa so reciklirali v nacionalizem. Toda od njihove prejšnje izkušnje ni ostala
Koalicija išče obrambnega ministra
Dr. Franc Zagožen še molči
Vedno več je napovedi, da bo vodja poslanske skupine dr. Franc Zagožen novi obrambni minister.
Ljubljana, 24. novembra - V
petek je predsednik vlade dr. Janez Drnovšek dejal, da Slovenska ljudska stranka še ni predlagala kandidata za novega obrambnega ministra. Čas se iztejca in treba se bo odločiti, ali bo sam prevzel obrambni resor ali pa bo to dolžnost začasno zaupal enemu od ministrov brez resorja. Predsednik Slovenske ljudske stranke in podpredsednik vlade Marjan Podobnik je reagiral in dejal, da bo njegova stranka pravočasno predlagala kandidata.
Vse bolj kaže, da bo kandidat sedanji vodja poslanske skupine Slovenske ljudske stranke dr. Franc Zagožen, ki sam na to vprašanje ne daje odgovorov. V koaliciji in zunaj nje pa se govori, da naj bi se Drnovšek in Podobnik glede tega že uskladila in je samo vprašanje časa, kdaj bo šlo Zagožnovo ime uradno v javnost. Dr. Zagožen ima namreč v stranki veliko avtoriteto in bi bilo njegovo imenovanje za obrambnega ministra pomembno. Zagožen je tudi med opozicijo eden najbolj cenjenih politikov Slovenske ljudske stranke oziroma vladne koalicije. Možni novi minister je bil konec tedna doma zaradi bolezni. V državnem zboru bo znova danes. Ta teden se tako utegne razplesti zgodba o novem obrambnem ministru. Na sliki: dr. Franc Zagožen. • J.K.
Kako smo zgubili dragoceni kombi
Sumi o možni sabotaži
Ljubljana, 24. novembra - Preiskovalna komisija o okoliščinah in posledicah vohunske afere, v katero sta bila januarja vpletena dva delavca obveščevalne službe ministrstva za obrambo, Hrvati pa so nam na njihovem ozemlju zaplenili specialni kombi, se je sestala za zaprtimi vrati. Zaslišala je prvo pričo, tedanjega direktorja vojaške obveščevalno varnostne službe (OVS) ministrstva za obrambo Jožeta Sečnika. Ta je na zaslišanju povedal marsikaj novega in zanimivega. Pojavilo se je veliko novih vprašanj, kako se je mogel ta dogodek pripetiti. Predvsem naj ne bi šlo za malomarnost ali nepoznavanje terena dveh obveščevalcev, ampak je mogoče sumiti, da je šlo za zavestno dejanje in predajo kombija Hrvatom. Nekateri drugi neposredno ali posredno vpleteni niso pričali, saj jih morajo predstojniki najprej odvezati molčečnosti. Vse kaže, da se bo na tej komisiji začela odvijati zanimiva zgodba. Predsednik preiskovalne komisije je dejal: "da gre za odmotavanje klopčiča, ki se zapleta, toda ko potegneš pravi konec, se zadeva lahko začne hitro razpletati." Zoper koga naj bi bilo dejanje s kombijem naperjeno, še ni ugotovljeno. Možnosti sta dve: ali zoper tedanjega šefa OVS Sečnika ali tudi zoper obrambnega ministra Tita Turnška. Oba sta po aferi ostala brez položaja. • J.K.
niti ideja. Narodi, ki prihajajo iz komunizma, so kot obsedeni z zanikanjem režima, v katerem so živeli, čeprav so po njeni podedovali navade ali šege. Razredni boj, diktatura proletariata, marksizem- leninizem so izginili v prid tistega, kar naj bi zamenjali1 meščanske lastnine, liberalne demokratične države, človekovih pravic, svobodnega podjetništva. Od režimov, ki so se rodili P° oktobru, je ostalo le tisto, česar negacija so bili.
Furet ima 20. stoletje za stoletje političnih mitologij. Fašizem je bil na primer upanje, dokler se ni onečastil z zločini. Zapeljal je ne le milijone navadnih ljudi, temveč tudi velik0, intelektualcev. Kar zadeva komunizem, pravi Furet, je kot politični mit in družbena ideja za dolgo preživel svoje polome in zločine, zlasti v deželah, ki niso neposredno prenašale njegovega zatiranja. Pri vzhodnoevropski" narodih je bil mrtev že sredi petdesetih let-Komunizem je trajal dlje tudi zaradi zmage leta 1945. Zgodovina našega stoletja bi bila lahko drugačna, če bi bilo leto 1917 v Rusiji brez Lenina ali vveimarska Nemčija brez Hitlerja. Zgodovino je treba torej jemati p° Furetu kot izrazito politično dogajanje.
J. Košnjek
Jelinčič pisal vladi
Država pa kar plačuje
Ljubljana, 24. novembra - Zmago Jelinčič, vodja poslanske skupine in predsednik Slovenske nacionalne stranke, v odprtem pismu očita slovenski vladi mlahavost in nesposobnost, ker si ni upala odstaviti generalnega tožilca Drobnica, bivšega kolaboranta, takrat, ko je bi' čas za to. SNS se je ves čas zavzemala za odpravo največje sramote pravnega reda v Evropi, nekatere druge stranke niso hoteli storit1 ničesar. S tem so omogočile še zadnjo potezo kolaboranta, ko je zadnji dan svojega mandata vložil zahtevo za varstvo zakonitosti ^ primeru škofa Rozmana. Z njim naj bi oprali krivde tudi generala S> Roesenerja in druge morilce slovenskega naroda. Jelinčič graja odnos vlade do ustavnih sodnikov, ki jim je že potekel mandat, pa & domujejo na Ustavnem sodišču in vlečejo plačo, vsak okrog p°J milijona mesečno in to za 8 sedanjih in štiri bivše sodnike, ki so me" najbolj zaslužnimi za nevzdržno pravno situacijo v državi, ko s° potisnili Slovenijo blizu totalitarizma in gozdove podarili Vatikan^ Skrajni čas je, da se razmere uredijo, saj nezadržno drsimo navzdol' Evropa nam deli klofute in potiska v objem Hrvaške. SNS predlaga naj se sedanja neživljenjska vladna koalicija razdre in oblikuje koalicija, ki ne bo zavirala demokratičnega razvoja in se spogledovala z nacifašizmom.
Sestanek predstavnikov zakonodajne, izvršne i*1 sodne oblasti
Sodnikov je še vedno premalo
Ljubljana, 24. novembra - Vrhovni predstavniki vseh treh vfJ oblasti so menili, da morajo biti sodbe kakovostne in ne smej0 povzročati sumov, da so politične.
V Ljubljani je bilo tretje srečanje predstavnikov treh vej oblasti na najvišji ravni: zakonodajno je predstavljal predsednik državnega zbora Janez Podobnik, izvršilno predsednik vlade dr. Janez DrnovŠe* in sodno predsednik vrhovnega sodišča mag. Mitja Deisinger. Osnova za razpravo je bilo poročilo Evropske komisije o stanju pravosodj pri nas. V Bruslju so med drugim zapisali, da so postopki pred našin1 sodišči predolgi, zlasti pri zadevah, ki obravnavajo hujša kazni^, dejanja, da je naše procesno pravo še vedno neprimerno, zato so B|| veliki zaostanki pred sodišči, in da je nezasedenih kar 12 odstotko sodniških mest. Sogovorniki so si bili enotni, da je mogoc pomanjkljivosti v nekaj letih odstraniti in ujeti evropsko raven tjj* zagotoviti, da bodo sodbe strokovne in kakovostne in da ne bod
dajale suma, da so politične. Oce{\ Evrope je resna, vendar jo je tre^ vzeti zlasti kot spodbudo za hitre)* prilagajanje naše zakonodaje e^
ropski. Nikakor pa ni katastrof na, saj se s pomanjkanjem sodnik0 in zaostanki srečujejo tudi v ^rZ^ vah članicah Evropske unije- ^ državi je treba dvigovati ug' sodstva in zagotavljati spoštovali odločitev sodišč, sicer lahko p°v •
rej
ročimo nevarno razpadanje naJP 6 sodnega sistema, nato pa c&^°\^ družbe. V državnem zboru vla pripravljenost za hitrejše spreJ manje nekaterih zakonov in nS*\.$ no spremembo poslovnika. Nas"j*T predsednik Vrhovnega sodišča 01 * Mitja Deisinger. • J. Košnjek
GORENJSKA ONLINE: vvvvvv.media-art.j
Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično-informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Direktor. Marko Valjavec / Odgovorna urC^aIt
IS^oMM GLAS
Ustanovitelj in izdajatelj:
Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS
KRANJ
1 .eopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Helena Jclovčan, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Lea Mencinger, Urša Peterncl, Stojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, ^
Volčjak, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl-Žlcbir, Andrej Žalar, Štefan Žargi / Lektoriranje: Marjeta Vozlič / Fotografija: Tina Doki / Priprava za tisk: Media Art, DELO - TČR, Tisk časopisov in revij, d.d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 064/223-111, telefax: 064/222-917 / E-mauj ji^pis glas.si /Mali oglasi: telefon: 064/223-444 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure, sreda do 17. ^JnM^ izhaja ob torkih in petkih. Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki (fizične osebe - občani) imajo 20 % popusta. Za tujino: letna naročnina 150 DEM' storitve: po ceniku. Prometni davek po stopnji 5 % v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92) / CENA IZVODA: 140 SIT (10 HRK za prodajo na Hrvaškem). /
Lokalne volitve, pomemben preizkus odnosa državljanov do oblasti
Sedanji župani so zmagovalci,
le Gros je omagal
Večina sedanjih županov, kije kandidirala, je zmagala že v prvem krogu ali pa seje uvrstila v drugi krog. Največji poraženec je kranjski župan Vitomir Gros, ki je omagal še pred drugim krogom. Slabša udeležba, ne samo zaradi vremena, je lahko pomembno sporočilo politikom, vendar se to dogaja tudi v Evropi. Kdaj bodo volili Koprčani, še ni znano.
GORENJSKA
OD PETKA DO TORKA
Ljubljana, 24. novembra - Vsi
Podatki, povezani z nedeljskimi lokalnimi volitvami, so neurad-ni ali celo delni, posebej kar se volitev v občinske svete tiče. Na osnovi razpisa lokalnih volitev, izpiše jih predsednik državnega zbora, je imelo v nedeljo na 3707 voliščih pravico glasovati i-554.357 volilnih upravičencev, število volišč in volivcev se je Po četrtku pretekli teden zmanjšalo, saj po odločbi Ustavnega sodišča volitev v mestni občini Koper ni bilo, šele decembra pa naj bi volili tudi v občini Horjul. Kdaj bodo volili v Kopru in v koliko °bčinah še ni znano. Nekaj tisoč ljudi je v nedeljo podpisa-j° peticijo za enotno občino Koper. Podpisovanje se bo Nadaljevalo tudi ta teden, o koprskem problemu pa bo v končni fazi odločala politika. Predsednik državnega zbora Janez Podobnik je v nedeljo zvečer izrekel upanje, da se bo koprski primer rešil v mirnem ln ustvarjalnem vzdušju, tudi ob ^delovanju občanov prizadetega območja, politike in stroke.
Slabša udeležba
Po neuradnih delnih izidih (nedelja opolnoči), brez preštetih glasov glasovanja po pošti, Se je udeležba ustalila na okrog
V tiskovnem središču, kamor so v nedeljo zvežer prihajali rezultati lokalnih volitev. Foto: J.K.
kranjski župan inž. Vitomir Gros. Premagala sta ga tako kandidat LDS Mohor Bogataj (zelo prepričljivo) in z minimalno prednostjo tudi kandidat Slovenskih krščanskih demokratov dr. Janez Remškar. Oba gresta v drugi krog. "Kranj rabi demokracijo," je po prepričljivi uvrstitvi v drugi krog 6. decembra dejal Mohor Bogataj.
Podatki, zbrani do nedelje do polnoči, povedo, da je bilo v prvem krogu izvoljenih največ županov iz Slovenske ljudske stranke (19). Socialdemokrati so dobili v prvem krogu 14 županov, Slovenski krščanski demokrati 12, Združena lista socialnih demokratov 3 in Demokrati enega, po^ zaslugi zmage Toneta Peršaka v Trzinu. Koalicija SKD - SDS in SLS je dobila v prvem krogu 9 županov, koalicija'SLS in SKD 4 župane, LDS in ZLSD skupaj
tokratni udeležbi ne vidi nič katastrofalnega. Po njegovem je udeležba odraz ravni zaupanja državljanov v politiko, udeležba na tokratnih volitvah pa je bila povsem "evropska". V državah evropske unije je običajno volilna udeležba med 50 in 60 odstotki. Predsednik Združene liste socialnih demokratov Borut Pahor, ki vidi
Kramarju 100 odstotkov
Kranj, 24. novembra - Nekateri županski kandidati so prepričljivo zmagali v prvem krogu. Tako je kandidat za bohinjskega župana Franc Kramar dosegel 100-odstotno podporo. To je uspelo v Kostelu tudi Valentinu Južniču, v Loškem potoku Janezu Novaku in v Osilnici Janezu Kovaču. Na Gorenjskem so bili deležni visokih podpor Franc Cebulj v Cerkljah (neuradno 70 odstotkov), Cvetka Zalokar - Oražem v Domžalah (nad 71 odstotkov), Milan Kocjan na Jezerskem (86 odstotkov), Tomaž Drolec v Komendi (79,22 odstotka), Ivan Štular v Naklem (84 odstotkov), Miran Zadnikar v Preddvoru (84 odstotkov), Franc Kern v Šenčurju (85 odstotkov) in Bojan Starman v Zireh ( 73 odstotkov). Take podpore so spoštovanja vredne.
,5 odstotkih. Do popoldneva je Kazalo še veliko slabše, proti eČeru pa se je udeležba poveva. Vseeno je za okrog 6 jjdstotkov slabša, kot je bila Pred štirimi leti. Razlogi so a«ko različni. Eden od njih je Rešljivo vreme, posebno tam, Jer je bilo snega več in so bila Pota slabša. Slišaii pa smo tudi druge azloge. Tajnik državne volilne *°«iisije Marko Golobic v
v izidih velik uspeh svoje stranke in vzpon z najnižje točke (starejše volivce nadomeščajo mlajši), je povedal, da je nizka udeležba pomembno sporočilo politiki: čas je, da se zamisli nad svojim početjem in da preneha z neproduktivnimi prepiri ter jih nadomesti z reševanjem za življenje ljudi in države pomembnih problemov. Po njegovem mnenju lokalne volitve bistveno ne bodo vpli-
vale na politična razmerja na državni ravni. Janez Janša (SDS) in Lojze Peterle (SKD) razmišljata drugače. Oba, sicer zadovoljna z volilnim izidom (Janša ima očitno za to več razlogov kot pa Peterle), menita, da bodo lokalne volitve vplivale na državno raven, saj je državni zbor na polovici mandata, povezovanje "pomladnih strank" na terenu pa je pomemben signal strankam na državni ravni: lokalne volitve so premik k pomladnim strankam, ki lahko v drugem krogu županskih volitev lahko dosežejo še več, za SKD pa je pogoj za združitev s SLS izstop te stranke iz sedanje vladne koalicije. Ljubljanska županja Vika Potočnik, ki je za mnoge presenetljivo zmagala že v prvem krogu, pa je o lokalnih volitvah dejala: ljudje na občinskih volitvah pokažejo, kako na lokalni ravni doživljajo politiko.
Zmagoslavje županov in neodvisnih
Nedeljske lokalne volitve imajo dve bistveni značilnosti: zelo uspešne so bile najrazličnejše nestrankarske liste in nestrankarski kandidati, zmagoslavje pa so poželi sedanji župani. Velika večina jih lahko računa na ponovitev mandata. S lrdn^dtdmmjermA-na-Ttestran-karski osnovi si je večina razširila "volilno bazo", čeprav je bilo mogoče za vsakega kandidata ugotoviti, kateri politični
Kdo je zgubil in kdo dobil
Po neuradnih izidih volitev v občinske svete so nekatere stranke veliko pridobile, nekatere pa precej zgubile. Največ naj bi pridobila Liberalna demokracija Slovenije, ki je na volitvah občinskih svetnikov dobila okrog 25 odstotkov glasov. Drugi je Socialdemokratska stranka, ki naj bi bila v občinskih svetih zastopana z okrog 17 odstotki, na tretje mesto pa se je presenetljivo povzpela Združena lista socialnih demokratov s 13 odstotki. Največ so zgubili Slovenski krščanski demokrati. S skoraj 18 odstotkov na volitvah leta 1994 so padli na II odstotkov. Taksen naj bi bil tudi delež Slovenske ljudske stranke. Zelo uspešne so bile neodvisne liste. Dobile naj bi okrog 8 odstotkov svetniških glasov. Desus naj bi dobil 5 odstotkov, Slovenska nacionalna stranka pa okrog 2,2 odstotka glasov. Poudarjamo: to so neuradni izidi, zračunani v nedeljo zvečer. Uradni izidi bodo znani konec tedna.
usmeritvi in stranki pripada. Po neuradnih podatkih je bilo 53 od 82 sedanjih županov že izvoljenih, za župane pa je kandidiralo tudi 30 poslancev. Le dva nista bila izvoljena oziroma se nista uvrstila v drugi krog.
Eden redkih sedanjih županov, ki je doživel poraz, je
O'tA SVOJI«
Nad 20 kršitev volilnega molka Nad kandidata z nožem in pištolo
Ljubljana, 24. novembra -
Ministrstvo 7.s notranje za*' deve je organiziralo posebno službo za nadzor spoštovanja volilnega molka, dežurni telefon pa je bil odprt tudi v Uradu varuha človekovih pravic. Na ministrstvo so prejeli 26 prijav, tudi iz Kranja, kjer naj bi neznanci v soboto prelepili nekatere letake. V Medvodah so v nedeljo skupaj ž Nedelom raznašali Smarnogorski ves-tnik, ki je bil v večjem delu posvečen lokalnim volitvam. Nekaj prijav je bilo v Mariboru, najbolj vroče pa je bilo v Šentjerneju, kjer sta dva, od krokanja že malo izmučena državljana grozila županu in županskemu kandidatu Francu Hudoklinu. Pri obeh so zasegli nož in pištolo. V Domžalah so "neznani poštarji" v soboto napolnili poštne nabiralnike 7 letaki, na katerih je bila vsebina, naperjena zoper župansko kandidatko Cveto Zalokar - Oražem. Povzročitelje bodo, če jih bodo izsledili, kaznovali.
3 župane in naveza LDS - ZL in SLS 1 župana. V prvem krogu je bilo izvoljenih kar 8 nestrankarskih županov. Brez župana je v prvem krogu od parlamentarnih strank ostala je Slovenska nacionalna stranka.
V prvem krogu je bilo izvoljenih 118 županov, v 72 občinah pa bo 6. decembra drugi krog.
Novi župani z novimi pravili
Z nastopom novih županov bo začel veljati dopolnjen zakon o lokalni samoupravi. Prinaša nekatere novosti, povezane z vlogo župana in občinskega sveta. To je že šesta sprememba zakona. Tako bodo občine morale opraviti delitveno bilanco, kar je bil doslej problem, tudi za Gorenjsko, zlasti za območje bivše občine Kranj. Župan po novem ne bo več zgolj župan, ampak bo tudi skliceval, vodil in predstavljal občinski svet. Ne bo pa imel pravice glasovanja. Občinski sveti ne bodo imeli več predsednikov. Župani bodo še naprej lahko poslanci, vendar bodo poslansko funkcijo opravljali poklicno, župansko pa nepoklicno, razen če občinski svet sklene drugače. V tem primeru bi se moral župan odpovedati poslanski funkciji. Župan in občinski svet bosta lahko imenovala najmanj enega podžupana. Eden od njih bo lahko funkcijo opravljal poklicno. Občinski svetniki svoje funkcije ne bodo smeli opravljati poklicno, ampak bodo upravičeni do nadomestila. Župan tako ostaja bistvena povezava med občinsko upravo in občinskim svetom. Njihove pristojnosti ostajajo nespremenjene.
GORENJSKA ON LINE:
www.media-art.si
AMZS Kranjski gasilci so od
petka do danes 17 gorenjskim voznikom njihova vozila morali odpeljati z vlečnimi vozili, 10-krat je zadostovala pomoč ob okvarah na cestah.
GASILCI
Kranjski gasilci so v
Zalogu pri Cerkljah porušili leseni silos, ki se je nevarno začel nagibati nad hišo. Posredovali so tudi v Bitnjah, kjer se je gorivo iz pretakanja iz cisterne v drugo cisterno polilo. Pogasili so tudi goreči zabojnik pri trgovski šoli in za Kinom Center, na Jami so odstranili smreko, ki jo je veter podrl na cesto, iz dvigala na VreČkovi 5 rešili žensko, ker se je dvigalo pokvarilo, pomagali so
po prorr je pripet Brnik pr pohiteli gradbišč kjer so izklopiti Pohiteli
pa
nesreči, ki se t cesti Kranj ->zu za Šenčur, so tudi na Oldhamski 4, »vci pozabili gorilnik. Globus, požarni
pnnsKi so še v kjer se je sprožil alarm, vendar niso ugotovili vzroka. Gasilci GD Stara Loka so pogasili goreči zabojnik za smeti na Partizanski 16, gasil-i PGD Stara in Škofja Loka pa dimniški požar na Go-dešiču. Jeseniški gasilci so črpali vodo v jeklarni, na Selu pri Žirovnici so skupaj z PGD Zabreznica pogasili požar drvarnice, z rešilnim avtomobilom so prepeljali hudo opečenega delavca,
vršili so gasilsko stražo v hali PodmežakJji, v sodelovanju z GD Dovje - Mojstrana pa so pogasili tudi požar na Dovjem št. 60, kjer je gorel prostor pod gospodarskim poslopjem.
NOVOROJENČKI
Na Gorenjskem smo od petka do danes dibili 12 novih prebivalcev.
V Kranju se jih je rodilo 11, od tega 5 deklic in 6 dečkov. Najlažja deklica je tehtala 2.380, najtežji deček pa 4.100 gramov. Na Jesenicah se je rodil 1 deček, ki mu je ob rojstvu tehtnica pokazala 3.150 gramov.
URGENCA
V Splošni bolnišnici Jesenice so imeli na internem oddelku 47, na kirurgiji 123 in na pediatriji 11 urgentnih primerov.
IDS STE.R.E0
RADIO SORA
tel.:064/605-605
GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si
V občini Šenčur so že izvolili
Franc Kern ostaja župan, mandati razdeljeni
V občini Šenčur je že v prvem krogu izvoljen stari župan Franc Kern, in sicer z 81,33 odstotki glasov.
Šenčur, 24. novembra - Njegova politična nasprotnika sta si priborila 9,54 odstotka (Ciril Sitar) in 9,13 odstotka (Iva Mohorič). Sicer pa je bila nedeljska volilna udeležba v občini kar dobra, saj je volilo 71,90 odstotka vseh volivcev.
Za 17-Članski občinski svet pa so si strankarske in nestrankarske liste takole porazdelile mandate: po enega so dobile Lista za Hrastje, Lista za Vogljc in Uroš Logar s skupino volivcev. Pet mest v občinskem svetu ima najmočnejša stranka v občini, SDS. Štirje mandati pripadajo LDS, po dva SLS in SKD, eden pa ZLSD.
Franc Kern, za katerega je volilo 3554 od 4541 volivcev (v občini je sicer 6316 volilnih upravičencev), je v nedeljo ob desetih volil na volišču številka 9 v Srednji vasi, v gasilskem domu torej. Skupaj z ostalimi Srjani je volil na toplem, saj so v gasilskem domu lik pred volitvami napeljali centralno ogrevanje. Kern, tudi dolgoletni predsednik gasilskega društva v Srednji vasi, je ob vnovični izvolitvi za župana dejal:
"Volilni izid zame m presenečenje. Zdi se mi, da so ljudje dobro presodili, kdo zasluži njihovo zaupanje, čigave izkušnje in rezultati štejejo in kdo stoji za svojimi obljubami. Volivcem se za izkazano zaupanje in podporo iskreno zahvaljujem, začenja pa se že nov mandat in v njem bomo šli vsi skupaj z novim elanom naprej." • D.Ž., foto: S. Saje
Zupan Franc Kern je volil na volišču v gasilskem domu v Srednji vasi.
Franc Čebuljje volil na volišču v prostorih samostana v Adergasu.
v V Cerkljah ne bo treba drugega kroga
Že v prvem je zmagal stari župan
Takšen izid je bilo pričakovati, pa vendar je zmaga z 78,73 odstotka presenetila celo Čebul ja samega.
Cerklje, 24. novembra - Za županski položaj so se poleg dosedanjega župana Franca Čebulja potegovali še: Božo Janez iz LDS, Stane Bernard iz ZLSD in Miha Zevnik iz SKD. Za Zevnika je volilo 9,70 odstotka volivcev, za Bernarda 5,75 in za Janeža 5,81 odstotka.
In kakšno je bilo razmerje sil v strankah. Največji odstotek glasov je dobila stranka SDS, kar 46,2 odstotka in s tem osem mandatov v 16-Članskem občinskem svetu. SKD bo imela v novem občinskem svetu tri mandate, LDS dva kot doslej, enako Lista obrti in podjetništva, SLS pa en sam mandat. ZLSD je dobila 5,1 odstotka glasov, kar spet ni zadoščalo za mandat v občinskem svetu.
Absolutni zmagovalec nedeljskih volitev v Cerkljah je stari župan Franc Čebulj: "Presenečen sem nad izjemno visokim odstotkom glasov, ki so mi jih zaupali volivci, saj sem pričakoval, da bodo tekmeci dobili več. Takšen rezultat je velika obveznost in me zavezuje, da začnem uresničevati svoje predvolilno geslo "z enako vnemo v tretje tisočletje". Ljudje me poznajo in vedo, da ne bo ostalo le pri geslu. Med prvimi nalogami, ki me čakajo kot župana in tudi novi občinski svet, bo nadaljevanje začetih projektov, od kanalizacije do izgradnje večnamenske dvorane. Srečal pa se bom tudi s predstavniki vaških skupnosti, da skupaj ocenimo, kaj je potrebno narediti po vaseh." • D.Ž., foto: A. Ž.
Hvala za zaupanje
Z VAMI USPEŠNO NAPREJ
Igor Drakskr
Franc Kramar - stari in novi bohinjski župan
"Bitka" dobljena že pred volitvami
Franc Kramar iz Bohinjske Bistrice je "bitko" za novega župana uradno dobil na nedeljskih volitvah, neuradno pa že takrat, ko je potekel rok za vlaganje kandidatur in se je izkazalo, da je edini kandidat.
* Kako bi komentirali odločitev političnih strank oz. skupin volivcev, da na volitvah niso nastopile s svojim kandidatom?
"Ne vem, zakaj so se tako odločile, to bi morali vprašati druge. Morda so s tem, ko niso postavile svojih kandidatov, pokazale, da podpirajo moje dosedanje delo, pri katerem sem upošteval koristne predloge vseh političnih strank oz. različno mislečih ljudi. Čeprav je to po eni strani lahko tudi Pirova zmaga, pa je po drugi dokaz, da sem v preteklosti delal za koristi Bohinja."
* Pirova zmaga... Ali ni to le preveč skromno?
"Mislim, da je zmaga čista in da je predvsem rezultat dosedanjega dela."
* Že na predvolilnih shodih ste večkrat omenili, da vam je kar malo žal, ker ste bili edini kandidat, saj tako niste mogli dovolj dobro pokazati na razlike med vašim programom Bohinj, odprt za prihodnost in javno ne dovolj izraženim konceptom Bohinj Bohinjcem?
"To je res, tu gre za dva različna koncepta. Bohinj bo tudi v prihodnje ostal Bohinj-
V bohinjski občini je bila udeležba na volitvah več kot 78-odstotna. Ker je za župana kandidiral samo sedanji župan Franc Kramar, bi bil teoretično izvoljen že, če bi dobil samo en glas, dejansko pa je bila podpora velika. Dobil je 3.090 glasov, toliko je bilo namreč pri županskih volitvah tudi veljavnih glasov. Veliko večja je bila izbira pri volitvah 16-članskega občinskega sveta, v katerem bo po odločitvi volivcev peterica z Liste za Bohinj - Branko Polajnar iz Bohinjske Bistrice, Janko Cvetek iz Srednje vasi, Marjan Ravnik s Katnenj, Dušan Čop z Broda in Janko Kovačič z Bitenj, trije iz SKD - Jožef Cvetek iz Ukanca, Franc Langus iz Bohinjske Bistrice in Anton Vrh iz Stare Fužine, dva iz LDS - Evgenija Kegl - Korošec s Koprivnika in Dušan Jovič iz Bohinjske Bistrice, dva iz ZLSD - Vojko Vojvoda in Lovrenc Sodja, oba iz Bohinjske Bistrice, ter po eden iz SLS - Andrej Ogrin iz Bohinjske Bistrice, z liste Bohinj skupaj naprej - Eai Arh iz Stare Fužine, z liste Mladi za Bohinj - Primož Cvetek iz Ukanca, in iz SDS -Franc Reš iz Bohinjske Bistrice. Vse ostale kandidatne liste so dobile premalo glasov za vsaj eno mesto v občinskem svetu.
cem in nihče ga ne bo nikamor odnesel, vendar pa v sedanjih gospodarskih razmerah nima denarja, ki bi ga potreboval za nadaljnji razvoj. Bohinj se mora kapitalsko odpreti v slovenski prostor in poiskati možnosti dokapitalizacije ali najetja ugodnih posojil za vlaganja."
* Boste še naprej nepoklicni župan?
"Zaenkrat ne razmišljam o tem, da bi se zaposlil; nagradi za nepoklicno opravljanje županske funkcije pa se ne bom več odrekal."
* Kako ste proslavili ponovno izvolitev?
"Z domačimi smo tako kot pred štirimi leti odprli buteljko vina, svoje prijatelje pa sem povabil v kava bar Urška."
* C. Zaplotnik
Kranjska Gora: župan Kotnik za nekaj desetink
Kranjskogorsko občino bo tudi v naslednjih štirih letih vodil dosedanji župan Jože Kotnik (samostojni kandidat), ki je dobil 50,07 odstotka glasov. Tb je le za 0,07 odstotka več, kot je zadoščalo za zmago v prvem krogu. Bogomir Košir (podpora obrtnikov) je dobil 28,64 odstotka glasov, Branko Dolhar 12,27 odstotka, Emil Tavčar pa 9,02 odstotka glasov. Volilna udeležba je bila visoka, 68,02-odstotna. In kdo bo sedel v novem občinskem svetu? Šestnajst mest so si razdelile naslednje stranke: po tri mandate bodo imele LDS, Nestrankarska lista Zgornjesavske doline in Združenje obrtnikov Občine Kranjska Gora.
Po dva mandata bosta imeli SKD in SDS, po en mandat pa ZLSD, SLS in Neodvisni upokojenci. Brez mest v občinskem svetu pa so ostali Demokrati, Liberalna stranka, SNS in samostojni kandidat Zvonko Šuvak. • U. P., foto: Tina Doki
Novi (stari) župan Jože Kotnih šlo je na tesno, a vendarle zmaga že v prvem krogu
Dosedanji župan dr. Božidar Brudar je volil v šoli Toneta Čufarja, v drugem krogu volitev se bo moral pomeriti z Borisom Bregantom
Na Jesenicah v drugem krogu dvoboj BB
Na Jesenicah je bila udeležba volivcev 52,84-odstotna. Župana v prvem krogu še niso dobili, saj nobeden od kandidatov ni dobil več kot 50 odstotkov glasov. Dosedanji župan dr. Božidar Brudar (podpirale so ga stranke SLS, SKD, Zeleni) je dobil 42,16 odstotka glasov, kandidat ZLSD Boris Bregant pa 32,48 odstotka. Tako se bosta čez štirinajst dni pomerila v drugem krogu volitev.
V 28-članskem občinskem svetu je zmagala levica, saj je LDS dobila sedem mandatov, ZLSD pa Šest. Pet mest bo imela SDS, SKD in Demokrati po tri mesta, SLS dve, po eno mesto pa bosta imeli SNS in Slovenska obrtno-podjetniška stranka (SOPS).
• U. P., foto: Tina Doki
V Komendi tudi prvi krog
Nisem pričakoval takšnega rezultata
Tomaž Drolec, župan občine Komenda: "Zahvaljujem se vsem, ki so mi zaupali svoj glas.
_J
Komenda, 23. novembra - V novi občini Komenda, kjer so bili na volitvah trije kandidati, je bil rezultat znan že kmalu po tem, ko so zaprli volišča. Volilo je 71,54 odstotka vpisanih volivcev, zmagal pa je Tomaž Drolec 79,22 glasov. Proti kandidat Vincencij Ovijač je dobil 10,52 odstotka glasov, proti kandidatka Angelca Žerovnik pa 10,26 odstotka.
"Bil sem doma in praznovali smo s precej številno druščino ženin rojstni dan. Seveda je bilo potem zvečer, ko smu izvedeli za rezultat, še bolj veselo tja pozno v noč. Naz-
dravili smo, nazdravil pa sem tudi 'z volivno komisijo. Bil sem presenečen in hvaležen sem vsem, ki so mi zaupali svoj glas. Zdaj bomo najprej morali poskrbeti za prostore, se dogovoriti, kako bomo začeli in seveda tudi o delitveni bilanci. Sicer pa bom funkcijo Župana opravljal poklicno," je izjavil po izvolitvi novi župan Tomaž Drolec.
Novi občinski svet občine Komenda pa bodo sestavljali: LDS 5 članov, Lista Jože Kern 1, Lista za razvoj turizma 2, SDS 2, SLS 2 in SKD 2 člana.
• A. Ž.
v Radovljica
Čeme ali Stušek?
V radovljiški občini, kjer je bila na volitvah okrog 53-odstotna udeležba, bodo volivci župana izbrali v drugem krogu volitev, ko bo na glasovnem lističu samo še dvoje imen: sedanji župan Vladimir Černe iz Radovljice in državni sekretar v ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Janko Sebastijan Stušek iz Lesc, iz nadaljnje županske tekme pa je izpadel tretji kandidat, notar Stane Krainer iz Radovljice. Čeme je na nedeljskih ' volitvah dobil 37,61 odstotka glasov, Stušek 32,49 in Krainer 29,90 odstotka. V 26-članskem občinskem svetu bodo po odločitvi volivcev šesterica iz LDS - Andrej Kokot iz Radovljice, Franc Ažman iz Lesc, Jože Kapus iz Radovljice, Janez K rman z Ovsiš, Rafael Podlogar iz Lesc in Drago Finžgar iz Begunj, peterica iz SDS-Zvonko Prezelj iz Radovljice, Janez Kaltcnekar z Zgornje Dobrave, Srečo Sitar s Spodnjega Otoka ter Marjan Vidic in Andrej Ču-fer, oba iz Lesc, štirje iz SKD - dr. Avguštin Mencinger, Janez Resman in Bogomir Vnučec, vsi iz Radovljice, ter Ana Urbanija z Zgornje Dobrave, štirje iz ZLSD -Melita Ažman iz Radovljice, Klemen Toman in Bernard Tonejc, oba iz Lesc, ter Marjan Štupnikar iz Podnar-ta, dve iz Desusa - Alenčica Marija Bole Vrabec iz Radovljice in Helena Kralj iz Lesc ter po eden od Demokratov Slovenije - Blaž Hrast* nik iz Radovljice, z Liste mladih - Aleš Smajič iz Radovljice, iz SLS - Vladimir Černe iz Radovljice, iz SNS - Stane Pere z Zgornje Lipnice in z Liste za napredek - Stane Krainer iz Radovljice. • CZ.
Bled
Drugi krog - mag, Malej: Poklukar
V blejski občini, kjer je bila volivna udeležba nekaj manj kot 62-odstotna, so se volivci pri glasovanju za župana odločili za mladost, saj sta po neuradnih rezultatih najmlajša kandidata, 47-letni mag. Boris Malej iz Zasipa in 42-leini Anton Poklukar s Poljšice pri Gorjah dobila največ glasov in se bosta v drugem krogu pomerila za župana. Malej je dobil 29,44 odstotka glasov, Poklukar 25 odstotkov, ostali pa takole: dr. Borut Rus 23,73 odstotka, Branimir Dolžan 9,87 odstotka, Rafael Pintar 7 odstotkov in Bogomir M»r0 Rozman 4,97 odstotka veljavnih glasov.
V 20-clanskem občinskem svetu bodo štirje iz ZLSD ' dosedanji župan Vinko Goto Vladimir SiliČ, Eva Štrav« Podlogar in Ludvik Kef' čmar, vsi z BleŽfc, štirje 'z LDS - Ana Svetin* z Bleda, Miha Potočnik z Višelnicc ter Leopold Zonik in Ratom»r Kafol, oba z Bleda, trije z Liste za gospodarsko ekološki razvoj - Anton Poklukar8 Poljšice, Igor Jan z Višc-ln««* in Roman Beznik s Polj&ce' dva iz SKD - dosedanji pre' dsodnik občinskega sveta Franc Pelko in Franc P1^ tnar, oba z Bleda, dva iz SL-p * Jože Antonič iz Zgornji" Gorij in Erika Šlibar s Seia pri Bledu, dva z Liste z» boljši Bled - Boštjan Fu©**! in Vladimir Senear, oba Bleda, dva iz SDS - BojfJ Žerovc z Bleda in Vin*« Poklukar s Poljšice, ter ede iz stranke Demokrati Slovenije - Andrej Klinar iz ZaSJ pa. • CZ.
Delni izid volitev v Mestni občini Kranj
GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si
V drugi krog Mohor Bogataj in dr. Janez Remškar
Sedanji župan Vitomir Gros je pristal na tretjem mestu, LDS pa je z enajstimi mandati nesporna
zmagovalka tudi v volitvah za mestni svet.
Kranj, 24. novembra - Tako kot s<> mnogi napovedovali, bodo Kranjčani 6. decembra spet povabljeni na volišča. V drugem krogu bodo volili županska kandidata Mohorja Bogataja, LDS, ki je v nedeljo zbral 12.031 glasov ali dobrih 46 odstotkov, in dr. Janeza Re-•nškarja, SKD, ki je s 4840 glasovi ali dobrimi osemnajsti-"d odstotki precej zaostal za »jim.
Sedanji župan Vitomir Gros, LS, je iz županske tekme izpadel. S 4138 glasovi ali šestnajstimi odstotki je bil tretji. Rok Zibert, SDS, je zbral 1642 gla-|°v ali dobrih šest odstotkov, Štefan Kadoič, ZLSD, 1640 glasov ali dobrih šest odstotkov, nestrankarski Rastislav Rastko Tepina 751 glasov ali skoraj tri odstotke, Leon Pintar 467 glasov nekaj manj kot dva odstotka >n Mladen Mihalinec 293 ali dober odstotek.
Precej sprememb bo tudi v Svetu mestne občine Kranj. 33 sedežev so si stranke oziroma 'iste razdelile takole: DESUS je
dobila en mandat (Alojz Gor-janc), Zeleni Slovenije enega (Aleš Holy), Slovenski krščanski demokrati štiri (dr. Janez Remškar, Peter Orehar, Matevž Kleč in Peter Vencelj), Slovenska nacionalna stranka je izpadla, Demokrati Slovenije imajo en mandat (Evstahij Drmota), Lista za Kranj enega (Darinka Rako-vec), Nestrankarska lista za krajevne skupnosti Sorsko polje enega (Janez Frelih), Liberalna stranka enega (Vitomir Gros), Socialdemokratska stranka sedem (Nikolaj Bevk, Rok Ži-bert, Branko Grims, Jože Lombar, Vinko Markič, Matjaž Janša in Darko Jarc), Združena lista socialnih demokratov štiri (Štefan Kadoič, Jakob Piskernik, Aleksander Ravnikar, Andrej Babic), Slovenska ljudska stranka enega (Janez Porenta), brez mandata je ostal Rastislav Rastko Tepina in skupina volivcev, Liberalna demokracija Slovenije pa si je privolila kar enajst mandatov (Jelko Kacin, Janez Osojnik, Janez Bohorič, Branko Remic, Darko Zupane, Marjan
Tekmeca do 6. decembra: Mohor Bogataj ima pred dr. Janezom Remškarjem po prvem krogu veliko prednost.
Gantar, Janez Rakar, Alojzij Potočnik, Milan Podgoršek, Mirko Draksler in Borut Chvatal). Manj sedežev kot na prejšnjih volitvah so dobili krščanski demokrati, združena lista in ljudska stranka, nacionalna stranka je celo ostala brez, več pa so dobili socialdemokrati in predvsem liberalni demokrati.
V mestni občini Kranj je od 40.044 volivcev volilo 26.467 ljudi ali dobrih 66 odstotkov. Predčasno jih je volilo več kot 400, 65 glasovnic pa občinska volilna komisija pričakuje še po pošti. Vendar pa ti glasovi ne bodo vplivali na razmerja med županskimi kandidati in svetniškimi mandati. • H. Jelovčan
Občino Naklo bo še naprej vodil Ivan Janez Štular
Obljuba za pošteno in dobro delo
Dosedanji župan ni dvomil o ponovni izvolitev, vendar ga je visok volilni izid presenetil.
Naklo, 23. novembra - Svoje veselje nad zmago je župan Štular izrazil s povabilom prijateljem in znancem, naj pridejo na pijačo v gostilno Marinšek. Po nedeljskem slavju je že prvi delovni dan odšel v Ljubljano, kjer so vložili zahtevek za presojo ustavnosti sprememb zakona o lokalni samoupravi.
V občini Naklo se po neuradnih izidih volitev lahko pohvalijo z visoko udeležbo. Na volišča je prišlo kar 2596 od skupno 3706 volivcev oziroma 70,05 odstotka občanov z volilno pravico. Najmanjša je bila udeležba v Podbrezjah (64,08 odstotka), največja pa na drugem volišču v Naklem, v prostorih občine (73,33 odstotka).
Tam je malo po 13. uri volil tudi Ivan Janez Štular s soprogo Slavko, ki je že zvečer izvedel za svojo ponovno zmago. On je namreč dobil 84,06 odstotka glasov, kandidat ZLSD Stanislav Koselj iz Zgornjih Dupclj pa 15,94 odstotka glasov.
"V zmago nisem dvomil, vendar sem se takega uspeha sprva kar malo ustrašil. Volivcem se moram zahvaliti za izkazano zaupanje, obenem pa jim obljubljam, da bom se naprej delal pošteno in dobro. Prijatelje, znance in druge svoje volivce sem v nedeljo zvečer povabil na skupno praznovanje v gostilno Marinšek. Prva ponedeljkova obveznost je odhod v Ljubljano, kjer vlagamo zahtevek za presojo ustavnosti sprememb zakona o
lokalni samoupravi zaradi neenakopravnega položaja malih občin. Do konca leta nameravamo uresničiti še nekatere načrte, na primer, nadaljevati regulacijo Dupeljščice v Stra-hinju in začeti izgradnjo kanalizacije proti Cegelnici. V bodoče bo najpomembnejša izgradnja kanalizacije v drugih krajih. Moja želja je, da bi imela prizadevanja za skupni razvoj prednost pred strankarskimi interesi tudi v novem občinskem svetu," je povedal prejšnji in novi župan Ivan Štular.
Glede na neuradne izide so si stranke takole razdelile sedeže v občinskem svetu: 6 SKD, po 3 SDS in LDS, 2 ZLSD in 1 SLS. Mandate so dobili Peter Lunar, Ivan Meglic, Jaka Korenčan,
Drago Peric, Ivan Janez Gradi-šar in Marjan Babic iz SKD, Janez Pivk, Andrej Vreg in Sandi Pavlin iz SDS, Viktor Poličar, Dušan Dermota in Jože Mohorič iz LDS, Stanislav Koselj in Viktorija Lenar-dič iz ZLSD ter Janez Pavlin iz
Prebivalci tržiške občine se niso odločili za spremembo
Večina glasov za dosedanjega župana
Pavel Rupar je upal na izvolitev v prvem krogu, vendar z manj prepričljivo zmago.
23.
pre *ix      noven,bra " Novi župan je de|Pncai?' 08 prebivalci cenijo opravljeno 0 v minulih štirih letih. Najpomembnejša
bodoča naloga bo izgradnja nove osnovne šole in športne dvorane v Tržiču.
Na 23 voliščih v tržiški občini so po neuradnih podatkih našteli 8492 od skupno 11692 volivcev in tako dosegli 72,63-odstot-no udeležbo. Med kandidati za župana je največ, 4811 glasov (58,37 odstotka) dobil Pavel Rupar, drugi je bil Borut Sajovic s 3086 glasovi (37,44 odstotka) in tretji Marko Lavrič s 345 glasovi (4,19 odstotka). Mandate za občinski svet so si razdelili SDS (8), LDS (5), Lista brez politike za občino Tržič (3), SLS (2), ZLSD (2), Lista za tržiški šport (1), SKD (1), Perne Vinko in skupina podjetnikov (1) ter Janez Ahačič in volivci (1). Nova sestava bo spremenjena tako po strankah kot po imenih.
"Z okrog 150 ljudmi, med katerimi so bili tudi člani moje družine in starša, sem spremljal preštevanje glasov v občinski stavbi. Kmalu po 22. uri smo lahko nazdravili na moj uspeh. Pričakoval sem sicer izvolitev v prvem krogu, tako dobrega izida pa ne. Zahvaljujem se skoraj pet tisoč ljudem, ki so glasovali zame. Mislim, da so s tem nagradili opravljeno delo in izkazali zaupanje v moje prihodnje vodenje občine. Delo v bodočem občinskem svetu bo gotovo lažje ob pričakovani podpori večine svetnikov. Čaka nas uresničitev pomembnih načrtov, saj želimo v treh ali štirih letih postaviti novo osnovno šolo in športno dvorano v Tržiču," je napovedal Pavel Rupar, prejšnji in novi župan tržiške občine.
• S. Saje, foto: P. Bahun
v Volitve v novi občini Preddvor
Zupan je Zadnikar, tudi svetniki že znam
*a območju prejšnje občine Preddvor sta nastali novi občini Preddvor in Jezersko.
lo ^V*. 24. novembra - Zato "»h m! \Ze znana imena izvolje-htt jetnikov. V občini Preddvor
j* je bil
z velikim "naskokom Štefanom Za-i*v0i;"*°m za župana znova
je kar %^ora!l Zadnikan Dobi! Vn339 odstotka glasov.
7fi 39 lni se je volitev udeležilo p0same^SiOtka Prebivalcev, v so „!ezvn,h volilnih enotah
ng-   v ■'   '"uiimi cnoian pa
^ndiH^0 §lasov dobil' naslednji
pranć o ,rečo Roblek v BašlJu> Jožef *       Janez Zaplotnik in
Lavrinšek  ik "a BeH' Boja"
Živko Drekonija in
Marjan Ciperle v Preddvoru, Andrej Krč in Ciril Zupin za volilno enoto Breg - Tupaliče, Ivan Kaštrun za enoto Mače -Nova vas in mag. Stanislav Ber-gant v Kokri. Ti sestavljajo novi 11-članski občinski svet. Kandidata za župana pa sta si zelo neenakomerno razdelila glasove volivcev: Zadnikar jih je dobil 90,39 odstotka, Štefan Zaplotnik pa 9,61 odstotka.
Stari novi župan Miran Zadnikar je skupaj z ženo Pavlo prišel na volišče v dvorani krajevnega doma v Preddvoru ob pol dvanaj-
stih in oddal svoj glas. Zmaga na volitvah pa ni bila presenečenje.
Takole jo je komentiral: "Zmage sem seveda vesel, volivcem pa hvaležen, da so mi s tako velikim številom glasov izkazali zaupanje. V občini bomo po volitvah nadaljevali , kjer smo ostali, saj občanom dolgujemo še nekaj nedokončanih projektov. Delo ne bo dosti drugačno, kot je bilo, po volitvah pa je naša občina nekaj manjša in bo najbrž od države deležna tudi manj denarja, česar pa seveda nismo najbolj veseli." • D.Ž.
Miran in Pavla Zadnikar na volišču.
Prepričljiva zmaga
Še naprej sedanja županja
Cveta Zalokar Oražem, sedanja županja občine Domžale, je v nedeljo dobila zaupanje 71,36 odstotka volivcev.
Domžale, 23. novembra -Zanimiv v občini Domžale je bil že začetek nedeljskih volitev. Med kandidati za župane je bila tudi sedanja županja Cveta Zalokar Oražem, ki pa je glasovala predčasno.
Med štirimi kandidati je sedanja županja prepričljivo zmagala, saj je ob udeležbi 60,54 odstotka dobila 71,36 odstotka glasov volivcev. Za njo so se uvrstili Jože Herle, ki je dobil 21,60 odstotka glasov, Jože Majdič 2,12 odstotka in Jurij Berlot 4,92 odstotka.
"V nedeljo sem počivala, za prve številke pa sem izvedela okrog osmih zvečer v nedeljo. Mislim, da je to eden najboljših rezultatov in zares sem presenečena nad tem izidom. Zato se zahvaljujem Dontžalča-nom, ki so na tak način zdaj podprli mojo sedanjo usmeritev in delo. Zdaj nas naprej čaka veliko dela in vesela sem, da je v občinskem svetu tudi izvoljena takšna koalicija, s kakršno bomo lahko delali."
Zanimiv pa je tudi izvoljeni sestav občinskega sveta občine Domžale glede na sedeže strank oziroma list v občinskem svetu. Stranka LDS je od 31 članov občinskega sveta dobila 10 mest, SDS in SKD po 5, Demokrati Slovenije 1, Obrtniki in podjetniki 2, ZLSD 4, SLS 2, Desus 1 in Zeleni 1.
V Kamniku čez štirinajst dni
Drugi krog je bil pričakovan
Med petimi kadnidati za župana sta se v drugi krog uvrstila sedanji župan Tone Smolnikar in članica občinskega sveta Marjeta Humar.
Kamnik, 23. novembra - Ob več kot 60-odstotni volilni nde.ežbi v občini Kamnik bo čez štirinajst dni ponovljeno glasovanje. Takrat se bodo v občini odločali med sedanjim županom Tonetom Smolnikarjem in dosedanjo članico občinskega sveta Marjeto Humar.
Rezultat nedeljskih volitev v občini pravzaprav ni bil nepričakovan. Tone Smolnikar se je s solidnim izidom 35,19 odstotka uvrstil kot prvi v drugi krog, za njim pa je kandidatka za županjo Marjeta Humar, dosedanja Članica občinskega sveta, ki je dobila 28,44 odstotka glasov volivcev. Ostali trije kandidati so se razvrstili: Maksimiljan Lavrinc 25,86 odstotka, Florijan Mlakar 5,25 odstotka in Tatjana Sonja Rot DjaJi/ prav tako 5,25 odstotka.
Kar deset mest v občinskem svetu je dobil stranka LDS, za njo je SDS s 7 člani občinskega sveta, sledijo pa SLS 4, ZLSD 2 in SKD 5 in Desus 1 mesto v občinskem svetu občine Kamnik. V volilni komisiji glede sestave občinskega sveta poudarjajo, da je bil takšen sestav okrog popoldneva neuraden in lahko pride do manjših sprememb. Ponoči z nedelje na ponedeljek je namreč špri računalniški obdelavi zmanjkalo elektrike in je komisija danes morala celoten postopek ugotavljanja rezutata ponoviti. • A. Ž.
V Mengšu presenečenje
Sedanji župan Janez Per se je uvrstil v drugi krog, vodi pa Tomaž Šfene.
Mengeš, 23. novembra - V občini Mengeš seje volitev udeležilo 60,88 odstotka volivcev, ki so poskrbeli za presenetljiv ali pa tudi zanimiv rezultat v nedeljo prvem krogu. Potrdilo se je tudi mnenje, da so Mengšani v odločilnih trenutkih lahko tudi nepredvidljivi.
Med šestimi kandidati za župana se bosta v drugem krogu v nedeljo, 6. decembra, Še enkrat pomerila kandidata Tomaž Štebe, ki jc v nedeljo dobil 37,9^ odstotka glasov volivcev in dosedanji župan Janez Per, ki je dobil v nedeljo 22,34 odstotka glasov. Sicer pa so bili v nedeljo iz volivne tekme v občini Mengeš izločeni Marjan Trobec (16.17 odstotka), Kostja Modec (11,38), Robert Ručigaj (8,66) in Stanislav Golob (3,57 odstotka glasov).
Zanimiv pa bo sestav občinskega sveta v občini Mengeš. Sestavljalo ga bo 5 članov SDS, 4 iz stranke LDS, po 3 člani iz SLS in liste Mladih za Mengeš, po dva člana pa bosta imela v občinskem svetu ZLSD in SKD.
Čaka nas vrsta nadaljevanj
Vodice, 23. novembra - Udeležba v občini Vodice je bila pravzaprav tudi presenetljivo dobra, saj je glasovalo kar 77,54 odstotka vpisanih volivcev. Med štirimi kandidati za župana pa je nazadnje v prvem krogu zmagal sedanji župan Anton Kokalj, ki je dobil 55,31 odstotka glasov. Med ostalimi tremi kandidati je zbral največ glasov Miha Kranjec (32,92 odstotka), Miran Žebovec (6 odstotkov) in Janez Podgoršek (5,72 odstotka).
"Pravzaprav sem glede na dogajanja, ki so se vrstila v zadnjih dneh, presenečen. Nisem pričakoval takšnega izida. Najprej smo nazdravili doma, potem pa se obiskal volivno komisijo. Do polnoči smo bili skupaj. Zdaj naš čakajo nadaljevanja začetega. Najprej moramo dokončati dom, obnoviti avtobusno postajo. Sicer pa se bomo o programu še pogovoril," jc izjavil stari novi župan občine Vodice Anton Kokalj.
Sestav občinskega sveta pa bo v občini Vodice naslednji: Neodvisni in SKD bomo imeli po 5 članov SDS 3, SLS l in LDS 1 člana. • A. Ž.
GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si
Skoraj brez sprememb
Gorenja vas, 23. novembra -Kljub precej razpršeni poselitvi, kar pomeni tudi daljše poti do volišč, in slabemu vremenu, je v občini Gorenja vas - Poljane glasovalo skoraj 64 odstotkov volilnih upravičencev. Pri volitvah župana je bil rezultat pričakovan: z dobrimi 68 odstotki je zmagal v prvem krogu dosedanji strankarsko neodvisni župan Jože Bogataj, manjše presenečenje je le uspeh Janeza Hrovata, ki je zbral dobrih 26 odstotkov glasov, kar je precej več od slabih 6 odstotkov kandidata LDS Ivana PetrovČiča. Zlasti še, ker se Hrovat ni poslužil "klasičnih načinov" predvolilne kampanje (plakatov in zborovanj), pač pa je v predvolilnem času posvetil osebnim obiskom volivcev. V občinskem svetu so glasovi volivcev dali strankam naslednje deleže v odstotkih: SKD - 24,4;
SLS - 25,2; LDS -15,6; SDS -16,5; ZLSD - 6,3; DeSUS - 6,9; DS 5,0. To bo pomenilo naslednje Število članov 17-članskega občinskega sveta: SKD 5 (doslej 4); SLS 4 (enako); LDS 3 (doslej brez); SDS 3 (doslej 2); ZLSD 1 (enako); DeSUS 1 (doslej brez) in DS 1 (doslej brez). Stari in novi župan Jože Bogataj: "Take zmage nisem pričakoval, čeprav so mi jo nekateri napovedovali. Pri delu na mestu župana namreč preprosto ni mogoče ustreči vsem in človek se nehote kateremu zameri. Vsem volivcem in volivkam Iskrena hvala za izkazano zaupanje in obljubljam, da se bom po najboljših svojih močeh še naprej trudil za sodelovanje z vsemi in iskanje najbolj sprejemljivih rešitev za vse!" • Š. Zargi
Za župana drugi krog, v občinskem svetu zmaga LDS
Škofja Loka, 23. novembra - Tudi v Škofji Loki, ki je mesto, udeležba v mestih pa je bolj skromna kot na podeželju, je bila udeležba na volitvah z dobrimi 64 odstotki za več kot 12 odstotkov večja od povprečja v državi. Pri volitvah župana so sicer mnogi pričakovali zmago dosedanjega župana Igorja Drakslerja v prvem krogu, vendar se ob štirih kandidatih to ni zgodilo. Dosedanji župan, ki sta ga kandidirali SKD in SLS, je dobil 47 odstotkov glasov, neodvisni Franc Šifrar nekaj manj kot 35 odstotkov, Boris Tomašič, ki ga je predlagala SDS dobrih 17 odstotkov in kandidat Republikanske stranke Benedikt Pančur 1 odstotek. Ker ni nihče dosegel večine glasov volivcev, bo drugi krog glasovanja za škofjeloškega župana 6. decembra, volivci pa bodo izbirali med Igorjem Drakslerjem in Francem Šifrarjem. >
Za volitve v občinski svet občine Škofja Loka pa bi lahko po začasnih rezultatih po 92 odstotkih preštetih glasov rekli, da je prišlo do kar opaznega premika med strankami, saj bo poslej največje število svetnikov imela LDS in ne več SKD. Po teh začasnih rezultatih so stranke dobile naslednje deleže v odstotkih: SKD - 25,5; LDS - 28,2; SDS - 21,0; SLS - 8,3; ZLSD - 7,6; DeSUS - 3,8; SNS -1,9 in DS -1,8. Tako zadnji dve stranki poslej v občinskem svetu v Škofji Loki ne bosta več zastopani, dosedanji izračuni pa kažejo na naslednje število sedežev: SKD 8 (doslej 9); LDS 9 (doslej 6); SDS 6 (doslej 7); SLS 2 (enako); ZLSD 2 (enako) in DeSUS 1 (doslej niso bili zastopani). Doslej pripomb in pritožb ni bilo. » Š. Žargi
Novi župan v prvem krogu
Železniki, 23. novembra - Volilna udeležba je bila v občini Železniki med štirimi občinami na Škofjeloškem s skoraj 75 odstotki največja in za dobrih 20 odstotkov, kljub strmim potem in slabemu vremenu. Preseneča pa podatek o tem, da je bilo kar 9 odstotkov glasovalnih lističev (pri županskih volitvah) neveljavnih, kar vsekakor na nekaj opozarja, na kriterij volilnih komisij, ali svojevrsten protest volivcev. Kot je bilo pričakovati, je ob najboljše organizirani podpori in kampanji pomladnih strank (SKD, SLS in SDS) že v prvem krogu zmagal "pomladni" kandidat Mihael Prevc s dobrimi 53 odstotki glasov, Alojz Jelene, kandidat LDS jih je dobil 31 odstotkov in neodvisni Jurij Tarfila slabih 16 odstotkov. Le kot zanimi-vost naj omenimo, da so v občini Železniki temu rekli "Dražgoški obračun", saj so vsi trije doma iz te vasice na obronkih Jelovice. Pri izračunavanju volilnih rezultatov za občinski svet so imeli v občinski volilni komisiji v Železnikih veliko težav, saj jim je ponagajal računalniški program, zato so rezultate (deleže strank v odstotkih) izračunali v republiški komisiji: SKD - 21,4; SDS - 17,3; SLS - 13,0; nestrankarska lista občanov -15,6; ZLSD - 7,7; LDS - 7,2; lista za rekreacijo in zdravo življenje - 6,4; in DeSUS - 6,2. Po začasnih neuradnih rezultatih rezultatih bo razporeditev "sedežev" v občinskem svetu naslednja: SKD 4 (doslej 5); SDS 4 (doslej 2); nestrankarska lista občanov 3 (doslej 5); SLS 2 (doslej 3); LDS 1 (enako); ZLSD 1 (enako); lista za rekreacijo in zdravo življenje 1 (doslej brez), DeSUS 1 (đoslei brez).
S.Žargi
Mislim, da bomo dobro delali
Trzin, 23. novembra - "Bil sem doma, ko sem izvedel za rezultat volitev. Zahvaljujem se volivcem, saj nisem pričakoval tolikšne naklonjenosti," je dopoldne povedal novi župan občine Trzin Anton Peršak. Poznavalci dogajanj v zadnjih dneh pred volitvami so potiho napovedovali, da drugega kroga ne bo. In res je potem bilo kmalu, ko so zaprli volišča v novi občini, jasno, da je zmagal kandidat Anton Peršak. Dobil je 62,64 odstotka glasov, glasovalo pa je 67,37 odstotka vpisanih volivcev. Za njim sta ostala kandidata Janez Abe, ki je dobil 10,45 odstotka in Marjan Tekavec s 26,81 odstotka. Po izvolitvi je Anton Peršak povedal, da bo tisto, kar so se pogovarjali pred volitvami, zdaj tudi uresničevali. Najprej bo treba poskrbeti za občinske službe. Sicer pa so odprta vprašanja cesta, center, dokončanje komunalne infrastrukture in nedokončanih stvari v obrtni coni ter čimprej sprejeti razvojni program v občini. Občinski svet bo imel v občini Trzin 11 članov, v njem pa bodo po trije člani SKD in ZLSD, 2 Člana LDS in 3 Demokrati. Podatki o sestavi občinskega sveta so še neuradni. • A. Ž.
Na Jezerskem so spet volili župana in občinski svet
Prepričljiva večina Jezerjanov je izbrala Milana Kocjana
Ves dan je naletaval sneg, ko so v nedeljo volivci prihajali na volišča in po dolgih letih spet volili župana in občinsko oblast.
Jezersko, 222. novembra - Za županski položaj sta se potegovala dva kandidata, Milan Kocjan, dosedanji predsednik krajevne skupnosti, ki ga je v tekmi za župana podprla skupina volivcev, in Jože Piskernik iz ZLSD. Za občinski svet pa je kandidirali 27 kandidatov, predlagatelji pa so bili poleg dveh strank (SDS in ZLSD) še štiri nestrankarske skupine. Ena od njih je "S srcem za Jezersko", ki je podprla tudi Kocjanovo kandidaturo, pa lista mladih, skupina za ohranitev jezerske pokrajine in dva kandidata "september 1960".
Vreme ni niti malo motilo Jezerjanov, njihova volilna udeležba je bila 83,7-odstotna. Takšna kot vedno, bi lahko rekli, saj so se, denimo, spomladanskega referenduma o tem, ali so še vedno za samostojno občino, udeležili 86-odstotno. Izglasovali so jo in od julija jo na Jezerskem slednjič le imajo. Kar 118 let je bila to samostojna občina, v zadnjih desetletjih nič več, pred štirimi leti pa jim jo oblast tudi ni priznala, čeprav so jo izglasovali že na tedanjem referendumu. No, štiriletna stalna prizadevanja so le rodila sadove in v nedeljo so šli Jezerjani spet na volišča izbirat župana in občinsko oblast. Sodeč po glasovih za Milana Kocjana, ki je prepričljivo zmagal z 89 odstotki pred protikandidatom (11 odstotkov), je odtehtala ravno vztrajnost v boju za samostojno občino, ki jo na
Jezerskem pooseblja Kocjan in nekaj njegovih najožjih sodelavcev.
Jezerjani so ves dan prihajali na volišče, največja gneča pa je bila po maši. Od 670 prebivalcev je na Zgornjem in Spodnjem Jezerskem 521 volivcev. Glavnina je volila v Korotanu, kjer je prvi volil Ivan Konečnik, zastopnik ZLSD. Tudi oba kandidata sta že zgodaj prišla na volišče in pred osmo zjutraj oddala svoja glasova. Volivci so bili optimistično razpoloženi, tako je domačinka Ana Tepina dejala, da pričakuje boljše možnosti, odkar je občina Jezersko spet samostojna: "Prav bi bilo, ko bi spet zaživel turizem in bi naš kraj doživel napredek, kakršnega je že poznal. Razvoj turizma pa, upamo, obeta tudi nova delovna mesta, kar je priložnost za mlade." Tudi Boris Štirn meni podobno: "Pričakujem, da bo
nova občina Jezersko in danes izvoljena občinska oblast ljudem v prid. Saj smo bili tudi doslej kar zadovoljni, kako se je odvijalo življenje v krajevni skupnosti, toda občina ima lahko večji vpliv. Prav bi bilo, ko bi Jezerjani bolj skupaj držali, saj bomo tako lahko več dosegli."
Novo izvoljeni župan Milan Kocjan, ki domala poldrugo desetletje dela v krajevni skupnosti, pa je dejal: "Morda je med Jezerjani čutiti malce prevelika pričakovanja, kar zadeva samostojnost občine. Toda naš cilj je bil ves čas, da smo gospodarji na svoji zemlji, da se o stvaren, ki zadevajo razvoj našega kraja, neposredno pogovarjamo z državo, ministrstvi ali, če hočete, tudi z Brusljem. Dokler smo bili zgolj ena od krajevnih skupnosti, smo živeli od dveh milijonov dotacije in nekaj sredstev, ki so nam jih dodelili, ker smo pač demografsko ogroženi. Poslej pa pričakujemo, da bomo razpolagali s kakimi 50 milijoni v občinskem proračunu. Od tega bo šlo seveda veliko za zagotovljeno porabo, kaka tretjina pa bo vendarle ostala za nujne naložbe. Ureditev krajevne infra-
Milan Kocjan
strukture bo med našimi prvimi nalogami, saj je to osnova za razvoj turizma. Treba bo pop«* sati lastnino občine, čaka pa nas tudi sprememba prostorsko-ure' ditvenih pogojev. Še prej pa se bomo morali konstituirati kot občina in sprejeti statut. Kol župan prav gotovo ne bom vladal v kravati, ampak bomo delali tako kot doslej, vsaj tako upam, s skupnimi močmi."
• D. Z. Žlebir
V novi občini Žirovnica skoraj 75-odstotna udeležba
Prvi župan je Anton Dežman
Že v prvem krogu je dobil večinskih 51,75 odstotka, v občinskem svetu zmagala njegova Neodvisna lista za Žirovnico
Žirovnica - V novoustanovljeni občini Žirovnica je v nedeljo 3239 volilnih upravičencev izbiralo svojega župana in štirinajst občinskih svetnikov. Udeležba na šestih voliščih je bila ena boljših v državi - skoraj 75-odstotna. Vendar pa pretiranega navdušenja med žirov-niškimi volilci ni bilo, na volišču v Čopovi rojstni hiši, ki smo ga obiskali sredi dopoldneva, smo slišali kar nekaj pripomb, češ: "Kaj nam je sploh bilo treba svoje občine!"
Od 3239 volilnih upravičencev jih je 37 glasovalo predčas-
no, pet po pošti, eden pa na domu. Kot nam je povedala namestnica predsednika občinske volilne komisije Simona Ferjan, so prve volitve v samostojni občini potekale brez težav, pripravili so šest volišč, tako kot tudi pri dosedanjih volitvah. Najtežji pogoji za izvedbo volitev so bili v Smokuču, saj gasilski dom, kjer je bilo volišče, obnavljajo. Kljub težavam pa so uspeli zagotoviti tajnost glasovanja in normalen potek volitev.
In kako so odločili volilci? Med tremi županskimi kandi-
Za župana Žirovnice volil že drugič!
Na volilnem mestu v Čopovi rojstni hiši smo naleteli na 86-letnega Tineta Dolarja, ki je, kot nam je zatrdil, župana Žirovnice izbiral že drugič. Kako, kdaj? "Ja, leta 1938, še v stari Jugoslaviji/ Takrat smo izbirali med dvema kandidatoma, eden je bil Sokol, drugi krščanski- demokrat. Izvoljen je bil Finžgar z Zahrez-nice, pisateljev brat. Jat je bil takrat Sokol, smo bili napredni. Od tistega časa se nisem spremenil. Sokol sem bil in Sokol ostanem," nam je odgovoril čili domačin, človek bolj Stukljeve sorte. In dodal, da je danes vendarle čisto drugačen občutek, voliti svojega župana.
Župan Anton Dežman
dati (Jožetom Hribarjem, Antonom Dežmanom in Francem Legatom) so največ glasov namenili Antonu Dežmanu, ki ga je podpirala Neodvisna lista za Žirovnico. Po začasnih neuradnih rezultatih (brez podatkov o glasovanju po pošti) je prejel 51,75 odstotka glasov in bil tako izvoljen že v prvem krogu. Franc Legat (samostojni kandidat s podporo Združene liste) je dobil 30,88 odstotka glasov, Jože Hribar (kandidat stranke SKD) pa 17,47 odstotka glasov. Lista novega župana - Neodvisna lista za Žirovnico je zmagala tudi v
občinskem svetu, saj je dobila kar pet mest svetnikov, ZLSD bo imela tri mesta, SKD in LDS po dve mesti, Mladi za Žirovnico in SDS pa po eno mesto v štirinajstčlanskem občinskem svetu.
In kako svojo zmago komentira novi župan (doma je z Zabreznice, dela pa kot ravnatelj v jeseniški osnovni Šoli Poldeta Stražišarja)? "Pričakoval sem sicer precej podpore volivcev, a zmaga ze v prvem krogu me je vendarle presenetila. Slavil sem s prijatelji in znanci do poznih ur ob Predinovi Zdravljici, ki je postala skoraj naša himna. Moja prva naloga bo, da se s svojo listo - Neodvisno listo za Žirovnico in listo Mladih za Žirovnico začnem pogovarjati o resnem delu. Svojo pokončno držo bomo skušali obdržati? sklepali bomo le malo koalicij? saj imamo že šest svetnikov. Za večino v občinskem svetu nam manjkata le še dva glasova? včeraj smo se že dogovorili, da gremo v koalicijo z SKD," narn je dejal Anton Dežman. Svojo župansko funkcijo bo opravljal nepoklicno in brezplačno.
U. Peternel, foto: T. D-?
M. Golobic
Volitve v občini ZIRI
Visoko zaupanje županu
Žiri, 23. novembra - Morda je velikost občine Žiri (ki je najmanjša med temi štirimi občinami) bila tista, ki je občinski volilni komisiji v Žireh omogočila, da so izračun rezultatov opravili še v nedeljo in ga še pred polnočjo sporočili tudi državni volilni komisiji v Ljubljano. Ob dobri volilni udeležbi, ki je dosegla skoraj 71 odstotkov, je na volitvah za župana z 73 odstotki po pričakovanjih premočno zmagal dosedanji župan Bojan Starman, ki so ga predlagale pomladne stranke (SDS, SKD in SLS), kandidat ZLSD Janko Kosmač je dobil 20 odstotkov glasov, neodvisni Franc More pa 7 odstotkov.
Bojan Starman, stari in novi župan: "Na prvem mestu bi se rad zahvalil za tako visoko izraženo zaupanje volivcev, ki je zame tudi velika moralna obveznost. Poskušal bom vse, da bom več prisoten na občini in v kraju, v doglednem času pa nameravam funkcijo župana opravljati poklicno. Moja želja je, da se občinskih zadev lotimi bolj sistematično in da za vsa glavna področja razvoja občine že na samem začetku mandata pripravimo štiriletne plane."
Presenečenj pa ni bilo tudi pri volitvah občinskega sveta, saj bi lahko, pogojno rečeno med blokoma ugotovili povsem enako razmerje, kot je bilo doslej. Posamezne stranke so dobile naslednje deleže glasov v odstotkih: SKD - 22,6; LDS - 21,4; SDS - 21,3; ZLSD -14,2; SLS - 12,7; DeSUS - 7,7. To pomeni, da bodo v občinskem svetu imele naslednje število sedežev: SKD 4 (enako), LDS 3 (doslej 2), SDS 3 (enako), ZLSD 2 (enako), SLS 2 (enako), DeSUS 1 (doslej brez). Dva dodatna glasova pri naštetih strankah gresta na račun enega doslej neodvisnega in enega, ki ga je imela SNS. Posebnosti in pritožb doslej ni
bilo
ŠTŽ
argi
Pet kandidatov proti dosedanjemu
Prepričljiva zmaga Stanislava Žagarji)
Stanislav Žagar, ki je volil predčasno, tudi včeraj in danes ni b'' dosegljiv, njegova zmaga pa je več kot prepričljiva.
Medvode, 23. novembra - Nihče v občini najbrž ne bi nP*| napovedati, da bo med šestimi kandidati brez drugega kroga ta* prepričljivo zmagal že v prvem krogu sedanji župan občm Medvode Stanislav Žagar. Pa vendar so že zelo kmalu, potem » so zaprli volišča, iz volivne komisije sporočili, da je Stani*'11 Žagar dobil 65,48 odstotka glasov. 1 Sicer pa, kot rečeno, je bilo v občini Medvode šest kandidat^ za župana. Poleg dosedanjega župana Stanislava Žagarja še M% Ljubeljšek, ki je dobil 23,89 odstotka glasov, Roman Lavtar odstotka), Igor Lukšič (3,06 odstotka), Matija Kavčič (1,46 odstotka) in Mišo Korošec (1,09 odstotka). Zanimiva pa bo tudi nova sestava občinskega sveta. Posamezne stranke oziroma liste bodo imele v občinskem svetu naslednje število članov: Nestrankarska lista za napredek krajev v občini Medvode 5 članov, SDS 4, LDS 4, SKD 3, Nestrankarska lista 1,2, 3 bo imela 2 člana, SLS 2 in Desus ter Zeleni po 1 člana. Takšni so bili neuradni rezultati, ki smo jih dobili ob zaključku redakcije iz občine Medvode. • A. Ž.
GOSPODARSTVO
UREJA: Marija Volčjak
Problemska konferenca o hitrejšem razvoju malega gospodarstva
Zdaj so na vrsti vlada in ministri
Bolj kot včlanjevanje je pomemben pritisk na politične stranke, na vse po vrsti._
Ljubljana, 24. nov. - Združenje podjetnikov Slovenije je ob svoji četrti obletnici delovanja pri Gospodarski zbornici Slovenje pripravilo posvet o hitrejšem razvoju malega gospodarstva. Z njim so želeli vlado in ministre opozoriti predvsem na 'Pobude za hitrejši razvoj malega gospodarstva", ki so jih pripravili v ministrstvu /a malo gospodarstvo in turizem s sodelovanjem Obrtne zbornice.
Naključje je hotelo, da so se podjetniki °b četrti obletnici Združenja podjetnikov Slovenije srečali v isti dvorani (Štihova dvorana v ljubljanskem Cankarjevem domu) z več ali manj enakimi zahtevami, toda z mnogo močnejšimi argumenti. Tedaj So rekli, da je podjetništvo v povojih, zdaj se jih je bolj ali manj že otreslo, problemov Pa seveda ne manjka. Pri vključevanju Slovenije v Evropsko unijo postajajo vse b°lj aktualni.
Po začetnem razmahu se je fazvoj malega gospodarstva ustavil
V začetku devetdesetih let se je pri nas razmahnilo podjetništvo, ob tradicionalno razviti obrti je nastala množica podjetij. Leta 1990 je bilo v Sloveniji 6.439 malih Podjetij, leta 1994 pa je naraslo že na 29.370 malih podjetij. Tedaj je nastalo združenje podjetnikov Slovenije, ki ga je P°d streho vzela Gospodarska zbornica Slovenije.
Pomena malega gospodarstva, zlasti za reševanje brezposelnosti, se je zavedala tudi država, ki je leta 1991 osnovala Posebno ministrstvo za malo gospodarst-v°, ki je bilo kasneje priključeno gospodarskemu, dokler se ni pred dobrim letom spet osamosvojilo. Ustanovljena je bila Pospeševalna mreža za malo gospodarst-v°, ki je segla tja do lokalne ravni, ustanovljen je bil sklad za razvoj malega gospodarstva.
Vendar se je po letu 1995 rast števila malih podjetij ustavilo, veliko jih je medtem tudi že propadlo. Lani je bilo v slovenskem malem gospodarstvu 43.370 Podjetij, ki so zaposlovala približno 107 tisoč ljudi in ustvarila 1.487 milijard tolarjev prometa. Samostojnih podjetnikov (obrtnikov) pa je bilo lani 64.304, 2aposlovali so približno 55 tisoč ljudi in Ustvarili 684 milijard tolarjev prometa. , Za primerjavo je potrebno dodati, da je bdo lani v Sloveniji 869 velikih in 1.478 sfednjih podjetij, ki so zaposlovala 354 tlsoč ljudi.
V malem gospodarstvu 45 odstotkov delovnih mest
Po številu podjetij ima malo gospodarstvo zelo prepričljivo večino, saj je njihov delež kar 98-odstoten. Največ jih je na področju trgovine, popravila motornih vozil in izdelkov široke porabe, kjer prevladujejo mala podjetja, medtem ko v predelovalni dejavnosti prevladujejo samostojni podjetniki.
Mala podjetja zaposlujejo približno tretjino vseh zaposlenih v gospodarstvu, če upoštevamo še samostojne podjetnike, pa malo gospodarstvo pokriva kar 43 odstotkov delovnih mest v gospodarstvu. Ustvari približno tretjino prometa gospodarstva.
Premalo podjetij
z več kot deset zaposlenimi
Po številu malih podjetij se je Slovenija že zelo približala Evropski uniji, v primerjavi z najbolj razvitimi državami pa je delež
Malo gospodarstvo pričakuje enostavnejše poslovno okolje, predvsem pri začetku poslovanja, delno tudi pri gradnji objektov, vodenju evidenc in pri zaposlovanju.
Prenehanje delovnega razmerja naj bi postalo za delodajalce manj tvegano, cenejše in enostavnejše. S tem bi se v malem gospodarstvu lahko zaposlilo veliko več ljudi in zmanjšala bi se brezposelnost. Zakon o delovnih razmerjih naj bi poznal mikro delodajalce z do deset zaposlenimi in male deloda-jace z do petdeset zaposlenimi. Prožnejše naj bi bilo sklepanje pogodb o zaposlitvi, zlasti za določen čas, mali delodajalci pa naj ne bi bili obremenjeni z izplačevanjem odpravnin, pri bolezenskih odsotnostih naj bi večje breme prevzela država.
Pri davčni politiki pričakujejo izenačenje in povečanje olajšav pri nakupu osnovnih sredstev. Olajšave pri davku od dobička, uvedbo pavšalne obdavčitve, priznavanje normiranih stroškov, povišanje splošne dohodninske olajšave itd.
Pri financiranju podjetij naj bi zagotoviti kapital za začetnike z dobrimi idejami in pospešili ustanavljanje garancijskih skladov. Znižali na bi ceno kapitala, zlasti za investicijska sredstva ter poenostavili bančne postopke za pridobivanje posojil in znižali bančne stroške.
malih podjetij še vedno premajhen. Vrzel namreč obstaja pri podjetjih z več kot deset zaposlenimi. Po merilih EU so to mikro podjetja, ki jih uvrščajo med najbolj ranljivo sestavino gospodarstva, zato potrebujejo posebne oblike podpore.
Večje razlike med Slovenijo in EU obstajajo tudi pri deležu zaposlenih in deležu celotnega prihodka, pri tem namreč Slovenija še krepko zaostaja za EU.
Poleg tega je za Slovenijo značilno, da največ podjetij propade prav pri prehodu iz mikro v malo podjetje. Torej tedaj, ko je približno deset zaposlenih. Strokovnjaki pravijo, da je podjetje z manj kot desetimi zaposlenimi moč voditi na osebni ravni, saj se vsi dobro poznajo med seboj in se lahko o vsem neposredno dogovorijo. Pri več kot desetih zaposlenih pa ne gre več tako, potrebni so papirji, s čimer je seveda povezan tudi drugačen način vodenja.
Pobude so kot vroč kostanj
Če potemtakem kmalu ne bo ustreznih spodbud za razvoj malega gospodarstva, bo poslej nazadovalo. Potrebuje predvsem spodbudno okolje, motive za rast, več znanja na področju financ in trženja, večjo usmerjenost v izvoz, več kapitala in tehnološke razvitosti.
Ministrstvo za malo gospodarstvo in turizem je sredi letošnjega leta s sodelovanjem Obrtne zbornice Slovenije pripravilo analizo, ki vsebuje pobude za hitrejši razvoj malega gospodarstva. Septembra so jih predstavili na posvetu v Mariboru, nato so bile osrednja tema letošnjega obrtnega sejma v Celju.
Pobudam doslej nihče ni nasprotoval, obstaja pa seveda bojazen, da bo analiza ostala v predalu. Ljubljanski posvet lahko strnemo v eno samo zahtevo, da naj jih podpiše sam predsednik vlade dr. Janez Drnovšek. Le tako bodo namreč vsa ministrstva zavezana, da jih uresničijo.
Minister za malo gospodarstvo in turizem Janko Razgoršek je priznal, da so pobude kot vroč kostanj, ki ga preklada v rokah, saj naša uprava melje zelo počasi. Podjetnikom in obrtnikom je svetoval, naj v dobro gospodarstva delujejo v političnih strankah. Spet drugi so sodili, da je bolj kot včlanjevanje v politične stranke pomemben pritisk nanje in sicer na vse po vrsti.
• M. Volčjak
Novi Plamen, d.o.o., uspešno posluje
Stroj, ki ie pokopal Plamen, po šestih letih le pognali
J'       •    * .ji.     * i« Aa ca hn mlečna uroizvodnia dvignila na dvesto ton
Dnevno bodo na njem izdelali tono izdelkov, tako da se bo mesečna proizvoo j
Kropa - Na pogorišču Plamena v stečaju že od junija deluje podjetje Novi Plamen, d'O.o., ki je v večinski lasti nemške družbe Moehling. Kot Pravi direktor Tone Potočnik, JI Podjetju trenutno dela 29 'Judi, prihodnje leto pa naj bi to številko podvojili. Proizvodnja normalno teče in jo iz meseca v mesec povečujejo.
. Trenutno v podjetju izdelajo okrog 80 ton izdelkov mesečno, in sicer veznih de-!°v za avtomobilsko industriju' lci )in v celoti izvažajo v Nemčijo. "Izdelujemo strogo namenske dele, ki jih prek na^ega lastnika prodajamo naJvečjim avtomobilskim fir-ruam," pravj direktor Potoč-ni|c- Proizvodnjo bodo v
Prihodnje povečali, zlasti s Pom~*-
Pomočjo posebnega stroja Doldmaker". Stroj ie Pla-men kupil «~ Za milijon
zfn_kupil pred šestimi leti in pol nemških vendar ga niso niti pognali. Po mnenju
mark enkrat
nj[°§*n Je Prav ta zgrešena tožba pripomogla h kasnej-;mu stečaju Plamena. S g°<*ajo Plamena
Poldrugi milijon nemških mark vreden stroj, kije šest let stal, so prejšnji teden vendarle posna Stroj je popolnoma avtomatiziran, vodi ga računalnik, izdeluje pa povsem dokončane izdelke.'
je tudi sporni stroj prešel v njihovo last in nemški lastniki so se odločili, da bodo stroj usposobili. Prejšnji teden so
lamena Nemcem
nen °, za celotno premično in »u j?iCno premoženje mor-111 °dšteti 3,6 milijona mark)
Večina od 29 delavcev je zaposlenih za določen čas, vendar se jim po zagotovilih direktorja Potočnika za delo ni treba bati. Plače prejemajo redno, v povprečju pa zaslužijo okrog 1200 nemških mark mesečno.
ga tako prvič pognali in odslej bodo na njem izdelali kar tono izdelkov (odkovkov za avtomobilsko industrijo) dnevno. Tako se bo mesečna proizvodnja dvignila na dvesto ton, kar je toliko, kolikor je znašala v najboljših časih Plamena. S to razliko seveda, da je bilo tedaj v Plamenu zaposlenih dvesto ljudi, zdaj pa jih je trideset. Novi lastnik se je zavezal, da bo prihodnje
leto zaposlil novih trideset ljudi, v petih letih pa naj bi v proizvodnjo vložil pet milijonov nemških mark. Prvih naložb so se že lotili, v prvem koraku obnavljajo proizvodne prostore, tako da bodo postali prijaznejši do delavcev in okolja. Direktor Tone Potočnik tudi pravi, da je proizvodnja že rentabilna in da stroške poslovanja že pokrivajo sami. • U. P.
Predsednik vlade dr. Drnovšek med gorenjskimi gospodarstveniki
Slovenija premalo izkorišča možnosti tujih vlaganj
Sedemodstotna inflacija je že dovolj nizka za odpravo indeksacije, kar naj bi se zgodilo z novim letom.
- V četrtek je predsednik
Kranj, 19. nov. popoldne se
slovenske vlade dr. Janez Drnovšek pogovarjal z gorenjskimi gospodarstveniki, spremljala sta ga ministra Metod Dragonja in Tone Rop. Pogovor, ki sta ga pripravila Območna zbornica Kranj in Združenje podjetnikov Gorenjske, je bil dobro obiskan, gospodarstveniki so predsedniku vlade zastavili več aktualnih vprašanj.
Predsednik vlade dr. Janez Drnovšek je uvodoma spregovoril o aktualni gospodarski politiki in predvidevanjih za prihodnje leto, ko kot vse kaže, kaj bistveno novega ni moč pričakovati. Slovenija po Drnovškovi oceni več kot 4-odstotno gospodarsko rast ne more dosegati brez tujih vlaganj, pri katerih možnosti niso izkoriščene, saj jim pri nas nismo naklonjeni. Tudi v svetu že veljamo za državo, ki ni odprta za tuja vlaganja, na kar opozarjajo tudi domači strokovnjaki. V mislih imam seveda tuja vlaganja, ki prinašajo novo tehnologijo, delovna mesta in trg in ne priliv špekulativnega kapitala, ki ga omejuje centralna banka, je dejal dr. Drnovšek.
Vinka Perčiča iz kranjske Save je zanimalo, kdaj bo odpravljena indeksacija, saj se je inflacija ustalila pri sedmih odstotkih, kar pomeni, da je prišel čas za takšen ukrep. Dr. Drnovšek je dejal, da je vlada enkrat že dala pobudo za odpravo indeksacije, ki vpliva na obrestne mere in da naj bi do tega kmalu prišlo, najbolje bi bilo, če bi to napravili z novim letom.
Pri uvedbi davka na dodano vrednost so izkušnje posameznih držav različne, čim več bo informacij, tem lažje bo uresničljiv, je dejal dr. Drnovšek.
Minister Dragonja je dejal, da ima tudi pozitivne učinke, predvsem za izvozno gospodarstvo, razbremenjena bo tudi delovno intenzivna predelovalna industrija. Vinko Perčič je opozoril, da bo davek na dodano vrednost negativno vplival na družbeno prehrano, ki je zdaj obdavčena le 6,5-odstotno, zato se bo pri višji davčni stopnji verjetno zmanjšalo njeno regresiranje. Pri davku na plače pa bi se po njegovem mnenju morali cenzusi povečati, zlasti za štiriiz-mensko delo. Predsednik Drnovšek je dejal, da bo davek na plače prihodnje leto ostal, saj predstavlja odstotek bruto domačega proizvoda, kar 4 odstotki pa se iz državnega proračuna zaradi znižanja prispevkov odlivajo za pokojnine in razlika je potemtakem že zdaj velika.
Predsednik Združenja podjetnikov Gorenjske Jože Hribar je predsednika vlade vprašal, kdaj se bo podpisal pod pobude za hitrejši razvoj malega gospodarstva, ki so jih pripravili v ministrstvu za malo gospodarstvo. Zanimalo ga je tudi, kdaj bo pri slovenski kandidaturi za olimpijske igre treh dežel zavel ugodnejši vladni veter, podjetniki so denimo šele zdaj izvedeli, da že lahko tržijo logotip olimpijskih iger brez meja, kar podjetniki v Avstriji in Italiji že s pridom izkoriščajo.
Predsednik Drnovšek je dejal, da so pobude za hitrejši razvoj malega gospodarstva vsekakor koristne, vlada pa že sodeluje v pobudi za olimpijske igre, nekaj ukrepov je že sprejela, resno sodeluje, ne dviguje pa pričakovanj. Vsekakor pa je to pomembna spodbuda zlasti za gorenjsko gospodarstvo.
• M. V.
GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si
Papirničarji dosegajo nekdajni promet
Kranj, nov. - Slovenski papirničarji bodo tudi letos dosegli dobre rezultate lanskega leta, ko so prvič po osamosvojitvi Slovenije dosegli promet, kakršnega so imeli pred izgubo jugoslovanskega trga. Za prihodnje leto načrtujejo podvojitev naložb, ki naj bi znašale 87 milijonov mark.
Slovenski papirničarji so prebrodili krizo po razpadu jugoslovanskega trga, saj si tudi letos obetajo dobre poslovne rezultate, kljub krizi na svetovnem trgu celuloze. Svetovni trg izdelkov iz papirja in kartona se je lani povečal za 5,8 odstotka, zategadelj so slovenski papirničarji nekoliko lažje poiskali tržne niše. Še bolje bi poslovali, če jim tečajne razlike ne bi odnesle približno 30 milijonov mark prihodka, ki bi jih sicer lahko vložili v prepotrebno tehnološko posodobitev.
Za naložbe so v letih 1995 do 1997 porabili 20 milijonov mark, letos bo ta znesek podvojen, prihodnje leto pa nameravajo v osvajanje novih izdelkov in tehnologij ter v čistilne naprave in povečanje ekoloških standardov vložiti 87 milijonov mark. Pri zasledovanju razvoja evropske papirne industrije pa jih moti, da se pri nas dnevno porabi 25 ton uvoženega toaletnega papirja in serviet, ki ne izpolnjujejo evropskih ekoloških zahtev.
Kovinotehna na Ptuju
Kranj, nov. - Celjska Kovinotehna je skupaj z Mcrcatorjem na Ptuju odprla velik nakupovalni center, ki ima kar 8.800 kvadratnih metrov prodajnega prostora.
Novi center so poimenovali Super mesto, ponuja tehnično blago, prehrano, tekstil, obutev, darila, nakit in še mnogo drugega, za Ptuj je velika pridobitev, saj je na enem mestu moč dobiti vse. V novem centru je 80 zaposlenih, ob novem objektu je tristo parkirnih mest.
Kovinotehnin prodajni center ima 2 tisoč kvadratnih metrov. To je že njen deseti prodajni center v Sloveniji, skupaj imajo 27 tisoč kvadratnih metrov površin. Poleg tega ima še deset klasičnih in specializiranih trgovin.
POSLI IN FINANCE
UREJA: Marija Volčjak
Trgovski praznik v Tržiču
Živila odprla hipermarket v Tržiču
Kranjska Živila so v Tržiču odprla najsodobnejšo živilsko trgovino, največjo na Gorenjskem.
MEŠETAR
Tržič, 23. nov. - Domačini so si nov hipermarket kranjskih Živil seveda že ogledali, saj je bil poskusno odprt od 6. novembra, vendar jih je četrtkova slavnostna otvoritev privabila zelo veliko. Tudi sicer je bilo slišati, da jim je novi hipermarket zelo všeč, saj tam dobiš vse, še bolj so zadovoljni, ker Živila pri cenah niso pretiravala, saj so jih kot vse kaže prilagodila tržiškim razmeram.
lil je kranjska Živila, ki se želijo in hočejo meriti s konkurenco in
Vsaka otvoritev je velik dogodek, otvoritev hipermarketa je hiper dogodek, saj je zaključen hiper projekt, je na slovesnosti radostno dejal direktor kranjskih Živil Branko Remic. Veselja ni skrival, saj so Živila odprla največjo prehrambeno prodajalno na Gorenjskem. Tržiški hipermarket ima kar 1.700 kvadratnih metrov površin, od tega 1.060 kvadratnih metrov prodajnih površin. Gradnja je veljala približno 700 milijonov tolarjev, novi trgovski center je zgradil SGP Tržič.
Slavnostni govornik je bil minister za gospodarske dejavnosti Metod Dragonja, ki je dejal, da hipermarket ni pridobitev samo za Tržič, temveč tudi za precejšen del Gorenjske. Pohva-
so vse bolj prisotna tudi izven Gorenjske. Konkurence smo lahko le veseli, saj nikomur ne koristi bolj kot potrošniku.
Živila so odprla hipermarket v Tržiču, ker so bila zdaj tam slabo prisotna in ker se je ponudila ugodna priložnost za nakup lokacije. Tržičani so dobili najso-dobnejšo prehrambeno prodajalno, tja pa že prihajajo tudi iz drugih gorenjskih krajev. Živila po Remičevih besedah pričakujejo koristi tudi od lokacije ob prometni povezavi Ljubljane in Celovca. V zadnjih štirinajstih dneh so bolj obiskane tudi prodajalne obutve, tekstila in drugega na Deteljici, kar potrjujejo, da v novi hiper-
MlMitiiiiir ^
lili
Največjo gorenjsko prehrambeno prodajalno so odprli najbolj znan Tržičan Bojan Križaj, minister Metod Dragonja in direktor Živil Branko Remic.
Na otvoritvi se je zbralo zelo veliko ljudi, čakala sta jih mega šampanjec in mega torta.
market Živil prihajajo kupci tudi Novi hipermarket je bogato in od drugod. Žalost je tako prine- raznovrstno založen. V celoti je sel je manjšim tržiškim prehram- klimatiziran in opremljen z naj-benim trgovinam. sodobnejšo domačo in uvoženo
tehniko. V njem so specializirani oddelki hlajenega sadja in zelenjave, mlečnih in zamrznjenih izdelkov, solatni bar, bogata delikatesa, oddelek svežega mesa, svežih in zamrznjenih rib, kruha in slaščic, šolskega in pisarniškega programa in oddelek neživilskega blaga. Poslovanje je računalniško podprto z uporabo črtnih kod, kar omogoča stalno kontrolo in natančno beležnje prometa posameznih izdelkov, števila kupcev, velikosti povprečnega nakupa po urah, dnevih, kupcih itd. Prodajalna je varovana z video kamerami, proti vlomu pa je povezana z operativ-Na slovesnost je prišel tudi direktor Merca- nim centrom. V novem torja Zoran Jankovič in opazili smo, da sta se hipermarketu je 22 zapo-prva moža največjih konkurentov zelo veliko slenih. • M.V., foto: M. pogovarjala. Golobic
Slovenija uvaja
[pavi
DAVEK NA DODANO VREDNOST
Priprave na prehod
Davek na dodano vrednost naj bi Slovenija uvedla 1. julija leta 1999. Čeprav gre za pomembno spremembo, ki se bo zgodila sredi davčnega leta, uveljavitev zakona ne bo povzročila bistvenih težav, ker gre za tako imenovano transakcijsko dajatev. To pomeni, da se davek na dodano vrednost zaračunava od dneva začetka uporabe naprej in je popolnoma vseeno, kdaj z njim začnemo. Tudi v mnogih drugih tranzicijskih državah je bil DDV uveden sredi davčnega leta.
Kljub temu pa prehod na nov sistem DDV-ja zahteva vrsto priprav in dejanj. Davčni zavezanci bodo morali popisati zaloge blaga, opraviti preračune cen, ugotoviti bodo morali, kdo od njihovih poslovnih partnerjev bo rudi po novem davčni zavezanec in kdo ne, od davčnih zaveznacev bodo morali pridobiti davčne številke, uskladiti in posodobiti baze podatkov, pripraviti nove evidence in obrazce računov ter se, nenazadnje, seznaniti z novim davkom.
Tako bo za nove zavezance za plačilo davka na dodano vrednost v marsičem ključen prav 30. junij 1999. Dobavitelji blaga in storitev morajo na ta dan obračunati vrednost dobavljenega blaga in opravljenih storitev in jih kupcem tudi zaračunati. In to prav vsi dobavitelji, tudi podizvajalci, ki storitve prodajajo glavnim izvajalcem. Obračuni, ki bodo sestavljeni po 1. juliju 1999, bodo lahko šteli v davčno osnovo le vrednost, zaračunano za
obdobje po 1. juliju 1999. To pomeni, da predplačila, ki bodo plačana do 30. junija 1999, ne bodo obračunana z novim DDV-jem, pač pa še s starim prometnim davkom, tudi če se bodo nanašala na dobavo investicijske opreme in izgradnjo nepremičnin, ki bosta opravljeni šele po 1. juliju 1999. Pač pa bodo razveljavljeni računi, ki bodo le izstavljeni do 30. junija 1999, dobave blaga oziroma storitev pa do tega dne zanje še ne bodo opravljene. Skratka, tudi če dobavitelji blago in storitve dobavljajo postopno in za dobave izstavljajo zaporedne račune, bo praviloma na teh računih do 30. junija 1999 obračunan zdaj veljavni prometni davek, po 1. juliju 1999 pa novi DDV.
Tako bodo morali zavezanci za plačilo prometnega davka sestaviti ločen končni obračun prometnega davka za obdobje od 1. januarja do 30. junija 1999, in ga predložiti davčnemu uradu do 20. avgusta 1999, prometni davek pa plačati v zakonitem roku. Tisti preostanek prometnega davka, ki ne bo zajet v neplačanih terjatvah na dan 30. junija 1999, niti ne bo plačan z obračunom za prvo polletje, bodo zavezanci plačevali sproti, ko bodo plačane njihove terjatve iz prvega polletja 1999, na katere se bo obračun prometnega davka tudi nanašal. Prometni davek, bodo morali plačati v petih dneh po prejemu vsakokratnega plačila neplačane terjatve, vendar najkasneje do 30. junija leta 2000. Izjemoma je ob prehodu na novo obdavčenje torej možen eno letni odlog plačila prometnega davka. Sicer pa bo
REPUBLIKA SLOVENIJA Ministrstvo za finance
treba novi DDV plačevati sproti ob nakupu blaga oziroma plačilu storitve.
Zato morajo zaveznaci za plačilo prometnega davka popisati tudi izdane, a neplačane račune in predplačila, v katerih je obračunan prometni davek, ter jin predložiti davčnemu organu takrat, ko bodo predložili dokončni obračun prometnega davka za obdobje januar-junij 1999.
Zavezanci, ki se ukvarjajo s trgovino na drobno, morajo 30. junija 1999 popisati svoje zaloge blaga in to brez prometnega davka, na tako očiščene prodajne cene pa morajo obračunati DDV. Če bodo zato drobnoprodaine cene višje, morajo zavezanci predložiti pristojnemu davčnemu organu popisne liste zalog in novih drobnoprodajnih cen do 10. julija 1999.
Tisti trgovci, ki danes plačujejo prometni davek, novega davka na dodano vrednost pa ne bodo zavezani plačevati, bodo morali kljub temu predložiti obračun DDV-ja za stare zaloge do 31. julija 1999 in izjemoma plačati ta DDV do 31. avgusta 1999. Trgovci in gostinci, zavezanci, bodo morali do 10. julija 1999 posebej popisati tudi zaloge brezalkoholnih in alkoholnih pijač ter cigaret z izkazanim prometnim davkom, ki ga bodo glede na opravljeni promet, lahko odbili od osnove za DDV, ne bodo pa imeli pravice do njegovega vračila.
PRIHODNJIČ: Trošarine
Cene kmetijskih zemljišč in gozdov
Če kupujete ali prodajate kmetijska zemljišča in gozdove, vam bodo informativne oz. izhodiščne cene, ki jih je pripravil sodni izvedenec in cenilec ing. Pavel Okorn iz Škofje Loke, koristen pripomoček pri sklepanju kupčij. Cene, ki jih navajamo, so v tolarjih za kvadratni meter in so veljale oktobra.
Bonitetni      Njiva, intenzivni   Travnik, ekstenzivni Pašnik razred sadovnjak sadovnjak
Območje upravne enote Kranj oz. občin Kranj, Šenčur, Cerklje, Preddvor in Naklo:
1.	526,70	394,50	184,10
2.	473,40	341,90	157.80
3. . "	420,80	289,30	131,50
4.	368,20	236,70	105,20
5.	315,60	184,10	78,90
6.	263,00	157,80	52,60
7.	210,40	131,50	26,30
8.	157,80	105,20	-
Območje	upravne enote Jesenice oz. občin Kranjska Gora, Jesenice		
		in Žirovnica:	
1.	401,60	301,20	140,60
2.	361,40	261,00	120,50
3.	321,30	220,90	100,40
4.	281,10	180,70	80,30
5.	241,00	140,60	60,20
6.	200,80	120,50	40,20
7.	160,60	100,40	20,10
8.	120,50	80,30	-
			, —'
In kolikšna je informativna oz. izhodiščna cena gozda? Vrednost gospodarskega gozda se ovrednoti po metodologiji in se približa vrednosti pašnika istega razreda. Vrednost gozdnega zemljišča se ovrednoti v skladu z metodologijo v višini 20 odstotkov vrednosti povprečnega gozda na tem rastišču. Vrednost varovalnega gozda je minimalna in se giblje od 10 do 30 tolarjev za kvadratni meter. Zaradi posebnosti gozda je nujno, da cenitev opravi sodni cenilec.
Zakupnine za državna zemljišča
Zakupnine, ki jih za kmetijska zemljišča zaračunava republiški sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, so odvisne od katastrske kulture, katastrskega razreda in od območja. Letna zakupnina za vrt od prvega do osmega katastrskega razreda je 28.257 tolarjev za hektar. Za njivo od prvega do tretjega razreda je 20.722 tolarjev, z3 njivo od četrtega do šestega razreda 18.838 in za njivo sedmega in osmega razreda 16.012 tolarjev. Zakup travnika od prvega do četrtega razreda stane 17.896 tolarjev in travnika od petega d° osmega razreda 14.219 tolarjev. Zakupnina za planinski pašnik io pašnik, porasel z gozdnim drevjem, je od 0 do 4.710 tolarjev za hektar, za pašnik sedmega in osmega katastrskega razreda 1.884 tolarjev, za peti in šesti razred 3.768, za tretji in četrti 5.651 ter za prvi in drugi razred 7.535 tolarjev. Na območju nekaterih upravnih enot (med njimi tudi Ljubljane in Domžal) je zakupnina večja za 20 odstotkov, na demografsko ogroženih za enak delež nižja, zakupniki, ki imajo v zakupu večje površine (nad tri hektarje), pa imajo §e dodatni 20-odstotni popust.
GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si
ii MOHSTOFOJUB
V904448 V90 7517
VZEHhfi-JAJI INTIME
090/41-29 090/42-3Ž
Predoslje - Pretekli četrtek so v Gostilni Krištof v Predosljah ze tretje leto zaporedoma prvič poskusili odlično francosko vin? beaujolais, letnik 1998. V Franciji, domovini tega vina je namreč običaj, da mladi beaujolais vsako leto odprejo natanko na tretj četrtek v mesecu novembru. V Gostilni Krištof odprtje soda vsa^ leto pospremijo tudi s francosko kuhinjo, za katero tudi tokrat skrD mednarodni kuharski mojster Alojz Škrjanc. Na Fotografiji smo P< odpiranju soda "ujeli" Tomaža Bolko iz Gostilne Krištof in M'13/1:} Jenčiča, direktorja podjetja Vivat iz Mengša. Tokrat je manjka starejši Bolka, namreč Krištof, ki se te dni mudi na Sejšelih, kjer J v spremljevalni "gostinski" ekipi Miše Novak, ki se bo v četrt0 potegovala za naslov Miss sveta. Gostilna Krištof v Predoslj*. obratuje vsak dan od 12. ure naprej, mizo pa lahko rezervirate tu na telefonsko števliko 064/ 241-097. • Igor K., foto: G. Šinik
POSLI IN FINANCE
UREJA: Marija Volčjak
Tedenski borzni komentar   NLB pripravljena na evro
Dogajanje na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev je še vedno v znamenju prodaj delnic pooblaščenih investicijskih družb in zaenkrat & ni opaziti kakšnega posebnega umirjanja. Slovenski borzni indeks fc v petek končal na ravni 1.658 točk in je v zadnjem tednu padel za 11 indeksnih točk. Dnevni promet seje gibal v razponu od 320 do 720 milijonov tolarjev. Dnevno je bilo na borzi sklenjenih več kot 2000 Poslov, od katerih jih je bila večina no prostem trgu, vrednostno pa Prevladuje borzna kotacija A in B.
Po skupščini delničarjev je bilo Zanimivo opazovati delnice Merca-torJa. Skupščina se je kljub težavam, ki so se obetale pred njo, končala mirno in brez posebnih informacij, ki bi bistveno vplivale in zanihale vrednost delnic. Uprava se je predhodno pogodila z lastniki, Predvsem skladi, za enotno nastopanje na skupščini. Tako se je vrednost teh delnic po skupščini gibala skladno s trgom in padla na tolarjev. Informacije po skupščini, da so dosegli v prvih cvetih mesecih letos 943 milijonov tolarjev dobička in da bodo povečali svoj tržni delež, na 20 %, niso uspele zadržati tečaja na prvotnih nivojih. Delnice obeh farmacevtskih podjetij, Leka in Krke, so se v Prejšnjem tednu prav tako pocenile. Delnica Leka se je pocenila za slab odstotek in je v petek znašala 37-048 tolarjev. Padec vrednosti Krke pa niso ublažili niti dobri rezultati. V prvih devetih mesecih letos je Krka prodala za 12 odstotkov več proizvodov kot lani v enukem obdobju in s tem ustvarila 3& milijard tolarjev prihodkov in 3>3 milijarde tolarjev dobička. Zanimivo pa je tudi to, da so svojo Prodajo kljub krizi v Rusiji na tem tržišču celo povečali. Vrednost delnice je v zadnjem tednu padla Za 0,8 % in je končala v petek pri Rednosti 25.011 tolarjev. Slab teden ie veljal tudi za delnico Loke, ki je Padla za 1,8 %. Napovedano sodelovanje z Mercatorjem ni vplivalo na njen tečaj, prav tako pa ne višji prihodki v prvih devetih Mesecih letos v primerjavi z enakim obdobjem lani.
Prosti trg je bil zopet v znamenju delnic pooblaščenih investicijskih družb. Cene vseh pidovskih delnic Se kljub precejšnjim prodajam "rnirjajo, vendar pa trenutno še ne moremo reči, da je to konec Padanja tečajev. Rojstvo na borzi
so doživele delnice vseh treh skladov Maksime. Ti pooblaščeni investicijski skladi še nimajo v celoti zamenjanih certifikatov z delnicami podjetij, kar kaže tudi njihov tečaj, ki je za več kot polovico nižji od zapolnjenih skladov. Cene vseh treh skladov Maksime se gibljejo okoli 300 tolarjev. Med temi je v prejšnjem tednu najbolj padel drugi sklad, in sicer za 9 %. Cena Pomurskega investicijskega sklada se je v petek ustavila pri 612 tolarjih, ker je pomenilo v primerjavi s prejšnjim tednom 2,5-odstolni padec. Padec v prejšnjem tednu je beležila tudi delnica Nacionalne finančne družbe, katere cena se je oblikovala pri 666 tolarjih. Po vrednosti trgovanja med PIDi pa je bil prejšnji teden prvi Triglav steber 1, s katerim je bilo sklenjenih za 239 milijonov tolarjev poslov. Cena je sicer porušila za dober odstotek na 689 tolarjev, vendar pa so se posli v preteklem tednu sklepali od 668 do 709 tolarjev. Trgovanje z ostalimi delnicami na prstem trgu poteka v senci PIDov. Delnici Gorenjskega tiska smo prejšnji teden pripisali pet poslov, tečaj pa je ostal nespremenjen.
Organiziran trg bo sprejel tudi delnice Merkurja, s katerimi se bo začelo trgovati v naslednjih tednih. Napovedi za prihodnost so zelo negotove, saj na trgu ni jasnih znakov, v katero smer se bo gibal tečaj, zato bodite pri nakupu in prodajah previdni.
Matjaž Bemik
Ilirika borznoposredniška hiša, d.d.
Kranj, nov. - Nova Ljubljanska banka bo svojim strankam v prihodnjih treh letih svojim strankam omogočala promet v nacionalnih valutah in v evru, tako kot doslej tudi v ostalih valutah. Ponudili jim bodo možnost ločenega deviznega računa v evrih, v skupni evropski valuti pa bodo lahko tako podjetja kot posamezniki poslovali na že odprtih deviznih računih.
S prihodnjih letom bodo v enajstih evropskih državah finančne transakcije opravljali le še v skupni evropski valuti evro in sedanje valute teh držav bodo prihodnja tri leta samo še gotovinski okrasek, pravi Nevenka Bremec, ki je v Novi Ljubljanski banki zadolžena za projekt evro. Slovenija ima približno 70 odstotkov prometa s tujino prav s temi državami, NLB ga opravi približno tretjino.
Prehod na evro je v državah evropske monetarne unije pravno urejen, v Sloveniji je prilagoditev prepuščena poslovnim bankam. NLB bo upoštevala vse temeljne principe EMU in bo v prihodnjih treh letih omogočila plačilni promet z dvema valutama in sicer z nacionalno in z evrom, tako kot doslej pa bo lahko potekal tudi v ostalih valutah. Stranke se bodo same odločile, v kateri valuti bodo poslovale. NLB bo podjetjem in posameznikom' ponudila možnost odpiranja ločenih deivznih računov v evrih, v skupni evropski valuti pa bodo lahko poslovali tudi na že odprtih deviznih računih.
Tudi pri konverzijah se bo NLB tako prilagodila novim razmeram, konverzije knjižnega denarja EMU bo opravljala po fiksnih tečajih brez zaračunavanja stroškov. Konverzije gotovine med valutami EMU bo prav tako opravljala po fiksnih tečajih. Glede na ponudbo doma in v sosednjih državah, članicah EMU, bo oblikovala višino provizije za opravljanje teh poslov. Pripravljajo tudi številne nove in evru prilagojene storitve, predvsem na kreditno depozitnem področju.
Evro ob ekuju zamenjujejo še naslednje valute: avstrijski šiling, belgijski, francoski in luksemburški frank, irski funt, italijanska lira, nemška in finska marka, nizozemski gulden, portugalski eskudos in španska pezeta.
GORENJSKA ONLINE: www.media-art.si
ODKUPUJEMO DELNICE:
SAVipiORllffiDVODE,
ŽITO Ljubljana, EMONA Merkur, KRKA B, POTOLBV TELEKOM PIVOVARNA UNION IN LAŠKO*.
'prodajamo dehtice na borzi ^upravljamo portfelj«
JESENICE Tel 064/861 511 ^  KRANJ Tel 061/221 722
GB tudi na internetu
Kranj, 23. nov. - Komitenti lahko poslej vse o ponudbi Gorenjske banke dobijo prek interneta in se z njo tudi pogovarjajo.
Celotna ponudba Gorenjske banke je na predstavitveni strani na internetu, na naslovu: www.gbkr.si. Razdeljena je na tri dele, v opisnem delu je celotna bančna ponudba, v komunikacijskem lahko zahtevate sestanek, v servisu tečajnih list pa so na voljo vsi tečaji. Osnovna predstavitev je šele prvi korak, sledila bo uvedba elektronskega bančništva prek interneta, kar bo najprej na voljo podjetjem.
KOLIKO JE VREDEN TOLAR >-
KRANJ, 23.11.1998
nakupni/prodajni; nakupni/prodajni j nakupni/prodajni
MENJALNICA
1 DEM
1 ATS i 100 ITL
A BANKA (Tržič, Kranj, Jesenice) 96,15 96,90 13,63 13,77 9,65 9,87 EROS (Stari Mayr) Kranj 96,50 97,00 1 3,65 13,74 9,73 9,83
GORENJSKA BANKA (vse enote) 95,95 97,05 13,36 13,79 9,3010,20
HRANILNICA LON, d.d Kranj HIDA-tržnica Ljubljana HRAM ROŽCE Mengeš ILIRIKA Jesenice ILIRIKA Kranj ILIRIKA Medvode INVEST Škofja Loka KREKOVA BANKA p.e. Šk. Loka LEMA Kranj
96,90 97,10 13,73 13,80 9,75 9,85
96,75 96,90 13,66 13,70 9,77 9,82
96,70 97,00 13,65 13,73 9,73 9,83
96,60 97,10 13,63 13,75 9,73 9.85
221.722
96,70 96,95 13,65 13,74 9,72 9,84
96,40 96,95 13,65 13,78 9,73 9,82
96,10 97,10 13,66 13,80 9,70 9,80
96,60 97,00 13,66 13,75 9,74 9,83
VOLKS BANK-UUD. BANKA,d.d.,Lj. 96,30 96,85 13,64 13,79 9,61 9,83
NEP0S(Šk. Loka, Trata)
NOVA LB Kamnik. Kranj. Medvode, Šk. Loka
ROBSON Mengeš PBS d.d. (na vseh poštah) PRIMUS Medvode PUBUKUM Ljubljana PUBUKUM Kamnik SHP-Slov. hran. in pos. Kranj
96,75 97,10 13,66 13,76 9,76 9,86
96,26 96,91 13,65 13,77 9,70 9,88
96,65 96,95 13,67 13,77 9,75 9,86
94,80 96,80 12,75 13,75 9,20 9,78
96,50 97,00 13,65 13,74 9,73 9,83
96,70 96,99 13,66 13,74 9,75 9,83
96,55 97,00 13,66 13,79 9,72 9,82
96,60 97,10 13,68 13,76 9,75 9,88
SKB (Kranj, Radovljica, Šk. Loka) 96,00 97,00 13,60 13,82 9,66 9,82
SLOVENIJATURIST Boh. Bistrica 95,95      -13,36      - 9,30
SLOVENIJATURISTJesenice    96,60 97,10 13,63 13,74 9,73 9,85
SZKB Blag. mesto Žiri 96,00 96,95 13,40 13,76 9,4010/17 ŠUM Kranj 362-600
TAL0N Škofja Loka               96,60 96,95 13,64 13,73 9,75 9,85
TENT0URS Domžale              96,40 97,00 13,60 13,75 9,70 9,85
TRG Bled                         96,30 96,90 13,63 13,78 9,67 9,80
TROPICAL Kamnik-Bakovnik      96,75 96,95 13,68 13,73 9,78 9,82 VVILFAN Jesenice supermarket UNION 062-696 VVILFAN Kranj 360-260 VVILFAN Radovljica, Grajski dvor    704-040 (8.h-13.h, 13.45h48.h) VVILFAN Tržič
563-016
POVPREČNI TIČAJ
96,40 96,99 13,59 13,76 9,67 9,87
Pri Šparovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 13,40 tolarjev.
Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki si pridržujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah. Zaradi pogostih sprememb menjalniških tečajev pri nekaterih menjalnicah objavljamo njihove telefonske Številke, na katerih lahko dobite podrobnejše informacije o menjnlniikih tečajih.
belsatf
|Vl>M> V 3W
SEJEM ŠPORT IN REKREACIJA
ISKRAEMECO +.
Iskraemeco, Merjenje in upravljanje energije, d.d. Kranj, Savska loka 4
Na področju razvoja in raziskav iščemo strokovne sodelavce
Od kandidatov se zahteva:
1. za delo na področju razvoja Indukcijskih števcev:
• dipl. inženir elektrotehnike - smer energetika
• znanje nemškega in angleškega jezika
• do pet let delovnih izkušenj
2. za delo na področju elektronskih števcev in naprav
• dipl. inženir elektrotehnike - smer elektronika
• zaželene so delovne izkušnje na področju razvoja digitalne ali analogne elektronike
• znanje nemškega in angleškega jezika
3. za delo na področju razvoja programske opreme
• dipl. inženir elektrotehnike - smer računalništvo
• zaželene so delovne izkušnje na področju razvoja programske opreme s C++
• znanje nemškega in angleškega jezika
4. za delo na področju razvoja komunikacijskih vmesnikov
• dipl. inženir elektrotehnike - smer elektronika ali telekomunikacije
• zaželene so delovne izkušnje na področju razvoja komunikacij
• znanje nemškega in angleškega jezika
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: Iskraemeco, d.d, Razvoj kadrov, Kranj, Savska loka 4.
Od srede 25. novembra, do torka 1. decembra, od 10. do 20. ure na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani
-JgJTJovejša oprema za zimske, dvoranske in letne športe__
J^j_^Qjn komisijska prodaja rabljene smučarske opreme______
—^-j_? lzpira ponudb zimsko športnih središč in zdravilišč ter ponudba za letovanja damo in v tujini -__jP£šnt športniki, modne revije in atraktivni športi - v živo!___
3Ž"ki P*""*__j   ; ,-•-m ,    .    * ngkupu frontna vpggvfeg j 50* popust
jg_prevoz na se|em z vlakom Slovenskih ž.!-"""     ncWPU Povt"--,--------
vstopnica po ceni 600 SIT
_brezplačen vstop za predšolske otroke
4
LJUBLJANSKI SEJEM
KMETIJSTVO
ureja: Cveto Zapluli tik
Gozdne ceste
Denarja za vzdrževanje je še premalo
Kranj - Letošnje redno vzdrževanje 679 kilometrov gozdnih cest na območju kranjskega zavoda za gozdove je v večini občin končano, v teh dneh potekajo še zadnja dela in obračuni.
Za vzdrževanje je bilo letos na razpolago okrog 40 milijonov tolarjev. Približno polovico sredstev so s plačilom pristojbine zagotovili lastniki gozdov, ostalo država in občine, bili pa so tudi primeri, ko so lastniki večjih posesti za ceste v svojih gozdovih še dodatno prispevali v denarju, materialu ali delu. S tako zbranim denarjem bi ceste lahko normalno vzdrževali, če bi jih ob prehodu na nov sistem spravili v rčd in bi na vsak kilometer vložili približno dvesto tisoč tolarjev. Ker tolikšnega vložka takrat ni bilo, zbrani denar ne zadošča za normalno vzdrževanje.
Po občinah so vzdrževalce izbrali z javnim razpisom oz. z zbiranjem ponudb. V nakelski, preddvorski, šenčurski in kranjski občini je gozdne ceste vzdrževalo Gozdno gospodarstvo Kranj, v tržiški Nigram, v gorenjevaško poljanski Potočnik, v Škofji Loki podjetje The Best in v Železnikih podjetje Gradvin. V cerkljanski občini izvajalca še niso izbrali, v zavodu za gozdove pa računajo, da bodo postopek končali ta mesec in da bo izbrani vzdrževalec lahko še pred zimo opravil najnujnejša dela. Vzdrževanje cest je potekalo po programu zavoda za gozdove. V občini Gorenja vas - Poljane so letos največ vzdrževalnih del opravili na cesti Erženar na območju Stare Oselice in na cesti Brinovše na območju Sovodnja, v škofjeloški občini so bile največ pozornosti deležne ceste po Moškrinski, Frlicovi in Pevnski grapi ter cesta Rantovše na območju Sv. Tomaža, v občini Železniki ceste Potok - Blegoš, Dajnarska Jelovica, Dolenski Podkraj v Dolenji vasi in Miz-nikar v Martinj vrhu, v tržiški občini ceste Kramarjevo, Bistriška planina in Beli potok na območju Podljubelja in cesti Konjščica in Gabrčev rovt na območju Jelendola, v občini Preddvor cesti Rezmanovo na Spodnjem Jezerskem in Zajčevo v Kokri, v šenčurski občini ceste na območju Olšev-ka, v občini Naklo cesta Žiganja vas - Novaki v Udinborštu, v kranjski občini cesti Velika Besnica in Zavrh na območju Besnice in v delu žirovske občine ceste na območju Kopriv-nika. • C. Zaplotnik
V blejskem zavodu za gozdove
Tečaj za krojenje lesa
Jesenice - Blejska območna enota Zavoda za gozdove Slovenije vabi lastnike gozdov na tečaj za krojenje lesa. Tečaj bo jutri, v sredo, ob devetih dopoldne v prostorih krajevne enote v Tomšičevi ulici 68 na Jesenicah. Udeleženci se bodo najprej seznanili z lastnostmi in napakami lesa, z lesnimi sortimcnti in s pregledom tehničnih standardov za krojenje lesa, po tem pa bo še praktično delo na terenu. • CZ.
GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si Zaščita domače prašičereje
Začasna dodatna uvozna dajatev
Ljubljana - Slovenska vlada je na četrtkovi seji na predlog ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Cirila Smrkol-ja sprejela uredbo o uvedbi začasne dodatne posebne dajatve, ki jo bo treba plačati pri uvozu prašičjega mesa. Za ta korak se je odločila zato, ker so odkupne cene doma zrejenih prašičev po 20. oktobru začele padati in so se znižale na okrog 180 tolarjev za kilogram žive teže, kar predstavlja le še okrog 80 odstotkov rejskih stroškov, ki jih na podlagi modelne kalkulacije izračunavajo na Kmetijskem inštitutu Slovenije. Cene so padle predvsem zaradi možnosti uvoza po zelo nizkih (subvencioniranih) cenah iz drugih držav, v takšnih okoliščinah pa tudi posebna uvozna dajatev, ki v Sloveniji velja od junija dalje, ni več zadoščala. • CZ.
Posvet kmetijske svetovalne službe
V reformo s skromnimi denarji
Kranj • S slovesno podelitvijo priznanj za uspehe v kmetijskem svetovanju in s skupščino Društva kmetijskih svetovalcev Slovenije se ho danes, v torek, na Bledu končal tradicionalni, dvodnevni posvet kmetijske svetovalne službe, na katerem so včeraj razpravljali predvsem o reformi kmetijske politike v Sloveniji, o vlogi kmetijske svetovalne službe pri tem ter o investicijski politiki v kmetijstvu in uvedbi neposrednih plačil. Kot je v pozdravnem nagovoru dejal podpredsednik slovenske vlade Marjan Podobnik, se je Slovenca začela pogajati za vstop v Evropsko unijo v razmerah, ko slovenska javnost (za razliko od avstrijske) ni posebej naklonjena razvoju kmetijstva in podeželja. Ob tem, ko so v Sloveniji še vedno močne težnje, da bi razvijali le Ljubljano z okolico, je Podobnik obžaloval, ker predsednika vlade ni uspel prepričati, da bi za kmetijstvo že v prihodnjem letu namenili iz državnega proračuna več denarja. Podobnega mnenja je bil tudi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ciril Smrkolj, ki je zbranim jasno in glasno povedal, da Slovenija za podpore kmetijstvu in podeželju namenja trikrat manj denarja, kot je povprečje za države Evropske unije. Proračunske podpore bo po ministrovem mnenju treba povečati, če bomo hoteli poceniti hrano in hkrati ohraniti dohodke v kmetijstvu. Miroslav JRednak s Kmetijskega inštituta Slovenije je ob tem dejal, da bi za izvedbo reforme kmetijske politike morali zagotoviti dovoU denarja, saj bo sicer ostala na pol poti, kar je za kmetijstvo lahko tudi slabo. • CZ.
Gozdni posestniki na tečaju o varnem delu v gozdu
Govedorejci in poljedelci so občasno tudi gozdarji
V kranjski območni enoti zavoda za gozdove so bili prijetno presenečeni, ker so se povabilu na tridnevni tečaj o pravilnem in varnem delu v gozdu odzvali tudi lastniki gozdov, ki se na kmetijah veliko več kot z gozdnimi deli ukvarjajo z govedorejo ali s poljedelstvom.
Zgornja Besnica - Ko sta žled in sneg predlani in še leto prej prizadela gozdove tudi na kranjski ravnini, sta potreba po vzpostavitivi gozdnega reda in nevarnost pretirane namnožitve lubadarja prisilila k pogostejšemu delu v gozdu tudi lastnike, ki so sicer bolj usmerjeni v govedorejo in poljedelstvo in jim gozd ne predstavlja pomembnega vira dohodka. Delo v gozdu je vedno nevarno, v polomljenem, ki skriva številne pasti, še toliko bolj. Ker v takšnih okoliščinah znanja in praktičnih izkušenj o pravilnem in predvsem varnem delu ni nikoli dovolj, je koristno vsako izobraževanje, ki kakorkoli prispeva k večji varnosti.
Kranjski zavod za gozdove je letos pripravil za lastnike gozdov že sedem enodnevnih tečajev o varnem delu v gozdu in še tri daljše, tridnevne, zadnji se je končal v petek. Kot sta povedala vodja tečaja Vinko Kejžar in vodja kranjske krajevne enote zavoda Jurij Skuber, se gaje udeležilo osemnajst lastnikov gozdov, predvsem mladih (bodočih) gospodarjev z ravninskih kmetij. Prvi dan so v gozdni učilni v Besnici pregledali, očistili in pripravili motorne žage za delo, spoznali njihove najpogostejše okvare, se naučili pravilnega brušenja žage in si ogledali kaseto o varnem delu, drugi dan so pod vodstvom strokovnih delavcev zavoda in
postojnske srednje gozdarske šole spoznavali pravilno tehniko in držo pri podiranju, kleščenju in razrezovanju dreves, zadnji dan pa so to, kar so se naučili, preskusili še na sečišču v bližnjem gozdu. "To, kar smo se tukaj naučili, ne more škodovati, nesreča v gozdu se lahko zgodi ne glede na to, ali ima kmetija petdset, sto hektajev gozda ali samo deset. Če delaš pravilno, se tudi manj "matraš"," je dejal Franc Maček s Praprotne Police, ki se je podobnega tečaja udeležil že lani. Na kmetiji, ki obsega devetnajst hektarjev zemljišč, od tega skoraj enajst hektarjev gozda, sta glavni dejavnosti živinoreja (mleko) in poljedelstvo (krompir). V gozdu so zadnja tri leta pospravljali samo podrtijo po žledu in lubadarke pa tudi sicer je cena lesa tako nizka, da jih ne spodbuja k sečnji. Boštjan Pogačnik iz Nemilj, ki je kot bodoči prevzemnik kmetije še zaposlen, je tri dni vzel dopust, da je lahko šel na gozdarski tečaj. Za tečaj se je odločil tudi zato, ker je na kmetiji od 35 hektarjev vseh zemljišč kar 29 hektarjev gozda in jim je gozd glavni vir preživljanja. Žled jim je v gozdu povzročil veliko škode, zadnji dve leti so v glavnem pospravljali le podrtijo pa tudi sicer ne bi sekali veliko, saj še vedno računajo na to, da bo cena lesa nekoč vendarle višja od sedanje. "Šele na takš-
Franc Maček
Martin Kriinar
Boštjan Pogačnik
Tečajniki med vajo v gozdni učilni v Besnici
nih in podobnih tečajih ugotoviš, da vsega ne znaš in da se moraš še marsikaj naučiti," je dejal Boštjan in poudaril, da so doslej v gozdu delali varno, le z manjšimi praskami. Med udeleženci tečaja je bil tudi Martin Križnar iz Stražišča, bodoči gospodar kmetije, na kateri se ukvarjajo predvsem s pridelovanjem krompirja in zelja ter s prirejo mleka in mesa. Od pet hektarjev težko dostopnega gozda s slabim rastiščem imajo bolj malo koristi, pomeni jim predvsem rezervo za hude čase. Sekajo le takrat, ko potrebujejo les za vzdrževanje stavb in za druge vsakdanje potrebe; po zadnjih dveh žledolomih pa se ukvarjajo predvsem s pospravljanjem podrtije. Martin se je doslej gozdarskih veščin učil sam, za udeležbo na tečaju pa seje odločil predvsem zato, da bi spoznal tudi osnove pravilne tehnike podiranja, obvejevanja in razžagovanja drevja. • C. Zaplotnik
Gorenjsko srečanje kmečkih žena
Star in neozdravljen žulj: dopolnilne dejavnosti
Za vsakoletna gorenjska srečanja prizadevnih članic aktivov in društev kmečkih (podeželskih) žena je že značilno prepletanje izobraževanja, razvedrila, pokušanja kulinaričnih dobrot in možnosti za izmenjavo izkušenj in pogovore o vsakdanjih problemih*
Lom pod Storžičem - Tudi na letošnjem letošnjem srečanju, ki sta ga v petek v Lomu pod Storžičem pripravila tržiško društvo podeželskih žena Svit in tamkajšnja enota kmetijske svetovalne službe, se niso izneverili tradiciji. Srečanje je bilo kombinacija kulturnega programa, ki so ga zaokrožili nakelski pevci pod vodstvom Franca Šarabona, citrar Marjan Zupančič in domačin Janez Slapar, ter poučnega, izobraževalnega dela. Priznani sadjarski stro-
kovnjak Tine Benedičič je predstavil najstarejša in najdebelejša sadna drevesa v Sloveniji in na Gorenjskem ter možnosti za obnovo starih kmečkih sadovnjakov, predsednica kranjskega društva kmečkih žena Štefka Pavlin dejavnost delovne skupine kmetic na nedavnem evropskem kongresu kmetijstva v Ljubljani, Milena Kulovec iz republiške uprave za pospeševanje kmetijstva pa predlog pravilnika o kriterijih in pogojih za opravljanje dopolnilnih dejav-
Tradicionalnega srečanja se je udeležilo več kot sto kmečkih žena z vseh koncev Gorenjske.
nosti na kmetijah. Gostiteljice, članice društva podeželskih žena Svit iz Tržiča, ki jih ob mentorstvu svetovalke za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti Milene Črv vodi Helena Polajnar iz Podljubelja, so za srečanje več kot sto kmečkih žensk pripravile veliko domačih dobrot in pijač, še več nalog pa jih čaka do konca leta: občni zbor 8. decembra v gostišču Raj, predavanje o predelavi mesa v mesne izdelke in še prednovoletni tečaj. Udeleženke so med drugim pozdravili tudi tržiški župan Pavel Rupar in vodja gorenjske kmetijske svetovalne službe mag. Jurij Kumer, ki je tudi povedal, da so v okviru priprav Slovenije na vstop v Evropsko unijo "odprli" delovno mesto svetovalca za razvoj podeželja.
Na gorenjskih srečanjih kmečkih žena je že po tradiciji veliko razprave o problematiki dopolnilnih dejavnostih na kmetijah, predvsem o predpisih, ki naj bi urejali to področje. Kmetice so povedale svoje (slabe) izkušnje in ponovile že večkrat izražene zahteve o ureditvi tega za kme-
Helena Polajnar
tijstvo zelo pomembne^ področja, Milena Kulovec PaJ predstavila priprave na izdaj pravilnika, pri katerem se lo1" jo kopja predvsem pri vpraša ju, kako omogočiti razvoj 1 . dejavnosti in hkrati zagotov (zdravstveno) zaščito porav
ifl
kov. Pri usklajevanju intere med različnimi ministrstvi službami je slišati tudi Pre . ge, da s pravilnikom ne bi uireJ li področja predelave mesa mleka na kmetijah. • C. 1"
Kljub pomanjkanju posluha države poteka sanacija plazu v Tržiču
Po zakonu je država dolžna posredovati
Potreben je celovit pristop k sanaciji. Obnovili bodo vodovod, cesto, razsvetljavo in uredili odvodnjavanje, saj so se pojavili novi vodni viri.
Tržič, 24. novembra - Na območju, kjer se je 7. oktobra odtrgal plaz in ogrozil prebivalce Zgornje in Spodnje Preske, se stanje počasi normalizira, čeprav sanacija še zdaleč ni zaključena. Zaključena je prva faza, in sicer odvoz materiala •n izravnava terena. Potrebna pa je še sanacija vodovoda, ureditev odvodnjavanja in razsvetljave in seveda ceste. S področja plazu, ki je v ju bodo to najprej za silo sani-
dolžino meril okoli 330 Metrov, so odstranili okoli 30 tisoč kubikov zemlje. Sedaj pa je najprej potrebno sanirati vodovod, na katerega je vezanih 4 tisoč gospodinjstev, in vzpostaviti režim odvodnjavanja talne in meteorne vode. To bodo morali urediti čimprej, saj sicer obstaja nevarnost zmrzali, saj se zima neusmiljeno bliža. Za obnovo vodovoda dokončne rešitve še niso našli, saj morajo svoje povedati tudi geologi. Po besedah Janeza Perka, tehničnega vodje v tržiškem Komunalnem podjet-
rali ter na vzhodnem koncu umaknili prevezavo, ki poteka blizu ceste, da bodo omogočili pluženje.
Sanacijski načrt pripravlja občina skupaj z državo, saj je potreben celovit pristop k reševanju in enkrat dokončno urediti to področje. Največji problem je, kdo bo plačnik, saj se država ne odzove na prošnje, čeprav bi morala v takšnih primerih posredovati. Sanirati je potrebno tudi cesto v dolžini okoli 180 metrov, kar pa jim verjetno letos ne bo uspelo. Za cesto je finančno pomoč oblju-
bilo Ministrstvo za promet in zveze.
Po predračunih naj bi sanacija ceste, vodovoda, javne razsvetljave in vsega potrebnega znašala okoli 550 milijonov
tolarjev. Za teren, ki se še ni popolnoma umiril, dokončne rešitve še niso našli. Trenutno pa se z gozdarji dogovarjajo o pogozditvi.
• Besedilo, foto: P. Bahun
Zlatoporočenca Elizabeta in Ivan Srpan
Ljubezen je "stara", vendar zares prava
Spoznala sta se v službi, potem pa iz "bele" Ljubljane preselila na Belo, v Kajževo hišico - Poroka skromna, zlata poroka pa polna presenečenj in dobre volje - Vesela, da sta skupaj doživela pomembni jubilej
Sp. Bela - 24. november - Sončno jesensko dopoldne, tako drugačno od današnjega sivo turobnega dne. Na koncu vasi, Kjer naključni obiskovalec pomisli, da je poti konec, je hišica, k' ji domačini pravijo Pr'Kajž in je bila dobra tri desetletja varen dom družini Srpan. V osemdesetih letih jo je zamenjala večja, nova hiša, stara pa je postala le spomin. V njej sta jNe dobre volje sprejela Elizabeta in Ivan. Zlatoporočenca, ki Jima bi človek zaradi njune vitalnosti ta življenjski jubilej kar težko prisodil.
Ljubljančanka in Notranjec, ki sta postala Gorenjca. Spoznala sta se v tedanji Oficirski zadrugi, kjer sta delala kot čevljarja. Elizabeta je nadalje-
tem dodala, da se zlata poroka sploh ne more primerjati s poroko pred pol stoletja. Leta 1955 sta se preselila na Sp. Belo, v hišo, ki je bila bolj hiši-
-■■jenja.  u.u^autia        ilaumjv ■ ■ •» ---- "
yala družinsko tradicijo, saj je ca, podedovala pa stajo od Eli
b>l tudi njen oče čevljar, Ivana zabetine  tete   Marjane, po
Pa je v veliko mesto prignala domače Kajževe. Rodili so se
vojna. Nista ovinkarila in nič °dlašala, začutila sta, da sta njuni poti postali ena. Poročila ^a se v Šentvidu. "Povojnemu casu primerno, seveda. Vina skoraj ni bilo moč kupiti, pa tudi s hrano so bili "križi in težave". Za nekaj litrov vina je Poskrbel moj sodelavec, ki je bil Dolenjec, za meso pa brat Tone. Tudi godca smo imeli in P'esali smo tudi," je pripovedo-Val Ivan, Elizabeta pa je ob
jima Janez, Marija in Urška. Vesela sta bila tudi sedmih, pa ne palčkov, ampak vnukov, zdaj pa sta ponosna tudi na tri pravnuke. Dveletna Lejla se v njunem domu počuti kot doma. Nič vrtca, če pa sta "pri roki" prababica in pradedek.
Zlata poroka jima je pustila čudovite spomine. Poročni obred v brezjanski baziliki, nova prstana, priči pa vnuka Eva in Primož. Torti sta bili
Zlatoporočenca Elizabeta in Ivan Srpan s pravnukinjo Lejlo.
kar dve. Da bo bolj držalo. "Vsega je bilo v izobilju, prav "fletno" je bilo. Zbrali so se sorodniki in sosedje, meh pa je raztegnil kar zet Janez in pete so nas zasrbele. Vesela sva, da sva zdrava dočakala najin jubilej. Dela nama tudi pri teh letih ne manjka. Če ni drugega, naju pa zvabijo   vrt, pa
butare v bližnjem gozdu. Kljub temu da sva se mlada poročila, na ločitev v vseh teh letih nisem nikoli pomislila. V ljubezni je včasih pač treba potrpeti." je povedala Elizabeta, Ivan pa je dodal, da je prva ljubezen tista prava in nobena ni več taka. • Besedilo in foto: R. Škrjanc
y Savi Bohinjki ujeli meter dolgega sulca
Bohinjska Bela, 24. novembra - "Lov se je začel," pravijo £.ejski ribiči, saj seje minuli teden začela sezona lova sulca. 'ani ribiške družine Bled sojo uspešno začeli, saj sta ribiča ašper Humar in Marko Gradnik, v revirju 1, pod mostom v oteski, ujela samico sulca dolgo  93 centimetrov in težko oraj devet kilogramov. V omenjeni ribiški družini opažajo, I a Se je delo ribiške družine začelo obrestovati, saj so zadnja u3? sulca načrtno vlagali v Savo Bohinjko, poleg tega pa je ^C|nkovitejša tudi nadzorna služba, ki bdi nad   revirji. Po .^sedah ribiča Marka Gradnika naj bi bilo v Savi Bohinjki nekaj lepih primerkov sulca, zato je prvi ulov le dober acetek ribiške sezone lova na to ribo. • R. Š.
Cfon blejske ribiške družine Marko Gradnik s skoraj meter dolgim sulcenu__
Obnovili znamenje Lurške matere božje
Podhum, 24. novembra - Minulo soboto so v tem gorenjskem kraju slovesno blagoslovili obnovljeno vaško znamenje, ki so ga vaščani pred 111 leti postavili Bogu v čast, kot so tedaj zapisali. Obnavljati so ga začeli v začetku julija, v štirih mesecih pa so pločevinasto streho zamenjali s skodlasto, obnovili omet in odvodnjavanje ter kovinska vrata, na streho namestili bakreni križ ter zgradili oporni zid. Restavratorsko podjetje Mašuk je poskrbelo za obnovo osrednjega lesenega kipa Lurške matere božje, pod vodstvom umetnostne zgodovinarke kranjskega ZVNKD Nike Leben pa so restavrirali tudi freske svetih Lucije in Jožefa ter nadangela Gabrijela.
Obnovo je vodila domačinka Marica Okršlar, po domače Kli-narjeva, bakreni križ je izdelal Bruno Kalčič, skodlasta streha je delo Jožeta Repinca, Branko Klinar pa je poskrbel za nove omete. Obnova je stala približno milijon tolarjev. Obnovljeno vaško znamenje je blagoslovil župnik Nikolaj Štolcar, v kulturnem programu pa sta nastopila godba na pihala iz Gorij ter domači cerkveni pevski zbor. • R. Š., foto: M. Golobic
Pred Miklavžem v Celovec ali v Banovce
To soboto v Maribor in v Videm/Udine
To soboto, 28. novembra, bo prvi Glasov izlet v najmlajše slovensko naravno zdravilišče, v TERME MARIBOR. Obiskali bomo rekreacijski center Fontana. Sami boste lahko preverili, zakaj so 'mariborske toplice' že od odprtja dalje med najbolj obiskanimi. Večerjo nam bodo pripravili v restavraciji Hotela Orel v Mariboru. Rajžali bomo z najudobnejšim turističnim avtobusom INTEGR4IA JESENICE, d.d., ki ho začel izlet na Jesenicah, naš avtobus pa boste lahko počakali tudi v Žirovnici, Lescah. Radovljici, Kranju, Škofji Loki, Vodicah in Mengšu. Prispevek k stroškom: 4.100 tolarjev (za naročnike in družinske člane); 5.500 SIT za nenaročnike. Izlet bo vodila Mirjani Pavlic, na razpolago je samo še nekaj sedežev v Gtasovem avtobusu. Posebno obvestilo; pri prijavi za ta izlet izjemoma NE UPOŠTEVAMO naročniških kuponov iz oktobra 1997! Pač pa boste kupone lahko koristno uporabili pri ostalih treh tokrat predlaganih izletih, vključno z miklavževanjem v Pomurju.
IPrav tako to soboto, 28. novembra, bo še en prijeten Glasov izlet: z udobnima avtobusoma prevoznika Pavleta Drinovca iz Pod-brezij ter delniške družbe Integral Tržič rajžamo v Italijo, v deželo Furlanljo Julijsko krajino do Vidma (Udin), natančneje v Cassa-cio, kjer je ogromen nakupovalni center Alpe Adria. Izlet bomo začeli v Radovljici, s postanki v Kranju, Škofji Loki in Medvodah; zatem po avtocesti do Gorice in NC Alpe Adria. Povratek bo skozi Trbiž (s kratkim postankom) in čez mejni prehod Rateče. Na nakupovalno turistični krožni rajii po Gorenjski in Fitrlaniji Julijski krajini se nam lahko pridružite tudi bralci iz jeseniške ter kranjskogorske občine; zjutraj boste vstopili v Radovljici, zvečer na povratku pa lahko izstopili kar na domači avtobusni postaji. Prispevek k stroškom: 2.000 tolarjev za naročnike Gorenjskega glasa; za nenaročnike 2.400 SIT, Vse, kar sodi zraven na Glasoven) izletu, bomo imeli s seboj: pecivo iz Pekarne Magušar, domačo 'kačjo slino proti slabosti", najboljše iz Pivovarne Union, Itd. Za ta izlet se še lahko prijavite tudi nepostvdno Pavleta Dri-novcu, telefon 064/ 731-050 ali 041/ 744-160, ali pa - tako kot običajno - Gorenjskemu glasu, 223-111 ali 223-444.
Do božiča je le še en mesec, do novega leta nekaj dni več. Že v kratkem velja 'pisati Miklavžu'. Po tradiciji v dneh pred Miklavžem organiziramo Glasov poldnevni izlet; letošnji bo naslednjo soboto, 5. decembru, v Celovec, prestolnico avstrijske dežele Koroške, t elovec ho v dneh pred Miklavžem ie imel pose hej slovesno praznično podobo, v mestu pripravljajo veliko različnih presenečenj in delček tcgi/ si homo 5. decembra spotoma ogledati. Dovolj časa ho seveda za sprehode />o celovških trgovinah, v katerih nakupuje Miklavž. Avtobus INTEGRALA TRŽIČ, dd. bo rajžo začel v Škofji Loki, s /Mstankl do Kranja, v Radovljici, Lescah, 'Žirovnici in na Jesenicah - zaradi možnosti zimskih voznih razmer bomo mejo prestopili na mejnem prehodu Karavanke. Po isti relaciji bo povratek; če bodo razmere na cesti dobre, se bomo morda vračali preko Korenskega Sedla. Prispevek k stroškom je zgojj 1.900 tolarjev za naročnike in družinske člane; za ostale 2.500 SIT Izlet bo vodil Andrej Mali.
Miklavževali boste lahko tudi r Termah Banovci, kamor Vas prisrčno vabimo na Glasov izlet na Miklavževo soboto, 5. decembra, z Meteorjem, d.o.o., Cerklje. Koristen predlog, če nimate ideje, kako doma organizirati miklavževanje in kako obdarovati najmlajše: peljite jih na celodnevni Miklavžev izlet.' Z Vašimi nade-Intdneži se nam pridružite na rajii v Banovce, kjer bo čez dan veliko časa za čofotanje v termalni vodi, po večerji v hotelski restavraciji pa bo miklavževanje. V sodelovanju s Termami Banovci smo za Miklavževo soboto pripravili posebno 'super Miklavževo ponudbo': za vse mlajše je prispevek k stroškom celodnevnega Izleta s kopanjem, večerjo, prevozom z najudobnejšim avtobusom in popotnico le 2.600 SIT (pogoj je starost do 15 let). Za odrasle je prispevek 3.700 SIT, kar velja izključno za naročnike Gorenjskega glasa, za nenaročnike 5.200 SIT. Izlet bomo zgodaj dopoldan začeli v Cerkljah, s postanki v Kranju, Skojji Loki, Vodicah in Mengšu, ter na željo prijavljenih za izlet tudi na vseh vmesnih avtobusnih postajah. Če ho več kot 5 prijav, bo jutranji ovinek'še do Radovljice. Izlet ho vodila Marija Barle.
Ostale informacije in prijave za vse GLASOVE IZLETE dobite po telefonu 064/ 223-444 « malooglasna služba Gorenjskega glasa; ali 064/ 223-111 = tajništvo Gorenjskega glasa. Na vseh izletih je prevoz organiziran tako, da ob odhodu in na povratku prevozimo večino Gorenjske in da so možni vmesni postanki na običajnih avtobusnih postajališčih, zato ob prijavi za izbrani izlet navedite tudi. kje bi želeli počakati Glasov avtobus. Pri prijavi ni potrebno vnaprej plačati nikakršne akontaciji* k stroškom izleta. Verjamemo in zaupamo, da so Vaše prijave zanesljive in bomo vse lahko uredili med izletom. Glede prijav za Glasove izlete le še to: ko se prijavite za Glasove izlete, s tem rezervirate enega od sedežev (izbira sedežev ob prijavi ni možna!) in vse, kar sodi v program. Zgodi pa se, da se nekateri tik pred zdajci, v zadnjem tednu ali dan-dva pred izletom, povsem "flegma" premislijo in s tem dejansko onemogočijo udeležbo nekomu drugemu, ki je malce zamudil s prijavo. Upoštevamo samo, da je preklic prijave za izlet možen zgolj zaradi bolezni ali drugih objektivnih razlogov, ki jih je možno dokumentirati. Zatorej velja: prijave za Glasove izlete naj bodo resne in zanesljive. Za odpovedi udeležbe na izletih, ki so brez utemeljenih razlogov, je potrebno poravnati sorazmerni del stroškov.
PIVOVARNA UNION
^/n/tri/aht/e!
GORENJSKI GLAS • 12. STRAN
OBISK NA SP. BRNIKU
Torek, 24. novembra 1998
- SLIKOPLESKARSTVO in fasadni ometi □CARSKE STORITVE, mešalnica avtolakov ICI
BURGAR MILAN, s.p.
SPODNJI BRNIK 91, 4207 CERKLJE Tel./fax: 064 422 644
TRGOVINA Z ŽIVILI
V GASILSKEM DOMU NA SPODNJEM BRNIKU
Delovni čas: delavnik od 8. do 12. ure, od 14. do 19. ure sobota od 8. do 13. ure nedelja od 8. do 11. ure VABLJENI
HOTEL
PBNZION JAGODIC
Vopovlje 10, 4207 Cerklje tel.: 064/421-333, fax: 064/421-162, penzion.jagodic@siol.net
AVTOPREVOZNIŠTVO STARE TOMAŽ, s.p.
Sp. Brnik 76, 4207 CERKLJE Tel.: 421 176 GSM: 041 694 705
ČESEN DARKO
Sp. Brnik 73 4207 CERKLJE Tel.: 421 173
FRIZERSTVO
DEŽMAN MIJA
AVTOPREVOZNIŠTVO DEŽMAN JOŽE
Spodnji Brnik 55 4207 Cerklje Tel.: 422 682 GSM: 041/707 081
Gorenjski glas v Mošnjah
Ekipa Gorenjskega glasa bo v petek obiskala Mošnje. Vaščane, ki bi lahko povedali karkoli zanimivega o delu in življenju v kraju, vabimo na srečanje, ki bo ob IX. uri v prostorih krajevne skupnosti v Mošnjah. Vsi, ki bodo v Glasovo "izpostavo'' prišli z naslovljenim izvodom zadnje številke časopisa, bodo dobili Glasovo majico, prav vsi pa čepico s kupončkom za žrebanje praktičnih nagrad. Med obiskom Glasove ekipe se bo možno naročiti tudi na časopis in oddati brezplačni mali oglas. • CZ.
Obisk na Spodnjem Brniku
Nad vasjo in mimo nje nenehno brni, od tod najbrž ime Brnik
Vasi Spodnji Brnik in Vopovlje sta druga z drugo povezani, ker imata skupno cerkev in pokopališče, veže pa ju tudi ena najbolj prometnih cest daleč naokoli. Zaradi nje in zaradi bližine letališča sta vasi nenehno na prometnem prepihu...
Spodnji Brnik, Vopovlje, 20. novembra - To bi bila lahko prednost, saj bližina letališča in smučišča na Krvavcu ter ne tako velika oddaljenost večjih mest, kot sta Kranj in Ljubljana, lahko za kraj pomeni neslutene turistične možnosti. Lahko pa je tudi moteče. Ni namreč redko, da vojaški helikopter zmoti vaški mir tudi tedaj, ko nesejo pokojnika k poslednjemu počitku.
Namolzli so milijon litrov mleka
Na obisku Gorenjskega glasa na Spodnjem Brniku, kjer so nam vaščani pripravili res prijeten večer, pa nismo premlevali le slabih strani vaškega življenja na jugu občine Cerklje. Izkazalo se je, da imajo vaščani povedati tudi marsikaj spodbudnega. Spodnji Brnik šteje 358 prebivalcev in H6 gospodinjstev, Vopovlje pa 118 prebivalcev v 32 hišah, od katerih jih je 21 zgrajenih v zadnjih dveh deset-
V prihodnje pa Brničani razmišljajo o tem, kako bi ob glavni cesti dobili pločnik, kako nujno potrebna bi bila kanalizacija, v načrtu občine Cerklje pa je tudi gradnja ceste proti Zgornjemu Brniku, kjer bo treba sodelovati, ter asfaltiranje še nekaterih ulic. V Vopovljah, kjer je bilo lani asfaltiranega poldrugi kilometer ceste Vopovlje - Zalog, narejena javna razsvetljava, letos pa postavljeni dve lični avtobusni postajališči, vaščani pa so pridno sodelovali tudi pri delih
rosta, saj pravi, da je povprečna starost odbora 22 let. To pomeni, da gasilstvo v teh krajih ne bo propadlo, saj ostaja volja za prostovoljno delo. Gasilski dom sredi vasi je tudi središče družabnega življenja. Stavba je bila zgrajena leta 1951, obnovljena in dograjena pa leta 1982, potem ko so z nekaj gasilskimi tombolami od leta 1976 dalje nabrali denar za gradnjo. V gasilskem domu se odtlej zbirajo vaščani, kulturniki, gasilci, v njem sta tudi trgovina Reta in mlekarna. Sicer pa domači gasilci tudi veliko tekmujejo: imajo desetine od pionirjev do članov, le veteranov jim ni uspelo zbrati skupaj. Tudi z opremo so kar zadovoljni (orodno vozilo so zamenjali nedavno), ni sicer najnovejša, vendar kar gre. Sedaj pregledujejo in men-
Brniku živi še veliko starih vaških običajev. Vaščani navdušeno gojijo miklavževanje, kres ob pustu, kres na kresni večer, spuščanje "gregorčkov" na sv. Gregorja, hodijo "oferat" tistim, ki slavijo god. Fantje hodijo "vahtat" dekleta, delajo preprege, ko se katera v vasi omoži in na ohcet privedejo kamelo. Tudi "štalerenga" je še v navadi, z njo pa dečke sprejmejo med fante. Podoknico pa so letos po dolgih trinajstih letih spet zapeli vaški nevesti Mateji Stare, voditeljici cerkvenega zbora. In ko kateri od vaščanov umre, mu sosedje na domačem pokopališču izkopljejo grob.
Miro Jagodic, ki ma v Vopovljah družinski penzion, veliko razmišlja o možnosti, kako bi kazalo   izkoristiti turistične
Lam Zalokar
Franc Ton
Matej Močnik
Lado Ahčin
Viktor Erzar
Roman Zalokar
letjih. Tukajšnji kmetje (na Spodnjem Brniku jih je 40, v Vopovljah je kakih 8 kmetij) so lani namolzli milijon litrov mleka, sta povedala prva vaška moža Viktor Erzar s Spodnjega Brnika in Lado Ahčin iz Vopo-velj. Slišali smo tudi, kaj vse so v zadnjih letih naredili. Cerkev in mrliške vežice so skupni projekt, kar so začeli urejati že leta 1992. Vežice so dokončali leta 1996, dokončna ureditev okolice cerkve in vežic pa je bila gotova pred letošnjimi vsemi svetimi. Projekt, kf ga je financirala občina Cerklje, je bil vreden več kot tri milijone tolarjev.
okoli pokopališča in cerkve, tudi ne manjka vaških problemov. Z malo denarja bi se dala sanirati struga potoka Reke, ki je ob zadnjih poplavah spet zalila središče vasi. Ker vas leži ob eni najbolj prometnih cest, bit radi uredili več stranskih cest: ena je že v programu, in sicer Vopovlje - Spodnji Brnik na severovzhodnem delu vasi.
Spodnji Brnik je takoj za /ulogom vas /. največ obrtniki v občini Cerklje. Kar 30 jih naštejejo, v Vopovljah pa jih je še sest. Ta majhna vas pa je značilna tudi po velikem številu turističnih nočitev: kar 15 tisoč gostov letno prenočijo, kar pomeni 0,2 odstotka slovenskih nočitev. Ker imajo možnost prenočiti več kot sto gostov dnevno, bi lahko v večji meri izkoristili turistični potencial oko lice, se pravi bližine letališča in krvavških smučišč. Vas pa je tudi prijetna in gostoljubna, saj je leta 1996 na tekmovanju Turistične zveze Slovenije dobila 3. mesto med slovenskimi kraji za gostoljubnost.
Srečanja z Gorenjskim glasom se je udeležil tudi najstarejši vaščan Spodnjega Brnika Franc Fon, Jakopov ata, ki ima že 92 let. Menda je tudi najstarejši občan občine Cerklje, zagotovo pa najstarejši moški. Kar dobro se še drži in pripravljen je obuditi spomin na otroška leta, pod Krnom na Primorskem, Brničan pa je postal šele z ženitvijo.
Oblastniki nočejo vrniti premoženja
Kmetijstvu ni naklonjen noben režim, pravi kmet Lojze Kalinšek, ki je ob gradnji letališča v petdesetih letih občutil, kaj je to nacionalizacija. Skoraj vsaka kmetija je dala zemljo za 450 hektarjev, kolikor obsega letališče, nekaj zemlje pa so morali dati tudi za kombinat.
Kmetje so pričakovali, da bo zakon o denacionalizaciji, ki ga je pred leti izborila Demosova vlada, rešil tedaj nastale krivice. Toda sedanja oblast zakona ne izvaja, šele tretjina premoženja je vrnjenega, lahko pa bi bilo že v celoti, pravi Lojze Kalinšek. Kritiko naslavlja na oblast, ne na upravne organe ali na občine. Če bi imele roko nad tem lokalne oblasti, bi bilo vračanje odvzetega premoženja hitrejše, državna oblast pa se obotavlja in čaka, da bi bilo treba vrniti čim manj, saj bodo mnogi razlaščenci prej umrli, kot dočakali popravo krivic. Lojze Klanišek je tudi član združenja razlaščencev, ki nenehno pritiska, naj se denacionalizacija pospeši, če ne z vrnitvijo v naravi, pa z odškodninami.
Skrbi jih kakovost pitne vode, kot vse, ki jih napajajo vodni viri izpod Krvavca. Kmetijstvu in turizmu želijo dati večji poudarek.
Pri vsaki hiši je gasilec
Nosilci družabnega življenja na vasi so običajno gasilci. Tudi v Vopovljah in na Spodnjem Brniku ni drugače, saj je gasilsko društvo s 130 člani (tudi 20 žensk je med njimi) največje med društvi. Vodi ga Roman Zalokar, ki je za ostale člane upravnega odbora že pravi sta-
jajo podzemne hidrante (od 27 so dva že zamenjali z nadzemnima), delajo pa tudi na vzgoji in izobraževanju mladih.
Stari običaji še živijo
Sedanja garnitura vaških mož je razpredala o uspehih zadnjih štirih let. Že prejšnja leta pa so v vasi veliko naredili, je povedal Jože Lampe. Mož se zanima za zgodovino in je iz teh virov izbrskal tudi podatek, da se Brnik prvič omenja leta 1238, od leta 1428 pa je zaslediti ločeno Zgornji in Spodnji Brnik. Tudi vaška gostilna pri Čopu je zelo stara, menda najstarejša na Gorenjskem. Na Spodnjem
danosti v teh vaseh. Njegov gostje povprašujejo P° možnosti rekreacije: tenis. squash, biljard, konji... Denar bi zapravljali v igralnicah, kupovali bi spominke. Če bi se domačini vzeli skupaj in morda osnovali skupno lokalno pod' jetje, bi zadostili željam gostov, ki se tu ustavljajo na poti na Krvavec ali letališče. Želijo s'
tudi domačnosti, te pa imajo v Vopovljah in na spodnjem Brni; ku dovolj. To so dokazali tud' ob našem srečanju, ki so ga popestrili tudi z glasbo. Na harmoniko nam je zaigra' domačin Matej Močnik. , • D. Z. Žlebir, foto: Tina Doki
Zboru manjka moških glasov
Kulturna dejavnost na Spodnjem Brniku je na zavidljivi ravni. Tamkajšnje kulturno društvo Krvavec dela že tri desetletja, več torej, kot imajo let njeni aktivni sodelavci. Prve igre pa so uprizarjali že desetletje prej, pravi predsednica Lara Zalokar. V teh krajih premorejo tudi otroško folklorno skupino Penziona Jagodic, ki vselej navduši občinstvo. Ljubitelji zborovskega petja pa radi prisluhnejo cerkvenemu pevskemu zboru, ki ga vodi Mateja Stare - Hribar. Vseh 32 pevcev je doma s Spodnjega Brnika in Vopovelj. Zbirajo se na vajah v župnišču, nastopajo pa v glavnem v cerkvi, na občinskih revijah in prireditvah. Pevci so zelo pripadni vasi in radi sodelujejo, pravi voditeljica Mateja. Le moških glasov nam manjka, da bi pesem še lepše zvenela.
Glasova terenska ekipa je bila minuli petek zvečer na obisku n Spodnjem Brniku v sejni sobi gasilskega doma in med drugih J naša sodelavka Mirjam Pavlic v petek z\>ečer eno uro del oštevilčene reklamne čepice Gorenjskega glasa, ki jih je eksklazcf za naše akcije izdelala Tiskarna knjigoveznica, d.o.o., Radovlj'1 ' Obisk na Spodnjem Brniku smo, tako kot vselej na podobnih °hic. jno sobotnih akcijah, popestrili Še z drugimi priložnostnimi J*cl,'l mi v sklopu novinarskega obiska. Našim sogovornikom Strto tO razdelili kar 65 oštevilčenih Glasovih reklamnih čepic. MintogTe • po statističnih podatkih je na Spodnjem Brniku 563 krajank i» K ,j janov v 114 gospodinjstvih, na sosednjem Zgornjem Brniku pa prebivalk in prebivalcev v 188 gospodinjstvih. Nagrade z obiska Spodnjem Umiku prejmejo: lastnika čepic s številkama 0256* ^ 025688 (glavni nagradi: poljubno izbrana Glasova izleta za osebo, po izbiri, kadarkoli še letos, ali v naslednjem letu, ali pa do vključno 31. januarja leta 2000); čepici s številkama 02563 025677 (dve 'tolažilnf nagradi: Glasovi reklamni majici)-
ZA DOM IN DRUŽINO
_ ureja: Danica Dolenc
Moda
Poskusimo še mi
Žakardne pletenine
Zima se bliža in tiste, ki znate hitro vrteti pletilke, se boste morda odločile za nov pulover, za vas, za vnučka... Letos so v modi pisani, v raznih žakardnih vzorcih. Posebno norveški vzorci bodo spet zaživeli. No, ni se pa treba zanašati samo na igle in stare mame in tete, ki vam pletejo že od dojenčka naprej, zelo lepe žakardne pletenine so že naprodaj v naših trgovinah s pleteninami. Tudi pletilci hitro vedo, kam se obrača moda. Ponujamo vam le ideje, odločajte j se pa same.
SLOVENIAN INTERNATIONAL LADIES ASSOCIATION
Sporočilo za javnost
SLOVENSKO MEDNARODNO ZDRUŽENJE ŽENSK - SILA prisrčno vabi na 5. mednarodni dobrodelni bazar V SOBOTO, 28. NOVEMBRA 1998, OD 9.30 DO 16. URE V PREDDVERJU STOLPNICE NA TRGU REPUBLIKE 3 V LJUBLJANI. VSTOP JE PROST. Pisana ponudba izdelkov iz več kot 25 držav. Bogat srečelov. Letošnji bazarje namenjen pomoči otrokom in odraslim, ki so žrtve psihičnega in fizičnega nasilja.
Sicer je zdaj bolj čas za koline, vendar vseeno ne pozabimo na zdravo prehrano. Saj je prav, da si včasih damo duška in zagriz-nemo v sočno krvavico, pečenico, potem je pa spet treba seči po kakšni lažje prebavljivi hrani. Vsaj prehrambeni strokovnjaki in zdravniki svetujejo tako, pa tudi telo samo se pri preveč holesterolski hrani dobesedno samo upre. Zato tudi pozimi ne pozabimo na ribe, ki nam jih naše ribarnice danes bogato nudijo. Na ribe nas je spomnila odlična in obsežna nova knjiga o pripravi rib. Ribje jedi, - jedi iz rib in morskih sadežev, avtorja Bogomira Strohsacka, ki je pred kratkim izšla pri DOMUSU. Ne le, da prinaša recepte za vse vrste sladkovodnih in morskih rib in vse nasvete za izbiro in pripravo rib, temveč tudi zanimive recepte za priloge k ribjim jedem.
Prav iz te najnovejše slovenske kuharske knjige Ribje jedi smo danes izbrali nekaj receptov za vas.
Postrvin kotlet po mlinarsko
Za 4 osebe potrebujemo: 1 postrv po 900 g, 20 g kaper, 20 g peteršilja, 50 g masla, 1 limona, 200 g olja, moka, sol.
Čas peke: 20 minut
Veliko postrv očistimo in jo narežemo na kotlete, ki jih solimo, pomokamo in spečemo v olju. Na rezine limone naložimo sesekljane kapre in peteršilj. Rezine položimo na pečene kotlete ter vse skupaj polijemo z vročim maslom. Maslo v ponvi segrejemo, da zadiši, ter s pete-ršiljem in kaprami spenimo na ribjem kotletu.
Ta način uporabimo lahko tudi za cele ribe ali fileje.
Poleg ponudimo pečen krompir.
Postrv s kislimi kumarami
Za 4 osebe potrebujemo: 4 postrvi po 220 g, 300 g kislih kumar, 20 g masla, sol, poper, moka, peteršilj, 3 dl ribjega zavretka. Čas kuhanja: 20 minut Postrvi poširamo v mali količini zavretka in jim odstranimo kožico. Na maslu zdušimo kisle
mm m
DRUŽINSKI NASVETI
Damjana Šmid (socialna pedagoginja)
domače naloge, učenje... ®
Kdaj in kako torej pisati domače naloge in se učiti? Večina ljudi je med eno in tretjo uro popoldne najmanj sposobna za delo. Najprimernejši čas naj bi bil menda med četrto in šesto uro. V mnogih družinah je takrat ravno čas kosila, čas, ko pride družina sPet skupaj in si imamo veliko Povedati. Kot sem omenila že v Prejšnji rubriki, naj bo to stvar dogovora vse družine, najbolj pa moramo pri tem Upoštevati otroka. Nekateri otroci so pri pisanju in učenju že kmalu zelo samostojni in Pr°sijo za pomoč samo pri določenih učnih predmetih. Prj otrocih, ki imajo učne težave, se moramo stvari lotiti nekoliko bolj premišljeno, če želimo, da imamo vsi, skupaj Se kaj od življenja. Kot Pomembno stvar moram omeniti delovni kotiček otroka. Ni vseeno ali je to med solato na kuhinjski mizi ali v prostoru, ki si ga lahko uredi čisto po Svoje. Tudi če otrok nima svoje
sobe in svoje pisalne mize, gotovo nejeje v stanovanju obstaja del stene ali kotiček, ki ga lahko uredimo v ta namen. Narobe obrnjeni koledarji ali plakati (bela stran) so trpežen material za pisanje ali lepljenje. Na tovrstni papir si lahko otrok riše ali piše posamezno snov ter miselne vzorce, dodaja slike, ideje, šale v zvezi s snovjo, vprašanja, ki se mu zastavljajo. Prav tako je dobro, če ima otrok v bližini papir ali listke, na katere si lahko zapiše delovni načrt za posamezne predmete. Otroku pokažimo, kako si lahko razporedi čas, da bo za sedenje porabil kar najmanj časa. Starejši šolar si lahko za vsako dejavnost zabeleži tudi predvideni čas, ki naj bi ga porabil. Kdor ima takšen način načrtovanja in organiziranja dela, ve, da je poseben užitek, ko na listku prečrtaš delo, ki si ga že opravil. Škatle in škatlice, ki jih oblepimo z barvastim papirjem ali pa jih otrok poriše z barvicami, so
primerne za shranjevanje večjih ali manjših pripomočkov, ki jih potrebuje naš šolar (kje je spet šilček?). Namenimo eno škatlo ali mapo samo za shranjevanje reklamnih prospektov. Z njimi nas zasipajo vsak dan, ko pa mora otrok nalepiti sliko hladilnika v zvezek, jo kot nori iščemo po vseh revijah. Shranjujmo vse (ali skoraj vse...). Nikoli ne vemo, kdaj bo otrok potreboval sliko krompirja ali onesnažene narave. Otroka lahko opozorimo tudi na določene dobre članke v časopisih in revijah, ki mu lahko potrdijo neko teorijo, ki jo je spoznal v šoli. Urejanje zvezkov s slikami, podčrtavanje in barvanje naslovov je za večino otrok aktivnost, ki jo radi delajo. Ne skrbimo, če pisava ni najlepša. Tisti časi, ko so učitelji posebej ocenjevali pisavo, so k sreči minili (upam, da povsod). Več kot lepa pisava je vreden otrokov trud, če želi polepšati svoj zvezek.
Ribe, ribice, ribice...
kumare, kijih poprej prevremo, če so prekisle, in jih narežemo na tanke lističe. Kumarice nato položimo po postrveh kot luske ter jih polijemo z ostankom masla.
Poleg ponudimo kuhan riž.
Zavretek za sladkovodne ribe: / liter vode, 0,5 dl kisa (belega), 10 g soli, 100 g korenčka, 50 g čebule ali šalotke, 25 g peteršilja s korenino, 4 poprova zrna, list zelene, ščep suhega timijana.
Prevremo in pustimo 1 uro, da se tekočina navzame okusa sestavin.
Pečen krap v foliji
Za 4 osebe potrebujemo: 4 mali krapi po 250 g, 60 g masla, 6 strokov česna, sol, poper, peteršilj, žlica ajvarja. Čas peke: 20 do 25 minut Krape očistimo skozi škrge in dobro operemo. Česen stremo ter ga pomešamo s soljo in malo vode. To raztopino skozi krpo precedimo po krapih, tudi po notranjosti. Sesekljan peteršilj pomešamo z ajvarjem in namažemo notranjost krapov skozi škrge. Alu folijo namažemo z maslom in vanjo zavijemo krape (vsakega v svojo folijo). Zavite pečemo v pečici na pekaču približno 20 do 25 minut.
Ponudimo jih v foliji s pečenim krompirjem.
Orada s koruznim zdrobom
Za 4 osebe potrebujemo: 4 orade po 220 g, koruzni, zdrob, sol, limonin sok, olje za peko.
Čas peke: 20 minut
Orade očistimo, posolimo, pokapamo z limoninim sokom ter povaljamo v koruznem zdro-bu. Spečemo na vročem olju.
Poleg ponudimo krompir s koruznim zdrobom.
Pečen krompir s koruznim zdrobom: 800 g krompirja enake velikosti, 100 g koruznega zdroba, sol, peteršilj.
Olupljen krompir zrežemo na krhlje in še mokrega potresemo s koruznim zdrobom ter ga v tanki plasti damo v vroče olje v pekač in spečemo v vroči pečici. Tik preden je pečen, ga solimo in potresemo s peteršiljem na plošči, kjer ga serviramo.
Pečen krompirje lahko najrazličnejših oblik in z raznimi dodatki dobi tudi drugačno ime (pekarski krompir s slanino, grajski krompir s šalotko). Za peko krompirja potrebujemo 30 minut.
Skombri z ajvarjem
Za 4 osebe potrebujemo: 800 g škombrov, 3 žlice ajvarja, sol, poper, limona, moka, olje za pečenje, peteršilj.
Čas peke: 20 minut
Očiščene   škombre solimo.
pokapamo z limono, pomokamo in spečemo na olju. Olju primešamo ajvar in peteršilj ter s to omako polijemo škombre. Poleg lahko ponudimo polento.
Sveže sardele v solati
Za 4 osebe potrebujemo: 500 g svežih sardel, 150 g kislih kumar, 200 g kuhanega krompirja, 60 g olja, 2 stroka česna, 2 dl kisa, peteršilj, sol, poper, gorčica, paradižnik. Čas peke: 15 minut Očiščene pomokane sardele spečemo na olju in jih ohladimo.    Kumare    in krompir narežemo na ploščice ter dodamo obrano meso sardel. Olje v posodi   segrejemo, dodamo česen, da zadiši, sesekljan peteršilj ter zalijemo z razredčenim kisom. Dodamo gorčico, sol, poper in še malo toplo prelijemo po mešanici. Solato serviramo hladno na listu solate z rezinami paradižnika.
ATRIJA d.O.O. KI RO PRAKTIKA
C. Staneta Žagarja 29, Kranj Tel.: 064/362-680
"Začnite z Novim letom brez bolečin v Atriji kiropraktiki*
Kiropraktično zdravljenje in odpravljanje bolečin:
'hrbtenice 'vratu
"križa *sklepov
'glavobolov 'športne poškodbe
Kiropraktika je svetovno priznana panoga Naš zdravnik dr Hopkins ima diplomo univerze Logan College of Chiropractic, St Louis, Missouri, nostrificirano na Univerzi v Ljubljani
Zdravnik pri zdravljenju uporablja roke (gr. "cheir" + "praktikos"; narejeno z rokami) Kiropraktična terapija je učinkovita v 80%, je brez stranskih učinkov, neboleča in kratkotrajna.
ATRIJA d.O.O* KIROPRAKTIKA
.^rankarn mjdtrro ob prvem obi&ku % t»m kuponom
10% POPUSTA
Kiropraktično zdravljenje - odpravljanje vzrokov, ne samo posledic
PREPOVEDANO ZA ODRASLE
_______Ureja: Helena Jelovčan
rrrTTriTii/fiTTrriTiiiiiiiiii
NA VRTILJAKU Z ROMANO
Vsako soboto ob 9.10 na Radiu Kranj, 97,3 FM \m**o
Uganka, uganka, uganka
Smola pa taka s telefoni (predvolilni molk, ha, ha)! Zato moramo danes rešiti po pošti kar dve uganki. Prv aje iz Cicidoja in smo jo zastavili v cici kotičku, drugo pa ste na Vrtiljaku spet samo slišali: u-u-u. In odgovore nam spet pošljite na Radio Kranj, Slovenski trg 1 - za Vrtiljak. Če nam boste rešitev narisali, prosim, da narišete dooolgega, z veliko vagoni.
n
Narisala Ana Zavrl, OŠ Stražišče
isoojrmi MIRIN VRTILJAK
96 MHz
Jutranji pozdrav, pravljica Zlate Volarič, povabilo na lutkovno matinejo Šivilja in škarjice na Hrušico, pa še odprti telefon - tako bo v nedeljo na vrtiljaku. Zavrtimo se skupaj! • Miri in dedek.
TRŽIČ
KLEPETALNICA
Mladi planinci Slovenije so se zbrali v Novi Gorici in kako so se Tržičani izkazali na tekmovanju, vam bomo povedali v nedeljo. Pripravljamo še zanimivo temo pogovora in vas vabimo, da nam prisluhnete. Uživajte na snegu in v šoli, lep teden vam želijo • radijske klepetulje.
= BRBOTAVČEK
- Ponedeljek ob 18. uri
Popotovanje po Levstikovi poti
Nekateri učenci Oš Cvetka Go\ar\a so se 14. novembra zgodaj zjutraj podali na dvanajsti pohod od Litije do Čateža
Iz starega mestnega jedra Litije je pot vodila na polje in v gozd, poln drevesnega listja različnih barv. Pripovedovali so si šale, se pogovarjali in tako povsem pozabili na dolgo pot. Na drugi kontrolni točki so dobili vroč čaj in žig, fotografirali zanimivosti in se zagnali proti najvišji točki poti, Grmadi. Tu so se za nekaj minut ustavili, ko so bili spet na poti, pa so ugotovili, da so "izgubili" dva učenca. Vse so preiskali, a njiju nikjer. Zaslutili so, da sta jima ušla naprej in res sta jih pričakala na naslednji domačiji.
Med potjo so videli veliko zanimivega. Pri Bojčevi zidanici, kjer je nastalo jedro Levstikovega potopisa, so jedil kostanj. V Moravčah so si ogledali kaščo in hišo Tone Zidarjeve, kamor je Levstik rada zahajal. Tu so spet dobili čaj in tretji žig. Pot so nadaljevali po gozdu in končno prispeli na Čatež, kjer jih je čakal zadnji žig. Vsi so bili veseli, ker jim je uspelo prehoditi 21 kilometrov. Marko, Samardžič iz 8. c pravi, da so prijetno utrujeni posedli v kombi in se odpeljali domov.
RADIO SORA
PIL nagrajuje šolska glasila
Med letolnjlmi nagrajenci Je kar osem glasil z Gorenjskega.
PIL - Pisani list za najstnike je tudi letos izbral najboljše časopise, ki jih otroci pripravljajo v šoli ali doma. Srečanje ustvarjalcev nagrajenih časopisov in njihovih mentorjev bo jutri, v sredo, ob 9.30 v okrogli dvorani v Delovi stolpnici v Ljubljani.
Med šestimi najboljšimi glasili minulega šolskega leta je tudi Mladi svet iz osnovne šole Staneta Žagarja v Kranju. Priznanje za tematsko številko dobi Hrčkov list iz osnovne šote Franceta Prešerna v Kranju, pohvale za celoto pa Radovednež iz osnovne šole Orehek, Osmov glas iz osnovne šole Ivana Tavčarja v Gorenji vasi in Besede iz osnovne šole Jakoba Aljaža v Kranju. Pohvali za likovno podobo gresta na Gorenjsko dve, in sicer glasilu Matijev rod z osnovne šole Matije Valjavca v Preddvoru in Macesnom iz osnovne šole Ivana Groharja v Škofji Loki. Z literarno pohvalo pa so pri Pilu med drugimi počastili pesniško zbirko Zimska pravljica iz osnovne šole Franceta Prešerna v Kranju. • H. J.
Likovna razstava in otroški parlament
Tržič, 24. novembra - V četrtek, 26. novembra 1998, se bodo tržiški otroci predstavili odraslim kar z dvema prireditvama. V atriju tržiške občinske stavbe bodo ob 11. uri in 30 minut odprli likovno razstavo, za katero so prispevali svoja dela otroci iz tržiskih vrtcev in šol. Tržiški slikar Vinko Htebš bo spregovoril mladim umetnikom, ki so upodabljali naravo. Razstava bo odprta vse do 9. decembra, drug dogodek pa bo končan še isti dan. Ob 12. uri bo namreč v veliki sejni dvorani občine Tržič zasedal občinski otroški parlament, ki so ga mladi letos posvetili sodelovanju v medijih. Srečanje seveda ne bo minilo brez glasbenega nastopa. Za konec bodo izvolili še poslanca, ki se bo udeležil nacionalnega otroškega parlamenta v državnem zboru v Ljubljani. • S. Saje
Iz središča Slovenije v Vaše srce
89,Ttf**Radio GEOSS^*
Povabili v gimnazijsko knjižnico
Razstava in literarno srečanje
Kranj - V gimnazijski knjižnici so odprli novo razstavo. Tokrat razstavljajo tečajniki arhitekturnega risanja, ki so seveda njihovi dijaki. Na ogled so skice Urške Pogačnik, Petra Tuška, Eve Štrukelj, Teje Fabian, Petre Marčun in Maje Božičkovič ter Ive Jelačič, ki so nastale pod vodstvom Vida Klančarja in Aljaža Lavriča, Razstava Dijaki kranjske gimnazije predstavljajo svoje arhitekturno risanje bo odprta do 14. decembra v šolski knjižnici. Vabijo literati, novinarji in knjižničarji.
Vabijo tudi na prvo literarno srečanje v tem šolskem letu, ki bo jutri, 25. novembra, ob 12.35 v gimnazijski knjižnici. Tokrat bosta na obisku pesnik in glasbenik Klemen Pisk ter literarni kritik Miran Štempihar. Klemen Pisk, nekdanji gimnazijec, bo predstavil svojo prvo pesniško zbirko Labas vakaras, ki navdušuje s svojo izvirnostjo in igrivostjo. Recitacije bo popestril z zanimivimi jazz skladbami. Gost se bo z obiskovalci tudi pogovarjal.
Veseli tobogan na Jezerskem
Četrtošolci z Jezerskega Denis Durič, Polona Skuber in Primož Zupančič so se nam pohvalili, da so v torek, 17. novembra, gostih ekipo Veselega tobogana.
Na avdiciji so predstavili ves program, na generalki pa vadili vstope in pavze in ponavljali, da se je kar bliskalo. Za sceno so na oder postavili kmečko peč in obnjo prislonili desko. Tako so nekoč njihovi predniki preganjali dolgčas v pocenciji, času med božičem in novim letom. To je razložil voditeljici Alenki Boštjan Tepina, nato pa zaigral Slakovo poskočnico.
Nastopali so vsi šolarji, mali šolarji in vrtčevski otroci, celo učiteljica je pela. V goste je prišla Blažka Mueller, priljubljeni alpinist Drejc Karničar je pripovedoval o svojih doživetjih, vsi v dvorani so zapeli pesem Pozimi pa rožice ne cveto. Tekmovali so v retoriki. Zmagovalci so si prislužili zgoščenko. Na Veseli tobogan so povabili tudi pesnico Marto Marinko in šole v Kokri, članice pevskega zbora Zarja iž Železne Kaple, Jasmino, ki konce tedna preživlja pri babici na Jezerskem in štiri starejše sošolce, ki se vozijo v šolo v Preddvor.
Žirija je izbrala tudi najboljšega izvajalca na toboganu. To ]Q Primož Zupančič z narodno pesmijo Jaz bi rad cigajnar bil. Zaigra jo je na diatonično harmoniko. Za nagrado bo s toboganovci potoval v Benetke.
LITERARNA DELAVNICA     LITERARNA DELAVNICA     LITERARNA DELAVNICA     LITERARNA DELAVNICA
VASA POSTA
Prejšnji teden ste nam pridno pisali: učenci 4. r. OŠ Jezersko, Tomaž Jugovic, Tina Ivačič, Miha Urh, Primož Porenta, Simon Gaber, Uroš Pfajfar, Marko Samardžič, Peter Šušnjar, Ana Jelovšek, David Jelovčan, Matej Košir, Andreja Arnolj, Karmen Šibane, Tadeja Kožuh, Urška Mezek. Tjaša Oblak, Kristina Košenina, Mateja Gaber, Jure Porenta, Primož Pipan, Jure FlorjančiČ, Tanja Šušnjar, Petra Perčič, Karin Petrovič, Domen Klemenčič, Vanja Cel ar, Petra Zupan, Luka Murm, Rok Zelnik, Anja Slak, Lea Lebar, Rok Curanovič, Manja Ščetinec, Jure Zibert, Martin Klepec, Gašper Štrakl, Nina^Zadravee, Andrej Prosen, Manca Zupan, Katra Cotman, Kristina Obad, Aleš Sinkovič, Špela Likozar, Marija Demšar, Nina Bogataj, Mateja Pintar, Lena Vraničar, Kaja Teržan, Anže Harej, Barbara Drmota, Rok Drinovec, Ana Plaznik, Nejc Kovačič, Anže Perko, Nika Majcen, Nina Skumavc, Polja Pretnar, Katja Koselj, Na izlet z Gorenjskim glasom vabimo Katjo Koselj.
BILI SMO V GOZDU
NABIRALI SMO GOBE. VETER JE PIHAL. STORŽI SO PADALI. LISTJE JE ŠELESTELO. BILE SO DEBELE SMREKE. SLIŠALI SMO PTICE. NA TLEH JE BILO VELIKO KOSTANJA.
• UROŠ PFAJFAR, 1. R. OŠ SELCA
Jesen
Jesen rumena, dobra žena,
kot vsi letni časi lepo okrašena,
v škrlatni plašč je odeta,
po gozdu, vrtovih in poljih pometa. •
Je tak letni čas, ko se neha vročina.
In kmalu za njo teta zima pokima.
Znanilci jeseni so hladni večeri, ki prej kot poleti zapirajo dveri. Hladna so jutra, ko v šolo hitim, je konec počitnic in spet se učim. Dnevi so krajši in daljše noči, vse več je dežja in pogosto grmi.
Po travnikih kmetje že drugič kosijo, pridelke pobirajo, jih uredijo, sadje je zrelo, zalo ga zložijo v gajhice, ali pa tudi sušijo. Nekaj ga stisnejo v žganje za dni, ko je hladno in se rado zboli.
Trgatve v vinogradu pravi je čas,
bo grozdja in vina za vas in za nas.
Gozd je jeseni kot pisana slika in kmalu
se mu spremeni še oblika.
Listje na listavcih barve spreminja,
počasi odpada in z drevja izginja.
Jeseni po gozdu vse polno je gob, a^pazi, ker niso prav vse za pod zob. Če dobro pogledaš električne žice, opaziš, kako se spet zbirajo ptice, pozimi je mrzlo in ker hrane ni, jih mnogo na jug za ta čas odleti.
Pozno jeseni, ko nosek zasmrka, babica zima na vrata potrka. Pripravimo si še smuči in sani, da nas slučajno ne prehiti.
• Karmen Šibane, 5. a r. OŠ Petra Kavčiča, Škofja Loka
Bija
Doma imamo psičko Bijo,
psičko Bijo.
Ki je venomer vesela,
venomer vesela.
In se kotali,
kotali.
Včasih pa mi ponagaja,
ponagaja
in veselo laja.
• Karin Petrovič, 3. a r. OŠ Trstenik
Ostali smo brez TV
Zelo rad gledam televizijv.Nekega dne pa se nam je pokvarila. Najprej sem bil zelo žalosten. Ko sem prišel iz šole, nisem vedel, kaj bi počel. Najbolj čudno pa je bilo zvečer. Vsi skupaj smo se na moč dolgočasili, zato smo skupaj z družino začeli kartati. Večer je bil naenkrat prekratek. Drugič sva z očetom igrala šah. Naslednjič smo skupaj brali, se pogovarjali in si pripovedovali vice. Telelevizije sploh nisem pogrešal. Kmalu je bila popravljena. Bil sem zelo jezen, ker je bilo veliko bolj zabavno brez nje.
Sedaj sem se televizije zopet navadil. Mislim, da bi bilo brez nje vendarle dolgočasno.
• Tomaž Jugovic, 4. a r. OŠ Cvetka Golarja, Škofja Loka
Protideževna juha
Že dva dni dežuje. Tudi na igrišče ne morem. Ves dan ne morem brati. Len in zaspan sem v takem vremenu. Da ne bi zaspal, sem poklical Milana in Klemena. Nekaj časa smo se igrali. Pogovar-
jali smo se tudi, kdo da več košev. Ker je zunaj še vedno deževalo, smo bili žalostni. Domislili smo se dobrega recepta. Iz omar smo pobrali vse, kar se rabi v dežju: škornje, dežnike in pelerine. Vse skupaj smo dali v velik lonec, zalili z vodo in primešali še prašek n nehaj deževati". Juho smo kuhali toliko časa, da je vsa povrela. Ko je v loncu vse izginilo, je tudi dež nehal. Posijalo je sonce. SpeP smo uživali pod košem. • Nejc Kovačič, OŠ Stražišče
NAGRAJENI SPIS
Blazno resno o pozabljanju
Danes sem doma pozabila kontrolko, zato sem morala za kazen napisal spis. To niti ni težko, razen tega pa je stokrat boljše od minusa. Ampak tokrat pa res nisem vedela, kaj naj napišem.
Potem se mi je porodila zamisel, "ja, to bi lahko napisala," sem si mislil0. Saj vsi vedo, kaj je pozabljanje. Na primer: pozabiš kontrolno, pozabiš copate, pozabiš nalogo... Ampak nihče ne ve, od kod izvira ta beseda. In ker te reč* najdeš v slovarju in leksikonu, sem se lotila dela. Slovar - nič! Pisalo POZABITI - ne imeti aktivno v zavesti, prenehati misliti na kaj. Nič pa 0 izvoru besede. Leksikon - o pozabljanju niti besedice! Ker nisem ničesar nas}0' sem šla jezna na sprehod. Ko sem hodila dobrih dvajset minut, je začelo deževati. "O, ne! Kako neumna sem, pozabila sem dežnik!" sem rekla in se udarila po glavi. Takrat pa se mi je posvetilo. (Najbrž zaradi močneg udarca.) Doma na polici imam knjigo o izvorih besedi Doma sem pogledala knjigo, kjer je pisalo: POZABIM - podatki: beseda odkrita leta 1751, ko J neka stara mama prvič uporabila to besedo. Izvor - ko pozabiš, se POčts P glavi, to pojSsni začetnici PO. Potem, zakaj pozabiš? Odgovor se skriva stavku: ZAto, ker sem BIMbo. To pa pojasni besedici ZA in BIM. .
Bila sem zelo zadovoljna z odkritjem, še bolj pa s tem, da ko bom bra spis, ne bom dobila minusa. No, zdaj pa moram spat, je že pozno. Up • Kmalu bi.pozabila spraviti kontrolko v torbo. • Katja Koselj, 6. b r. OŠ Žirovnica
96
Spet smo skupaj, ljudstvo med e NAJ S T in r~MF • • • # obvlada samo Superman. Jaja, razumemo
devet NAJ ST ter vsi drugi, ki se počutimo        ^W ~M ^M^W ~W T        ms> zat0 vas na naši strani, namenjeni
tako mladi. Kakšne skrbi vas tarejo te dni? W/ Ws wM \W • mladim, skušamo make razvedriti, da se vam
Najbrž jih imate tudi vi, čeprav vam ta veliki življenje ne bo več zdelo tako črno. Malce pa
kar naprej dopovedujejo, da ste v najlepši dobi in da uživajte mla- vam skušamo tudi "soliti pamet", kako se organizirati, da se vam dost, kolikor morete. Kako vendar? Ta teden pišete kar štiri kon- nakopičeni problemi ne bodo več zdeli tako neobvladljivi. Če nam je trolke, napovedano je spraševanje pri najtežjih predmetih, snov se eno in drugo uspelo, smo veseli. Če nam ni, pričakujemo vaše kopiči, treba je oddati referat za zgodovino. Takšno sceno lahko pobude in predloge. Čao, ljudstvo!
V turobnih novembrskih dneh bi se zjutraj najraje zavlekli kar v trenirko in zaviti v °hlapno mehkobo in toploto hodili naokrog. Tako se nam mraz ne more zalesti v kosti. Ampak razvlečena trenirka je 'e za doma, ko čemimo v svoji s°bi ali buljimo v televizor. Lahko pa se oblečemo tako, da °omo dopadljivi očem, čeprav nam bo po hrbtu mehedrala trenirkina kapuca. Tele frajle na fotkah so vse oblečene na tak način: prva ima majico s kapuco oblečeno na mini krilo druga sije pod karirasto trenirko s kapuco nataknila živahen rdeč pulover, tri gracije pa vsaka zase kažejo, da tudi v udobnih oblačilih izgledaš cool.
fff
Mozolj, ta velika rdeča pika, ki me tako pogosto mika
Rad(a) imam svoje teh
ra8a mladenka, dragi mladenič*
Nh5
dJJaše telo je najbolj čudovito in najpopolnejše čiščenje, c ,° narave, vsako telo je neponovljivo in  čez koo< Sk h"0 in neizmerno 8a moramo spoštovati. s*rb za telo je pogosto tako "sezonska", da sem .odločila nekaj naših srečanj posvetiti ravno
civr"1 negL Kaj sodi k telesni negi' ni nobena !Zacijska skrivnost, pa vseeno
Stičišče IntRonet v Kranju
Kdor ga najde, k ga me
Majčkeno informacijo o tem, kaj je intRonet, smo lahko že prebrali, danes pa opremljenega s fotko še enkrat predstavljamo cenjenemu bralstvu.
Za internet veste. To je danost, okolje, v katerem živimo, se v njem učimo, igramo in delamo. Je medij, v katerem se dobijo vsi odgovori, skoraj vse. Internet je v silnem razmahu, je tu, je z nami, okoli nas in mi smo del njega. Tako pravijo v Srednji elektro in strojni šoli v Kranju, kjer imajo dobre pogoje (predvsem človeški potencial z znanjem), da predstavijo internet široki javnosti. Predstaviti namreč želijo, kaj se dogaja pri nas in v svetu, primerjati naše in tuje dosežke in vraščati slovensko vzgojo in izobraževanje v svetovno rast interneta. V projektu intRonet ustvarjajo pogoje za dostop do podatkov, ki so v svetovnem in domačem spletu omrežja internet. Informacijska tehnologija omogoča učinkovitejše, prijaznejše iskanje in povezovanje obstoječih podatkov, ki so shranjeni na računal-
mehka je, tako zdravilna, zato se je poslužimo ob vsaki priložnosti. Voda za umivanje, voda za voda za umirjanje, voda čez vse. Ni je čez kopel v večernih urah, ko ti je že vsega dost'. Nalij si prijetno tople vode in ji dodaj nekaj kapljic sivkinega eteričnega olja. Na pravo jakost naravnaj muziko in uživaj
se
_„ v kadi.
Svojo namero oznani dovolj zgodaj, da te ostajam •~,7WJMUI SKr<vnosi, pa vscciiu ^ malo n družinski člani ne bodo metali iz kopalnice. l^m'slimo. Se še spomnite vročih poletnih dni, Odlične programe za telo pa imajo tudi v pro-vi;..S,te se v "full polni" troli drenjali in in si  fesionalnih salonih. Pokliči, če te zanima!
Kozmetičarka Mojca Zaplotnik
vj; ,~ se v "full polni" troli drenjal P^ano mašili nosove ali pa bolj plitvo dihali? ozp. t0 So bile žleze lojnice. Te so napolnile sai • s težo> mi Pa smo se obračali stran, češ PrimSeni to Jaz' oni crni Je- že na P°gled Je bo'J seb <?ren' da smrdL Pa ni tako' vsi imamo vsak
triok en zn°J in danes ie vse polno pripo" dj tCkov< da se znebimo neprijetnih vonjav zara-
vad?Vrstne8a izločanja. Kako je kaj pri uri telo-lo v Ali ni prav zatohlo? Vam ni morda pristop navado, da se z deodorantom ali morda da „ ? v°dico malo pošpricate, pa že mislite, m; v ..Clsto "cool"? Včasih je med starimi Ijud-nj Ve|Jal rek, daje "voda čez drek". Tudi danes lc drugače. Voda je vir življenja, tako
SVETOVNI HIT: STOJEČI SOLARIJ
Studio lepote za vse, ki pričakujejo več od obljub.
STUDIO ZA NEGO OBRAZA IN TELESA |Nebotičnik IV. nad., Bleivveisova 6, Kranj|
NEGA TELESA: PROFESIONALNA NEGA PROTI STRESU
nikih po vsem svetu. Če imamo doma računalnik in urejeno zvezo s svetovnim informacijskim spletom, se lahko kadarkoli "priklopimo". Če pa te možnosti nimamo, smo lahko prikrajšani za marsikatero informacijo. Omenjena kranjska šola pa dostop do interneta omogoča na sredi oktobra odprtem informacijskem mestu, ki so ga poimenovali stičišče intRonet. Do 20. novembra je bilo odprto v prostorih slaščičarne StarBar na Glavnem trgu 15 v Kranju, kjer ga je v mesecu dni obiskalo kakih tisoč (zlasti mlajših) obiskovalcev, od danes naprej pa je za vso javnost odprt na Srednji elektro in strojni šoli v Kranju. Ob pomoči mentorjev, mladih računalničarjev te šole, lahko ob popoldnevih brskate po svetovnem spletu, kolikor vam srce poželi. Tako kot dečko na naši fotki, ki jo je
Še vedno misli na vas
ob pompozni otvoritvi (navzoči so bili tudi predstavniki šolskega ministra) posnel naš mladi fotoreporter Gorazd Kavčič.
vedeževalha Edita.
Ce potrebujete nasvet, jo pokličite po telefonu 090/46-47
NAJST nasveti     NAJST nasveti     NAJST nasveti
Zdaj gre pa sares
So v šoli že pritisnili s kontrolkami in spraševanji? Če je odgovor ŽE, potem nujno potrebujete nekaj učinkovitih nasvetov, kako si pomagati.
Prve letošnje počitnice so vam prišle prav, da ste malo prišli k sebi, ampak taTcoj v ponedeljek so v šoli čisto ponoreli. Začelo se je spraševanje, napovedali so kup kon-trolk, od vas zahtevajo referate in govorne vaje, zraven pa naj bi uživali še svojo neponovljivo mladost!!
No, če se ne vidite iz učenja in ne veste, kje začeti, naj vam svetujemo:
* Uči se, ne guli se na pamet. Noč pred testom ti živčno guljenje snovi ne bo nič pomagalo. Snov si raje razdeli na tri, štiri ali več delov in jo "treniraj" vsak dan po malem. Seveda pa moraš takšno strategijo pripraviti najmanj teden dni pred usodnim dogodkom.
* Najdi si najboljši prostor za učenje. Je to tvoja soba, kuhinjska miza ali kavč v dnevni sobi z bližino glasbenega stolpa in televizorja? Vsak si najde prostor, kjer se najlažje uči, čeprav mu pri tem dela družbo glasna muzika. Vendar tedaj, ko gre zares, svetujemo, da se raje učiš brez glasbe. Tudi drugi vplivi naj bi ne odvračali tvoje pozornosti. Okno naj bo malce odprto, da te v zatohli toploti ne bo imelo, da bi zaspal(a).
* Stran s stresom. Napetost slabi koncentracijo, zato se pred učenjem najprej sprosti. Kopel, umirjena glasba, kratek klepet po telefonu, lahkoten članek v reviji... Potem pa na
delo. Za vmesno olajšanje si vzemi po pet minut odmora, tako kot v šoli.
* Kava in piškoti. Prepričanje, da te kava ohranja pri močeh, ni točna. Učinek kofeina je le kratkotrajen. Prav tako ni pametno, če se pred učenjem naješ težke beljakovinske hrane, saj te bo prej uspavala
kot dala moči za učenje. Najbolje je popiti skodelico čaja in pojesti kak lahek zalogaj, bogat z ogljikovimi hidrati.
* Začni s težjim. Če sta ti težja matematika in fizika, se najprej loti te snovi. Če ti dela probleme angleščina, si to učenje razporedi na prvo mesto. Lažja snov ti bo šla v glavo tudi, potem ko ti bo koncentracija že malce popuščala.
* Pet ur učenja na dan? Koliko ur dnevno se moramo učiti, da bomo kos vsej snovi, ni pravila. Nekdo potrebuje pet ur, drugemu zadoščata ena ali dve. Med učenje sodijo tudi domače naloge, ki jih običajno naredimo prve, nato sledi učenje, razporejeno v težje in lažje sklope, na konec pa bralne značke, priprava referatov, iskanje slikovnega gradiva za kak predmet, izdelava herbarija... Če to počnemo vsak dan, se nam pred kontrolkami in spraševanjem snov ne bo nakopičila. Če se nam bo, bo res potrebnih pet ur.
Zbudi se, bejba!!!
Zjutraj si izmučena, kot bi ne spala devet ur? Da se boš lažje zbudila, že v postelji naredi nekaj vaj:
- nekajktrat skrči in raztegni noge
- po mačje se pretegni
- zabrundaj si najljubšo pesem
- vstani in pri priprtem oknu globoko vdihni jutranji zrak
- natoči si kozarec pomarančnega soka... ... nato pa veselo v novi dan!
Otvoritev salona Ark Maja v Ljubljani
• V
Velo pohištva na enem mestu
Ljubljana - Novi salon pohištva Ark Maja v Ljubljani je s 1300 kvadratnimi metri razstavno prodajnih površin največji zasebni salon pohištva v Sloveniji. Na petkovi otvoritvi sta nastopila pihalni orkester SVEA iz Zagorja in moški oktet Srečko Kosovel iz Ajdovščine.
Pretekli petek je bil za kranjsko podjetje Maja, d.o.o., velik dan, saj seje salonoma Ark Maja v Predosljah pri Kranju in v Ajdovščini, franšizing salonom v Celju, Brežicah in Žižkih pri Beltincih ter grosističnemu skladišču v Kranju pridružil še razstavno prodajni salon v Ljubljani. Z novo pridobitvijo so v podjetju nedvomno na najlepši način zaokrožili devetletno uspešno poslovanje. Dvajset za-
poslenih si je pod vodstvom direktorja Janeza Malija  in  namestnika  Staneta  Šterna z
dosedanjim delom izborilo vodilno mesto med zasebnimi trgovinami s pohištvom pri nas, slovensko tržišče oskrbuje s proizvodi uveljavljenih domačih proizvajalcev pohištva in z uvoženim pohištvom višjega kakovostnega razreda.
Za lokacijo še bolj pa za objekt, v katerem se nahaja novi salon Ark Maja v Ljubljani, bi lahko rekli kar, da je gorenjski. Salon se namreč nahaja v prvem nadstropju Megamarketa Živila. Prav odlična lega ob vzhodni vpadnici v Ljubljano je bila pri tokratni izbiri odločilna. Do novoodprtega salona Ark Maja je mogoče na zelo enostaven način priti tako iz kamniško - domžalskega konca, kot iz Ljubljane ali pa Škofje Loke in Kranja preko Medvod po "nemški cesti" skozi Črnuče.
Obiskovalci petkove otvoritve, pospremili sta jo ta čas naš najboljši pihalni orkester SVEA iz Zagorja in moški oktet Srečko Kosovel iz Ajdovščine, so zares imeli kaj videti. Na 1300 kvadratnih metrih razstavno prodajnih površin je na ogled 30 spalnic, 30 sedežnih garnitur, 20 kuhinj, 15 otroških sob, več kot 10 dnevnih sob, jedilnice, predsobe, kopalnice, jogi postelje in vzmetnice, pisarniško pohištvo in kosovno pohištvo. Ta, v Sloveniji največji salon pohištva v zasebni lasti, ima velik pomen tudi za slovensko pohištveno industrijo, kar so s svojo prisotnostjo na otvoritvi potrdili tudi direktorji in vodilni delavci večine slovenskih podjetij iz te branže. Slavnostni govornik je bil sekretar ministrstva za ekonomske odnose in razvoj Anton Grabeljšek.
Kot se za velike salone spodobi, so tudi v salonu Ark Maja predstavljeni proizvodi večine največjih slovenskih izdelovalcev pohištva: Alples Lesni program Železniki, SVEA Zagorje, Iles Idrija, Nova oprema Slovenj Gradec,
Poleg odličnih prodajnih pogojev v vseh salonih Ark Maja veljajo enotne cene s popusti za gotovinska plačila,; lahko pa izberete tudi obročno odplačevanje ali bančni kredit 'VeČina poHistvo je v zalogi, z vašim nakupom pa si boste zagotovili še brezplačen prevoz, organizirali pa. vom bodo tudi montaža: vašega novega pohištva.
lastnika podjetja Janez Mali in Stane Štern, bo v novem salonu deset zaposlenih, sodelavce pa sta izbirala predvsem med tistimi, ki imajo v prodaji pohištva že bogate izkušnje in vam bodo znali prisluhniti in tudi svetovati.
Pred razstavno prodajnim salonom Ark Maja v Ljubljani je velik parkirni prostor, salon pa lahko obiščete vsak dan med tednom med 9. in 19. uro, ter ob sobotah med 9. in 13. uro.
Gorenje Notranja oprema Velenje, Marles Maribor, Meblo Nova Gorica, Pohištvo Brežice, Murales Ljutomer, Garant Polzela, Brest Cerknica, Tovarna pohištva Trbovlje... in še mnogi drugi, hkrati pa tudi pohištvo iz u\oza. V sodelovanju s tržiškim BPT so s posteljnimi prevlekami polepšali razstavljene spalnice, k vaši novi kuhinji pa vam bodo priskrbeli tudi aparate bele tehnike tako Gorenjeve kot tiste iz uvoza. Kot sta poudarila
9 (loilro)
vtipkano . i>por I, (t i« ttovttk* pf.vllr
u ((o fwp.k«. i»fiiiwiiti
5838"27*1
Na Mobikartici je pod srebrno plastjo skrita številka, s pomočjo katere napolnite svoj račun mobi.
Pokličite številko 123 in sledite zvočnim navodilom za polnjenje, ki so zapisana tudi na zadnji strani Mobikartice. Po vnosu 13-mestne številke (skrita je pod srebrno plastjo) v telefon se bo vašemu računu nova vrednost dodala avtomatsko.
Za podrobnejše informacije in nasvet pokličite brezplačno številko 080 70 70, 24 ur na dan, ali obiščite našo domačo stran na internetu: www.mobitel.si
Tukaj prodajamo
Ši'iM A
soo prodajnih mest v Sloveniji:
Mobitelovi centri
Mobitelovi pooblaščeni posredniki prodajna mesta Petrola prodajna mesta Pošte Slovenija.
04ll
I ZA VSAK ŽEP
mobitel
GLAS
MOJSTRSKA PONUDBA
MOJSTRSKA PONUDBA
MOJSTRSKA PONUDBA
\
palični mešalnik,
GORENJE, M PA 103, moč 160 W, 12.000 obr/min
4.290
ročni mešalnik,
GORENJE, . M 500, moč 200 W, funkcija trenutnega vklopa
MOJSTRSKA PONUDBA
mm
kavni mlinček, GORENJE. SMK 102, moč 180 W
od 23.11. do 5. 12. za izdelke v zalogi
MOJSTRSKA PONUDBA
sušilnik las, PHILIPS, HP4374, moč 1.650 W, 6 stopenj delovanja
električni radiator, PHILIPS, HD 3411, moč 2 kW, stopnje gretja: 750, 1.250 in 2.000 W, zaščita proti pregrevanju, za ogrevanje prostorov do 45 m3
Merkur • trgovina in storitve, d. d., Koroška c. 1, 4501 Kranj
TRGOVSKI CENTER, Radovljica, Gorenjska c. 41. telefon: 064 / 700 130 Delovni čas: od 8. do 20. ure, sobota od 8. do 13. ure.
MERKUR
TRGOVSKI CENTER
Radovljica
38382741
, 24. novembra 1998
Novinarji iz 21 evropskih držav razglasili Evropski avto leta 1999
Prepričljiva zmaga Forda Focusa
Novi Fordov avtomobil focus, ki 80 ga uradno začeli prodajati Prejšnji mesec, si je priboril "ajprestižnejšo nagrado v ev-"jpski avtomobilski industriji. Novinec je namreč osvojil naslov Evropskega avtomobila leta W99, ki mu ga je prisodila žirija ss vodilnih avtomobilskih novinarjev iz 21 evropskih držav.
Focus je dobesedno pometel s tekmeci, saj je skupno zbral 444 točk, za njim pa so se do petega roesta uvrstili še opel astra, Peugeot 206, volvo S80 in audi {T- Predsednik Ford of Europe Jac Nasser je ob priznanju dejal: 'Pri Fordu smo neizmerno pojasni na to nagrado. Že. pri lansiranju tega avtomobila smo bili povedali, da je to prihodnost znamke Ford... ta nagrada nam pokazala, da je usmeritev, ki smo jo izbrali, pravilna." Ford focus bo v začetku na
voljo v tri- in petvratni karose-rijski različici, skoraj povsem nared za serijsko proizvodnjo sta tudi štirivratna limuzina in
petvratni kombi. Med petimi motorji so štirje bencinski z 1,4, 16, 1,8 in 2,0 litra gibne prostornine, dodali pa so tudi 1,8-
litrski turbodizelski agregat z neposrednim vbrizgom goriva. Med dejavniki, ki so prepričali evropsko novinarsko žirijo, so bili poleg oblikovnih posebnosti še odlične vozne lastnosti in ekonomičnost pri porabi goriva, ki je bila v povprečju za desetino manjša kot pri tekmecih. Medtem ko so novinca že začeli prodajati na nekaterih vodilnih evropskih trgih, slovenski zastopnik Summit Motors prve avtomobile obeta za konec aprila, v času Slovenskega avtomobilskega salona.
Naslov Evropski avto leta, ki ga je pred nekaj dnevi osvojil focus, za Forda ni prvom takšno priznanje. Nazadnje, leta 1994 je bil za evropski avto leta razglašen model mondeo, leta 1986 scorpio in leta 1981 prvi eseort s pogonom na prednji kolesi. • M.G.
I PINTARJEVA 5, KRANJ, KOZJONA ČIRČE, TEL 328 238 DELOVNI ČAS OD 8. DO 18. URE, SOBOTA: OD 7. DO 13. URE
OPEL CORSA
cenejša za 95.000 SIT
(za vozila iz zaloge, razen Corse Joy)
OPEL V E C T R A
cenejša za 145.000 SIT
(za vozila iz zaloge)
OPEL FRONTERA
cenejša za 250.000 SIT
(za vozila iz zaloge)
avtotehna W§ in PINTAR
Koroška c. 53a, Kranj, tel./fax 064/224-621
TEST: SUZUKI JIMNY
NAGAJIVA MLADOST
„   •_ _____n^n.   vHinF.itev moto
Rezultati večine raziskav, iz katerih je razvidno, koliko lastnikov terenskih avtomobilov se s svojimi ljubljenci resnično poda Jja brezpotja, se skoraj ne razlikujejo. Jasno, tudi takšni avtomobili se največkrat uporabljajo na, urejenih cestah, s katerih 2s»jdejo le bolj poredko, zato so nJ«hove zmogljivosti vse bolj P°gosto skrite pod našminkano zunanjost.
Fri Suzukiju, kjer jim izkušenj 1 malimi terenci ne manjka, so za letošnjo jesen pripravili nov avtomobil z imenom jimnv. Mali terenček najprej pometa kar v domači hiši, kjer so ga postavili °b bok že znanemu modelu samurai, ki bo slej ko prej, Verjetno pa čez dve leti odšel v Pokoj. Jimnv je namreč že po zunanjosti neprimerljivo sodobni in, priznati je treba, prijazne oblike. Na njegovem topem nosu .ralJujeta žarometa z modernim Rladkim steklom in masko hladnika s širokimi pokončnimi reŽami; to skupaj z zajetnimi P'astičnimi obrobami, pragov, rezervnim kolesom na zadnjih Vfatih in vzdolžnimi nosilci PUjažnikov poudarja terenski karakter in jimnv zagotovo ne s°di samo morj "našminkane"
in zračenja so namenjeni neugledni drsni vzvodi.
+ ++oblika + + okretnost -^štirikolesni pogon/—podvozje -armaturna plošča -glasen motor
Motor tega malega terenca pa je precej poskočno. Pod motornim pokrovom je namreč 1,3-litrski 16-ventilski štirivaljnik, ki se izkaže z dvakratno živahnostjo: prvič, zaradi živahnih 80 konjskih moči in drugič zaradi precejšnjega hrupa, ki ga motor
vključitev motornega reduktorja potrebno ustaviti Seveda je potrebno vedeti in upoštevati, da jimny ne zmore terenskih čudežev in globokega blata in velikih prelomnic, se je bolje izogniti. Podvozje je sicer nekoliko bolj uglajeno kot pri predhodniku, vendar precej trdo, zato brez zoprnega poskakovanja čez kratke grbine in pre-
AftOHlSA
$ SUZUKI
SALON VOZIL POOBLAŠČENI SERVIS
fl <0>HYLinDfll
UbllŠlNA
te».:064 652 200 ŠKOFJA LOKA - GOSTEČE 8
objavlja prosta delovna mesta naloge:
OUJdvija yj>uviiu
1. AVTOELEKTRIKARJA - AVT0MEHANIKA
2. DELAVCA ZA ENOSTAVNA DELA
Delovno razmerje pod točko 1. in 2. se sklepa za določen čas za eno leto z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas. Poskusno delo traja tri mesece.
Prijave pošljite na naš naslov v roku 8 dni od objave s pripisom "prijava na razpis".
samo terence.
Ker je jimny zelo majhen in m«p v dolžino vsega 3,62 metra, °pnkovalci v notranjosti seveda Jiso mogli nare£jiti čudežev, ^»jub temu se spredaj sedi dokaj ^jomno, če odštejemo skromno ^merjene centimetre v širino, Janj udobja pa je na zadnji K'opi. Tovarna med tehničnimi Podatki ne navaia nrostornine
Enokrilna zadnja vrata zapirajo zelo skromen prtljažni prostor.
živahen avtomobil, je to potrebno upoštevati kot del njegovega karatkterja. Dediščino solidnega in vzdržljivega terenskega avtomobila pa je tako ali tako prinesel že s seboj.
SuMiimnv je prijazno oblikovan majhen terenski avtomobil, z vsZi dobrimi in slabimi lastnostmi takšne zasnove.
zeania pri svojem delu. Osnovni pogon je speljan k zadnjemu kolesnemu paru, toda kljub kratki medosni razdalji se iimnv v ovinkih obnaša dokaj resno, vsaj dokler voznik ne
našnja tresenja v potniško kabino pri tema avtomobilu me gre. Ker pa je jimny predvsem
TEHNIČNI PODATKI: terensko vozilo, 3 vrata, 4 sedeži. Motor: bencinski, štirivaljni, štiri-taktni, vrstni, poganja zadnja ali vsa štin kolesa, 1298 cem, 59 kW/80 KM, 5- stopenjski ročni menjalnik. Mere: d. 3625 mm, š. 1600 mm, v. 1705 mm, medosna razdalja 2250 mm, prostornina prtljažnika: ni podatka. Najvišja hitrost: 140 km/ h (tovarna), 138 km/h (test), pospešek od Odo 100 km/h: ni podatka. Poraba goriva: 10,21 7,1/8,2 I neosvinčenega 95 okt. bencina na 100 km, poraba na testu: 8,8 I.
TALON d.o.o.
ODKUP, PRODAJA IN PREPIS RABLJENIH VOZIL, MENJALNICA
PE Zg. Bitnje 32, Žabnica
Tel., fax: 064/311-032 LETNIK PREV. km        OPREMA CENA
72,000 airbag, alu-pl, dalj cz z alarmom, sv.. 1,4440.000 SIT 60,000 sv, katalizator,.. 990.000 SIT
29,000 1. lastnik, servisna knjižcia, 5 vrat 960.000 SIT 42,000 siv metalic, 1. last, cz, radio, delj.klop 1,340.000 SIT 133,000 črn metalic, m^n sv, mi\o, šport, sedež 1,190.000 SIT 889,000 bel,5vrat,1.last,serv.knjiž.radio,delj.klop 1,190.000SIT 129,000 siv metalic, radio 890.000 SIT
145,000 rdeč, avtoradio mm SIT
dalj cz. el st. in ogl. sv. meglenke, radio 1,070.000 SIT airbag. dalj cz. el st in ogl., metalic   1.170.000 SIT 136,000 zelen, 1. last., serv. knjiž, klima, abs,... 1,670.000 SIT 114,000 metalic siv, avtoradio, 5 prestav       840.000 SIT 146,000 caravan, el. oprema, sv. radio, stalni 4x4 1,340.000 SIT
36,000 bel, 5vrat, serv. knjiž..... ■» m nnn srr
132,000 rumene barve 104,000 bele barve, eurokljuka, radio
ŠT. ZNAMKA IN TIP
Alta Romeo 1451.6 1995
Fiat Tempra 1.6 IE 1993
Fiat Uno 1.0 IE 1997
Opel Astra 1.516L 1994
Opel Astra 1.8 iGT 1992
Peugeot 306 XN 1994
Peugeot 405 GL 1990
Renault R9TL 1982 1.4 RT 1994
70,000
10 Renault Twingp pack 1996 1.170,000
11 Volvo
12 VW Golf JXD
13 VW Passat Syncro 4x4
14 VW Polo 60
15 Zastava 101GTL 55
1994 1990 1990 1996 1985
16 Zastava Jugo 56 Skala 1989
1,470.000 SIT 70.000 SIT 220.000 SIT
M. Gregorič
Podatv;------ " resno, vsaj uur..
Prtlii ,ne navaJa Prostormne 7ačne pretiravati.
Praznika, toda ta je v resnici F_
■ejo skromen in pri prevozu Prt|]age si je potrebno pomagati Podiranjem zadnje klopi.
CENA do registracije: 2.495.000 SIT (Suzuki Odar, Ljubljana)
P/9/V00/J/0 & AVTOHEA STRK0VIĆ
mmWMWm^mmmmm w 53d 4000 Krar>i
Tam, kjer se urejene ceste končajo, pride do izraza jimny-jev štirikolesni pogon. Ker je avtomobil zasnovan tako, da bi bil za vožnjo čim bolj lahkoten, je priključitev vseh štirih koles mogoče opraviti kar med vožnjo, ko pa so vzponi večji je za
Pooblaščeni prodajalec in serviser
Koroška 53d, 4000 Kranj tel.:064/t!3-*l*
bttp: //vvww. ponadrio. s*
Matiz S oprema: rotim, centralno zaklepanje, odbijači v barvi karoserije
2£M££82 žeia 1.199,999 SIT
. Jllii li " It m ■
CENTER RABLJENIH VOZIL, TEL.: 222-624
INTERNET ADRESS http://WWW.ALPETOUR-REMONT.SI/
PONUDBA TEDNA
1FTNIK ■ BARVA
not    - avtomobil z majhno n. r<*njostjo, armaturna plošča Posebej inovativna.
eleoCprav bi bil JimnY rad bolJ Usni ?n od samuraija, mu je to je si ° delno- Serijska oprema čuie ?Iprt;cei bo&ata< saJ vk,iu' °srert • varnostni vreči,
sen -° kliučavnico, volanski Pou Jačcvalnik in električni na n? -°kel v vratih- Armatur-Pret iCa '° PrcgJcdna, a nič snrm   jivo in°vativna, celo na-
Csv?n        Stikal Jc skrilih ali Piljenih, nastavitvi gretja
<S@lSlgB8WKa GLAS in MMVŠMMM
NAGRADNA IGRA
z nagradami iz prodajnega programa pnevmatik
KUPON
Nagradno vprašanje:
2. Med katerimi znamkami pnevmatik lahko izbirate v Panadriinem centru v Kranju? Naštejte vsaj 3!
1..............................2...................:............3...................................
Kupone nalepite na dopisnico in ga skupaj s svojim naslovom pošljite ali odnesite v Prodajno-servisni in vulkanizerski center Panadria Koroška 53d, 4000 Kranj. Pogoji sodelovanja:
Nagrade bomo izžrebali v centru Panadria Kranj, v petek, 4.12.1998 ob 17. uri. Rezultati žrebanja bodo dokončni, pritožba ni možna Objavljeni bodo v centru Panadria v Kranju, kjer bo tudi možno dvigniti nagrade. Dobitniki nagrad bodo obveščeni v sedmih dneh po žrebanju. Nagrad ni možno zamenjati. V žrebanju lahko sodeluje vsakdo le z eno kartico.
je bilo ustanovljeno leta 1992 v Ljubljani. Vseskozi smo se želeli in trudili čim bolj približati našemu kupcu. Zato stalno izboljšujemo in dopolnjujemo naš prodajni program, ter načrtujemo in pripravljamo širitev prodajne mreže tudi drugje po Sloveniji. Z našim novim Prodajno-servisnim in vulkanizerskim centrom v Kranju smo korak bližje zastavljenim ciljem.
PNEVMATIKE
V našem centru so vam na voljo tudi pnevmatike vrhunske kakovosti: tooofvKM* semperit v Sova* «ha/*ok
in ^O^BICA' ■ V vulkanizerski delavnici pa vam kupliene pnevmatike montiramo, uravnotežimo kolesa, optično pa vam nastavimo podvozje. Zakrpamo in popravimo vam tudi stare pnevmatike.
DRUGO
Široka paleta litih aluminijastih platišč 0^ in vrhunska olja MC^Tol za vse tjPe vozil dopolnjujejo našo pestro ponudbo centra.
1986 1.988 1987 1985 1993 1988 1990 1985 1986 1987 1995 1996
bela beš rdeča kov. siva met. siva rdeča modra srebrna bela
met. svetlo zele. met. turkizna rdeča bela bela bela
met. modra met. modra met. siva met. modra grat. siva
R-18TLJ R-4 GTL
R-Express RF 404 VW Golf D Turbo 3v Lada Samara 1300 Trafic T 1200 D (sedeži) Fiat Uno 45 BMW 316 Unis Golf JXD R 21 Nevada karavan Kia Sephia 1,6GTX 5v R-Twingo pack
Opel Astra 1,4 I (karavan) 1993 R-Clio RT 1,4 5v 1996 R-19 RT 1,4 4v 1994 Ford Mondeo 1,8 I GLX1993 limuz. 1992 VW Passat GT VR6 54v1994 karavan 1994 Volvo 460 Turbo 1996
Možnost menjave po sistemu staro za staro, ter ugoden kredit že T+3,75 %.
Kranj, 23. 11. 1998
CENA V SIT	CENA V DEM
94.500	984
126.000	1.326
191.100	1.980
352.800	3.656
356.213	3.750
378.000	3.917
398.475	4.168
403.200	4.178
415.800	4.331
475.020	4.990
1.127.175	11.681
1.210.230	12.541
1.224.300	12.687
1.323.000	13.710
1.328.880	13.771
1.591.590	16.493
1.690.500	17.984
1.726.725	17.987
1.975.050	20.573
2.333.100	24.177
3J
KULTURA
UREJA: Lea Mencinger
KULTURNI KOLEDAR
KRANJ - V avli stavbe Mestne občine Kranj je na ogled prodajna razstava Likovni umetniki za Prešernovo mesto. V Galeriji Prešernove hiše je ob osemdesetletnici na ogled razstava slik slikarja Marjana Belca. V Stebriščni dvorani Mestne hiše je na ogled razstava o drogah. V Cafe restaurantu Yasmin razstavlja grafike Nudi. V paviljonu zavarovalne družbe Adriatic razstavljajo oljne slike člani Likovne skupine Sava Kranj. V preddverju Iskratel razstavlja akad. slikar Zmago Puhar. V prostorih Fakultete za organizacijske vede razstavlja slike Anton Plemelj. V prostorih Gorenjskega muzeja, v modri dvorani gradu Khislstein razstavlja oljne slike Andreja Novak, Boštjan Gunčar pa fotografije na temo akta. V Iskrateling razstavlja akad. slikar Darko Birsa.
JESENICE - V Kosovi graščini je na ogled razstava Jeseniški plavži in 100 let železarne v Skednju pri Trstu. V razstavnem salonu Dolik razstavlja slike Gabrijel Jensterle.
GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si
Novo v kinu
REŠEVANJE VOJAKA RYANA
Na gorenjska filmska platna v tem tednu prihajata dve novosti. Spielbergov film Reševanje vojaka Ryana v Filmskem gledališču in komedija Poročiva se.
Steven Spielberg je režiser filma Reševanje vojaka Ryana, o
katerem gre glas, da ga nekaj oscarjev ne more zgrešiti. Potem ko dve desetletji skorajda ne nastajajo vojni filmi, je tokrat Spielberg posnel vojno zgodbo o pogumu in dostojanstvu v vojni. Ob izkrcanju v Normandiji dobi stotnik Miller nalogo, da z vojaki poišče in reši na sovražnem ozemlju vojaka Jamesa Ryana, igra ga Matt Damon, edinega še preživelega med štirimi brati. V napeti zgodbi stotnika Millerja igra dvakratni oskarjevec (Philadelphia, Forrest Gump) Tom Hanks, ob njem pa še Edvvard Burns, Tom Sizemore in drugi. Film je bil posnet na irski obali, saj se je zgodovinsko prizorišče - obala Normandije - ker ni bila zavarovana, v zadnjih desetletjih preveč razvila.
Vsestranski glasbenik, ki nastopa tudi na porokah, igra ga pevec Adam Sandler, sreča natakarico, igra jo Drew Barrymore. Vesela zgodba filma Poročiva se se vrti okoli ljubezni, poroke in glasbe. Ne gre za klasičen muzikal, vendar pa glasba v filmu igra zelo pomembno vlogo. Film se dogaja v ponovno odkritih osemdesetih letih, zato je v filmu slišati tudi vrsto uspešnic iz tistega časa, poje jih (in nastopa) Billy Idol.
Izšla je Pokrajinska tehnika za Gorenjsko 1944-45
PARTIZANSKO TISKARSTVO
Bled - V hotelu Astoria je bila v začetku tega tedna predstavitev knjige Pokrajinska tehnika za Gorenjsko 1944-1945, ki jo je izdala Skupnost partizanskih tehnikov in tiskarjev Gorenjske.
Avtor Svetko Kobal je v knjigi predstavil vrsto novih podatkov, dokumentov in fotografij,, ki osvetljujejo nastanek in razvoj ilegalne slovenske tiskane besede med NOB na Gorenjskem. Podrobno dokumentirano poročilo je ob vseh drugih dosedanjih knjigah na to temo nov prispevek k vedenju o dedovanju partizanskih tehnik in tiskarn, v katerih so med vojno ilegalno nastajali tudi Gorenjski glas, Jeseniški kovinar, Žene pod Karavankami, Gorenjski pionir in Gorenjski kmečki glas in drugi tiski. V tehnikah in tiskarnah je ilegalno delalo 237 partizanskih tehnikov in tiskarjev, od katerih je zdaj še živečih 88. Posebnost pa ni bila le v tem, da je tehnika rabila političnemu dogajanju, potrebam OF, pač pa je tako, kot je v prispevku v knjigi napisal Bogdan Osolnik, opravljala tudi kulturno vlogo v času, ko sta bila na Gorenjskem slovenski jezik in slovenske knjige prepovedana. Zato so bile toliko večjega pomena tudi natisi pesmaric, abecednika in še posebej Prešernove Zdravljice. Skupnost partizanskih tehnikov in tiskarjev že vrsto let skrbi tudi z odkrivanjem spominskih plošč, da se bi ohranil spomin na partizanske tehnike v Ločniški dolini, na Mišačah, v Škofji Loki, v Dolžanovi soteski nad Tržičem (edina ohranjena in tudi na ogled), v Davči in drugje. Izid knjige so omogočili sponzorji: A banka Ljubljana, Slovenska investicijska banka Ljubljana, Tovarna prešitih odej Škofja Loka, Nova ljubljanska banka Ljubljana, Družba za upravljanje Krona, Embalažno grafično podjetje Škofja Loka, Občina Bled, Elektro Gorenjske Kranj, Alples Železniki, Proxy BPD Ljubljana, Gorenjski glas Kranj, SKB banka Ljubljana in Embalažno grafični servis Škofja Loka. • L.M.
RAZSTAVA OB JUBILEJU
Kranj - V galeriji Prešernove hiše je ob osemdesetletnici slikarja Marjana Belca na ogled pregledna razstava njegovih del.
Slikar je v svojem dolgem ustvarjalnem obdobju posegal na različna likovna področja. V katalogu k razstavi dr. Cene Avguštin piše o njem kot o slikarju, oblikovalcu Številnih slikarskih in kiparskih portretov od velikih platen do široko zasnovanih zgodovinskih figuralnih kompozicij ali barvitih tihožitij. Da-mir Globočnik pa posebej omenja njegove upodobitve krajine z arhitekturo in Belčevo likovno ukvarjanje z upodobit-vijo Franceta Prešerna, ki se predstavlja s pesnikovimi monumentalnimi upodobitvami.
Marjan Belec, avtoportret, olje
Čufarjevi dnevi '98
JUBILEJNA STOTICA ■ Z LINHARTOM
Jesenice - Stota predstava Županove Micke za začetek Čufarjevih dnevov. Gledališki praznik se danes nadaljuje z Vdovo Rošlinko, jutri z otroškim dnevom, četrtek pa je dan za lutke. Ta in še naslednji konec tedna se bodo na
festivalskih predstavah še bleščale odrske luči.
Letošnji enajsti Čufarjevi dnevi, ki so se minuli petek začeli v Kulturni dvorani na Slovenskem Javorniku, so pokazali na izjemno trdoživost jeseniške gledališke dejavnosti. Kljub temu da je dvorana Gledališča Tone Ču-far zaradi potresa neuporabna, se tako gledališka sezona kot festival ljubiteljskih gledaliških skupin odvijajo nemoteno. Gostoljubno jih je sprejel pod začasno streho Kulturni dom na Slovenskem Javorniku in tudi dvorane na Dovjem, Hrušici in Breznici.
Tudi začetek Čufarjevih dnevov je bil simboličen. Ne le zaradi še vedno žive veseloigre Županova Micka, pač pa zaradi njene stote ponovitve. Jubilej je pravzaprav dvojen, pred stotimi leti so na Jesenicah prvikrat zaigrali Županovo Micko. V sezoni 1989/90 jo je Gledališče Tone Čufar spet postavilo na oder v režiji Mirana Kende. Veseloigro so ponovili 38. krat, po predahu pa so jo v sezoni 1996/97 obnovili tudi zaradi zamenjave nekaterih igralcev in igrali naprej, ogromno tudi na
Ob jubileju so si igralci Županove Micke nazdravili
Na slovesni otvoritvi Čufarjevih dnevov je jeseniški župan dr. Božidar Brudar v izvrstnem nagovoru opozoril prav na stoletno jeseniško tradicijo uprizarjanja Linhartove veseloigre ter znova zatrdil, da bo jeseniška gledališka dvorana obnovljena. Z besedami Žige Zoisa iz Kreftovih Kranjskih komedijantov je Čufarjevim dnevom zaželel še dolgo življenje. Predsednik organizacijskega odbora Čufarjevih dnevov Srečko Mlinaric pa je dejal, da so kulturniki obeh občin ob Čufarjevih dnevih povezani bolj kot kdaj prej, vsi so dokazali, da znajo pomagati. Povabil je na naslednje 12. Čufarjeve dneve '99 v obnovljeni dvorani.
Nova premiera PG Kranj
TRIDESET LET POZNEJE
Fernando Arrabal: ARHITEKT IN ASIRSKI CESAR. Prev.: JANEZ NEGRO, rež,: ALEŠ NOVAK, drmt.: JANEZ VEN-CELJ, igr.: JURIJ SOUČEK, TINE OMAN. Prešernovo gledališče Kranj, premiera 12. novembra 1998.
Kot je v gledališkem listu provokativno zapisal dramaturg Janez Vencelj, je nova premiera Arhitekt in asirski cesar (1967) špansko-francoskega dramatika Fernanda Arrabala (1932) na odru Prešernovega gledališča Kranj načela vprašanje o aktualnosti dramatike absurda, posebej v njeni inačici avantgardnega paničnega gibanja.
Revolucionarno leto '68 je na svojstven način odmevalo tudi na odru ljubljanske Male Drame: slovenska praizvedba Arrabalovega "Arhitekta" je rezultirala v tedaj provokativni goloti Jurija Součka v vlogi Cesarja. In če je Vasja Predan pred tridesetimi leti lahko zapisal, da "Arabalovi igri ni mogoče določiti ne oblike, ne namena, ne izpovedi je danes (gledališka) avantgarda postala tradicija in zgodovinski pojem, ki ju lahko ocenjujemo s preizkušenimi merili.
Ta bežni ekskurz v zgodovino slovenskega (nacionalnega) teatra je nujen za razumevanje okoliščin in pobud za kranjsko "revitalizacijo" Fernanda Arrabala ob bližajoči se sedemdesetletnici Jurija Součka.
Vsa "panična ceremonija" je Kranjčanom žal spolzela iz rok, sicer samo v eni, a bistveni točki. Režija gledališkega dogodka je bila zaupana mlademu Alešu Novaku, ki pa ni zmogel dovolj moči za transplantacijo absurda v današnji čas. Njegova medla in ne do konca definirana vizija predstave je igralcema ponudila malo manevrskega prostora in ju s tem delno hendikepirala. Igralca sta bila po eni strani soočena z režiserjevo neinventivnostjo (sam dramski tekst se dotika mnogih področij, ki jih režiser ni posebej izpostavljal ali podčrtoval), po drugi strani, kar ni nujno slabo, pa jima je neke vrste "fizično" omejitev predstavljalo majhno prizorišče. Tako sta bila odvisna predvsem sama od sebe in od lastne igralske bravure in sta tista, ki sta v končni fazi dostojno rešila uprizoritev.
Jurij Souček je (tokrat brez provokativnosti, ki jemljejo sapo) v vlogi prišleka, Asirskega cesarja, zablestel z močno prezenco igralca "stare šole" in še enkrat dokazal, da sodi v tisto generacijo igralcev, kakršne že dolgo ne delajo več. Njegov "partner" Tine Oman pa se nam je kot Arhitekt-divjak in domorodec z nenavadno sposobnostjo komuniciranja z živalmi na otoku, pozabljenem od sveta in boga, pokazal predvsem kot igralec z veliko "fizične kondicije". Junaka skozi igre v igri pogojno doživita razvoj, ki naj bi kulminiral v kanibalističnem prizoru, ko Arhitekt poje Cesarja. Vendar odrešitve ni za nobenega od njiju, saj se igra z izrazito krožno dramaturgijo in zasukom vlog konča na isti točki, kjer se je tudi začela.
Že sama narava Arrabalovega dramskega teksta kriči po uprizoritvi na malem odru in to so v kranjskem teatru, prikrajšanem za malo sceno, spet rešili na enostaven način in velik oder elegantno spremenili v malega.
Predstava je z rahlim priokusom grenkobe v celoti izzvenela kot nostalgično obujanje spominov na njega dni, ki jih ni mogoče obuditi od mrtvih, gledalca pa je danes očitno mnogo težje nasititi kot pred tridesetimi leti. • Amelia Kraigher
Micka - Nina Slamnik je stotič rekla ne Tulpenheimu - Igorju Škrlju
gostovanjih - do zdajšnje jubi-   rektorica gledališča Alenka
lejne stotice. Prav zato je bila jubilejna ponovitev tudi slovesen uvod v Čufarjeve dneve. V sicer ne preveč polni dvorani na Slovenskem Javorniku so gledalci gromko zaploskali razigranim gledališčnikom, ki so zdržali stoto ponovitev: Rado Mužan kot oča župan, Klemen Košir kot ženin Anže, Irena Leskov-šek kot Šternfeldovka. Franci Černe je bil devetindevetdesetič Glažek, le nekaj manj ponovitev pa imajo še ostali igralci - Nina Slamnik, Igor Skrlj, Lojze Ro-pret in Klemen Klemene.
Vsem ustvarjalcem predstave, tudi nekdanjim, je di-
Bole Vrabec slovesno izročila spominska darila. Za zdržljivost predstave niso pomembni le igralci, ki znajo z ognjem v srcu ponoviti tudi stotič isto besedilo; tudi ni nepomembno, da so bili zdržljivi kostumi, ki jih je po zamislih Melite VbvK sešila Danica Žemlja, pa tudi scena Jožeta Bediča in Marjana Dolinska. Kulise so namreč naredili tudi po meri avtobusnega prtljažnika, zato so lahko gostovali po šolah širom Slovenije, pa tudi pri Slovenskem društvu Nagold v Nemčiji. • Lea Mencinger, Foto: L.M., Janez Pelk°
SLOVENSKI KNJIŽNI SEJEM
Jutri, v sredo, pa do 29. novembra, se bo v Cankarjevem domu odvijal letošnji 14. slovenski knjižni sejem.
Slovenski knjižni sejem je bil doslej bienalna prireditev, vsako drugo leto. Združenje založnikov in knjigotržcev Slovenije pase je odločilo, da bo poslej sejem vsako leto.
Tudi na tokratnem sejmu se bo predstavila domala celotna letna knjižna bera - okoli 3000 novih knjižnih naslovov. Knjige bo predstavilo 69 založb, knjigarn, sodelujejo tudi knjižnice i° druge ustanove povezane s knjigo. Obiskovalci, organizator -CD in Združenje - jih pričakuje v petih dneh kar 15.000, bodo poleg razstavljenih knjig lahko v spremljevalnem programu obiskali več predstavitev knjižnih novosti, literarnih večerov, okroglih miz, na sporedu pa bodo tudi litetarni vrtiljaki mladinskimi književniki in ilustratorji. Literarni vrtiljak bo leto obeležil sedemdesetletnico Toneta Pavčka in 120-letnico rojstva Otona Župančiča. Vstopnina za sejem bo le 300 tolarjev, za dijake in študente 200, za družine pa 600 tolarjev. Sejem o° odprt vsak dan od 9. do 20. ure, zadnji dan, v nedeljo le do 1 ure. • L.M.
JENKOVA NAGRADA DANETU ZAJCU
Kranj - Sinoči so v Prešernovem gledališču podelili Jenkovo nagr za najboljšo pesniško zbirko Dol, dol pesniku Danetu Zajca*
Nagrajenec, ki se je s pe kimi zbirkami Požgane
sniŠ-trave,
Jezik iz zemlje in Rožengr
Dane Zaje
untaf
že zapisal v klasiko slovenskoj pesništva, je s svojo 'l& ^ pesniško zbirko Dol, dol -je letos pri založbi Nove rev L^ izpovedal jedro svojega pe^of kega ustvarjanja. V ožji -kandidatov je žirija (lea ° acx Milan Dekleva, Alcksan ^ Zorn, Peter Semulič, r sar) poleg Zajčeve uvrstiii F niške zbirke Aleša ste^ber-Vladimirja Kosa, Taje Kram ta ger, Matjaža Kocbeka, 1 jfl Pavčka, Tomaža Šalamun Uroša Zupana. novs^3 Jenkova nagrada je stan -y nagrada, ki jo podeljujejo> p v ki za najboljšo pesniško zo je
preteklih dveh. letih.
pesnikov je že tradicionalno in se od 80. leta (z izjemo .encei>-leta) podeljuje v Kranju. Na literarnem večeru se je z na§ra,arovi^ pogovarjal Mitja Čader, sodelovali pa so še Svetlana Mf.ja jsfik0 Milan Jesih in Boris A. Novak. Slavnostna govornika sta oSj<rbe^ Grafenauer in župan Mestne občine Kranj. Za glasbo je P godalni kvartet "Rožmarin". • a.b.
puWh< l**€H
bazen - savna De| čas:
Na kresu 25 Železniki pon'' sred' pet od 15'" 21- ure Tel ■ tiSiSS^S tor-<čet-od 15'"22-ure in UM/646-381 ob sob. ter ned. od 10. - 20. ure
UREJA: Vilma Stanovnik
ALTER SPORT CLUB PODNART
- rafting
- Canyoning
- Jamarstvo Izposoja čolnov in
opreme
© 730-522, 730-508 MBT.: 0609/637-162, 0609/641-169
Naši
najboljši smučarji skakalci, tekači in kombinatorci so pripravljeni na novo sezono
NI RAZLOGA, DA NE BI STARTALI Z OPTIMIZMOM
Tako pravi vodja naših skakalnih reprezentanc in glavni trener Jelko Gros - 100 parov skakalnih s«iuči je darilo Mobitela bodočim šampionom - Kombinatorci že začeli s prvimi tekmami
jjubljana, 24. novembra - Prostori Zavarovalnice Triglav v Mubljani so bili včeraj dopoldne prizorišče tradicionalne d a Vne konference, na kateri so svoje načrte in pričakovanja Pfed začetkom sezone predstavili naši nordijci. Seveda imajo 'Udi v tej zimi najvišje cilje smučarji skakalci, ki si želijo ostati vrhu svetovnega pokala in se še naprej uvrščati na _magovalne stopničke. Prav tako pa se svetovnem vrhu želijo naslednjih zimah približati tudi nordijski kombinatorci in
Bučarji'tekači, ki pa seveda zaenkrat uvrstitev prav med naJbotjse še ne upajo napovedovati.
za naše nordijce je seveda 'ačetek sezone že zelo blizu, prvi Pa se je na tekmah svetovnega Pokala že preizkusil kombinatorik kot Cuznar Iz Kranja, ki je J°nec tedna nastopil na uvodni 'ekmi svetovnega pokala v Rova-Jt^miju in se uvrstil
Solin J_ 111 sc uvisiu na zelo t_?no 33. mesto. Z njim je na
tarf C^d' v°dja naše reprezen-komK-'n §'avm trener nordijskih
°mbinatorcev prof. Danilo Pud-8a*> tako da je o letošnjih načrtih "aše ekipe kombinatorcev spre-5°.v°nl tehnični koordinator norčkih disciplin Luka Koprivšek.
Ves načrtovani program trenin-?.0v so kombinatorci letos opravi-1 prccej poudarka je bilo na
teningu teka, prav naslednje dni p fante čaka še desetdnevni
Zaenkrat imamo-v svetovnem pokalu pravico nasto-pati le z enim tekmovalcem, upam pa, da se mu bosta v nadaljevanju sezone pridružila še vsaj eden ali dva," je poudaril Luka Koprivšek.
Z nastopi v svetovnem pfokalu bodo konec tedna na Finskem v Muoniu začeli tudi smučarji tekači. Kot je povedal glavni trener Marko Gracer je tudi tekaška reprezentanca priprave skoraj v celoti dobift izkoristila in zato je pričakovati, da se bo to v sezoni tudi obrestovalo. Pri dekletih naj bi tekmovalke posegale tudi v
Naši "nordijci" so na začetku zime dobro razpoloženi. Želimo jim, da bi bilo tudi ob koncu tako.
UP i			I I i I
	■MlIMlIlL ■ -J    \>y 1 dl	mm*	
v,—« amucursnega ki Cl> Prejel Janez Brzin.
M a lijevu in Črnjanka Nataša Lačnova, fantje, na čelu z Logat-čanoma Jožetom Petkovškom, Vasjo Rupnikom ter Blejcem Matejem Sokličem, pa bodo zadovoljni že z uvrstitvijo med petdeseterico.
Več kot uvrstitev med petdeseterico si seveda obetajo naši smučarji skakalci, ki se bodo prvič v tej zimi predstavili konec tedna v Lillehammerju. "Ni razloga, da ne bi odhajali na pot z optimizmom. Opravili smo predvidene treninge, imeli smo zelo dobre pogoje za vadbo na severu in fantje so večina opravili po 120 do 150 skokov. Edino kar nam še vedno manjka, je primerna domača skakalnica," je poudaril vodja naših skakalnih reprezentanc in glavni trener A ekipe prof. Jelko Gros, ki bo na prvi dve tekmi odpeljal s seboj štiri reprezen-tante: Primoža Peterko, Damjana Krasa, Petra Žonto in Blaža Vrhovnika, nato pa se jim bo v Franciji, v Chamonixu, naslednji
konec tedna pridružil še mladi Milan Živic.
Optimizma pred prvimi tekmami našim reprezentantom in trenerjem ne manjka, več težav pa je imelo vodstvo nordijskih reprezentanc, ki je sicer s pomočjo sponzorjev uspelo najboljšim zagotoviti normalne treninge in najboljšo opremo, še vedno pa jim ni uspelo izplačati premij tekmovalcem. Kot je povedal direktor nordijskih disciplin in nordijskega smučarskega sklada Ljubo Jasnič, potrebujejo za izpeljavo sezone milijon sedem-stoštiriinšestdeset tisoč mark, saj je v Sloveniji kar 38 skakalnih in tekaških klubov, ki na različnih nivojih nastopajo z več kot 1200 tekmovalci. Da bi bi boljše pogoje omogočili vsaj mladim skakalcem, se je Mobitel odločil, da klubom podeli 100 parov skakalnih smuči. V sodelovanju s Porschejem Slovenija pa se bodo v prihodnje vozili s še bolj varnimi vozili. • V. Stanovnik, foto: T. Doki
^di ob koncu letošnjega leta bomo izbirali najboljše gorenjske športnike
lk NAJBOLJŠE POKALI, ZA SREČNEŽE NAGRADE
apatičnega gorenjskega športnika oziroma športnico - Tri izžrebance čakajo lep
Wh?' 24, novembra - Ko se
fctaSU* konec ,eta' navadno tCtn ,s,Jujemo o minulem, O
in h *aJ sn«) med letom videli že ,Vel«. In ker smo Gorenjci niiii 8° znani kot usPcsni šport-Hvjn' strnemo tudi spomine na UŽ;t. VaJoče športno leto, na Ham •'n "težke" trenutke, ki so Hajb,j(jv.vse leto pripravljali naši
gorenj1 J-etos se bomo najboljših prired t • šPonnikov spomnili na '•Ve*o t -ki J° skuPaJ s Športno C(imbr £ič pripravljamo 22. de: Pripr a: Po tradiciji bomo na njej gorenjvl;! predstavitev najboljših ekip :,sk,h Športnikov, športnic in
Ce ^ ekaJ°čega se leta. ko Sr~e sPomnimo lanskega leta,
vanju za najboljše gorenjski športni novinarji in dopisniki ne bomo imeli lahkega dela, saj je odličnih Gorenjcev, ki uspešno nastopajo na tekmovanjih doma in v tujini, res veliko.
Lahkega dela pa ne boste imeli niti bralci Gorenjskega glasa, ki boste s priloženimi glasovnicami izbrali najbolj simpatičnega gorenjskega športnika ali športnico leta (pogoj je, da prebiva na Gorenjskem ali je član enega od
gorenjskih športnih klubov). Seveda ni treba, da je ta ravno vrhunski(ka), mora pa biti poz-nan(a) večini, ki se zanimamo za šport. Lahko je to športnik ali športnica, ki nastopa sama (na-primer smučarka, plavalka, skakalec, atletinja, triatlonec...), lahko pa je to član ekipe (napri-mer hokejist, vaterpolist, keglja-vec,...) tisti oz. tista pač, ki vam je v duhovitih intervjujih, izjavah in s simpatičnim pristopom do špor-
smo takrat za naj-
Sk0 "led- dekleti razglasili bia-S?°rtno n"drei° Graš'č iz Križcv,
?°jstran e/alko Martino Čufar iz ,%r i?Vn Plavalko Alenko rs|«v n;-uania- Med fanti si je h PrS°ljše8a zaslužil skaka-So £* Peterka * Moravč, L^oSo -° veslač Iztok Čop iz jn>žiča {J tretje Roman Perko
> 1V'dUal   uaZ,V naJ eklPe ,eta"
5^^&!W Pan°8ah s" \^ Klo^ ačl blejskega četverca Mik^'pmenči^ fw:„ >______u
^C^anša
Denis Žvegelj, Sadik Mujkič, e v igrah pa vater-
Tudi letoskeg-a Tligla™
Pn uradnem glaso-
BRALCI
GLASA GLASUJETE
Moj predlog za najbolj simpatičnega gorenjskega športnika oz. športnico je:
Moj naslov..
1. nagrada: vetrovka Vrh
2. nagrada: Schoellerjeve pohodne hlače
3. nagrada: hlače za prosti čas "pinki"
nagrajuje
® -
Glasovnice pošljite najkasneje do 11. decembra na naslov: Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj - "športna redakcija"
ta najljubši ali najljubša. Z njo ali Z njim bomo ob koncu glasovanja pripravili poseben intervju, za katerega boste vprašanja lahko postavljali tudi bralci. Med tiste, ki boste glasovali za najbolj simpatičnega Gorenjca oziroma Gorenjko med športniki (ne glede na to, ali bo izbran prav vaš predlog), pa bomo na koncu z žrebom razdelili tri lepe nagrade, ki jih podarja tržiško podjetje Vrh, ki je znano po svojih kvalitetnih oblačilih, zlasti za pohod-nike in alpiniste. To so: vetrovka, Schoellerjeve pohodne hlače in hlače za prosti čas "pinki". Seveda ne boste dobili kakršnihkoli hlač ali vetrovke, ampak takšne, kot jih boste srečni izžrebanci po "svoji meri" izbrali v trgovini Vrh na Bledu.
Možnost glasovanja za najbolj simpatičnega gorenjskega športnika oziroma športnico boste imeli s posebnimi kupončki bralci Gorenjskega glasa kar trikrat: danes, prihodnji torek, 1, decembra, in še v torek, 8. decembra. Čas za vaše odgovore bo do petka, 11. decembra, nato pa bomo glasove prešteli ter povedali kdo izmed športnikov med našimi bralci žanje največ •simpatij in seveda - kdo so dobitniki lepih nagrad. Kupončke (lahko enega ali vse tri skupaj) od danes do 11. decembra pošiljajte na naš naslov: Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj - športno uredništvo. • V. Stanovnik
ALPSKO SMUČANJI
SPET SLOVENSKA ZMAGA V PARK CITYJU
Kranj, 24. novembra - Z dvema veleslalomoma in dvema slalomoma se je v Park Citvju v Ameriki nadaljevala letošnja sezona alpskih smučark in smučarjev. Na tekmah pa so blestli tudi naši reprezentantje na čelu z Urško Hrovat, ki je v sobotnem slalomu stala prav na najvišji stopnički.
Spodbudno se je začelo že v četrtek, ko so dekleta vozila drugi veleslalom sezone. Urška Hrovat je bila peta, nove točke pa si je z 20. mestom privozila tudi Nataša Bokal.
V petek so veleslalom vozili fantje. Dobro je šlo Mojstrančanu Juretu Koširju, ki je bil po prvi vožnji enajsti, na koncu pa je pristal na odličnem šestem mestu. Točke je z 22. mestom prismučal še Mitja Kune.
Se bolj pa sla navdušila oba slaloma: tako ženski v soboto kot moški v nedeljo. V soboto je bila velika zmagovalka Urška Hrovat, na izvrstno 6. mesto se jc uvrstila Mojstrančanka Alenka Dovžan, spet pa se je z osmim mestom izkazala Skofjeločanka Nataša Bokal. V nedeljskem moškem slalomu je dobro kazalo Juretu Koširju, ki je bil po prvi vožnji drugi. V drugem nastopu pa je slaba proga Juretu preprečila, da bi bolj pritisnil "na plin" in slalom jc končal na 12. mestu. Točke je za 19. mesto osvojil še Matjaž Vrhovnik.
Smučarke naj bi sezono konec tedna nadaljevale v Lake Louisu v Kanadi, smučarji pa v Aspnu. Vendar pa so tekme zaradi slabega vremena še negotove. • V.S.
VATERPOLO
TRIGLAVU V NIČI NI USPELO
Kranj, 24. novembra - Vaterpolisti kranjskega Triglava, ki so se konec minulega tedna v Niči potegovali za vstop v evropsko ligo, so ponovno ostali razočarani, saj jim vstop v osmerico najboljših ekip le za las ni uspel.
V petkovi tekmi so sicer pričakovano izgubili proti evropskim prvakom, ekipi Posillipa s 3:12 (1:4, 0:3, 2:2, 0:3), odločilen pa je bil sobotni poraz proti domačinom, ekipi 01impiquja s 7:10 (3:1,1:4,1:3, 2:2). V nedeljo so sicer premagali Turke z 8:4 (1:1, 3:2, 1:10, 3:1), vendar pa je bilo to za uvrsitev v ligo prvakov premalo. Na turnirju so namreč osvojili tretje mesto, v ligo prvakov pa sta se uvrstili prvi dve ekipi: Posilipo in 01impique. • V.S.
KOLESARSTVO
V SAVINEM DRESU DO ZLATEGA KOLESA
Kranj, 23. novembra - Najboljši letošnji slovenski kolesar v točkovanju za "Zlato kolo", ki ga vsako leto prireja ljubljanski klub Radenska Rog, je bil letos kolesar kranjske Save, Rajko Petek. Rajko je v točkovanju zbral 97 točk in tako prehitel Valterja Bončo, ki si je z 81 točkami zaslužil drugo mesto in Sandija Šmerca, prav tako kolesarja Save (sicer doma iz Velenja), ki je zbral 79 točk. Kot je znano že nekaj časa, bo Rajko Petek v novi sezoni tekmoval za Perutnino Ptuj - Radensko Rog. • V.S.
GORENJSKA ONLINE: www.media-art.si
BOKS
Mario Živkovič vendarle slavil - Minuli petek zvečer je kranjski boksarski klub Jeklo v dvorani na Planini pripravil VII. Pokal Kranja. Številni ljubitelji boksa so si lahko ogledali zanimive dvoboje, v "dvoboju večera" pa je v polvelterski kategoriji Mario Živkovič (na sliki) po točkah ugnal hrvaškega boksarja Matijo Cesarja. Tudi dvoboj v težki kategoriji je pripadel domačem boksarju Evzalu Mamutiju, ki je ugnal Hrvata Mira Šušnjarja, poleg tega pa je doma ostalo še pet zmag. Ob koncu turnirja so za najboljšega tehničarja razglasili Igorja Tunkoviča (BK Jeklo Kranj), za najboljšega tujca Matijo Cesarja (Hrvaška), za najbolj borbenega boksarja Evzala Mamutija (BK Jeklo Kranj), za najboljšega boksarja turnirja pa Maria Živkoviča (BK Jeklo Kranj). • V.S., foto: T. Doki
NOGOMET
Prva nogometna liga
KRANJČANI PREMAGALI PREKMURCE
ŽIVILA TRIGLAV Kranj : POTROŠNIK Beltinci 2 : 0 (0 : 0), strelca Oliver Bogatinov v 66. minuti in Adnan Custovič v 83. minuti. Gledalcev 1000.
Kranj, 24. novembra - Nedeljska tekma Kranjčanov s Potrošnikom je bila pomembna: v primeru neuspeha bi domači že nevarno zaostali za tekmeci, ki na srečo tudi ne igrajo preveč uspešno, zmaga pa bi jih približala moštvom pred njimi. Na srečo se je zgodilo slednje. Odločil je drugi polčas, ko so Kranjčani zaigrali borbenejše in učinkovitejše.
V prvem polčasu igra ni bila posebej zanimiva in s tribun se je že slišalo negodovanje zaradi igre domačega moštva. Gostje so bili celo nevarnejši, domači pa niso niti enkrat resneje streljali na gol gostujočega vratarja Šiftarja. Gostje so igrali zelo pametno, po tleh in s streli iz vseh položajev, Kranjčani pa so poskušali z visokimi žogami, pa tudi igra ni bila posebej tekoča in povezana. Drugi polčas je bil neprimerno boljši, zlasti za Živila Triglav. Proti golu gostov so sprožili nekaj nevarnih strelov, v 66. minuti pa je Djurkovič podal Bogatinovu, ki je dosegel dolgo pričakovani gol: Kranjčani so prevzemali pobudo na igrišču. Potem ko je bil izključen gostujoči igralec Tratnjek, je v 83. minuti Radosavljevič lepo izvedel prosti strel, Čustovič pa je žogo poslal v mrežo in gostom zagotovil zmago.
Prihodnjo nedeljo bo zadnji krog jesenskega dela lige. Kranjčani odhajajo na gostovanje k Primorju v Ajdovščino. Triglav je še vedno zadnji, vendar sedaj zaostaja za Tehnikom iz Domžal le za dve točki.
Katastrofa Domžal
Nogometaši BS Tehnik Domžale so gostovali pri Muri v Murski Soboti. Doživeli so pravo katastrofo, saj so zgubili s 6 : 0. Pri Domžalčanih je bil izključen vratar Klešnik. Domžalčani igrajo v nedeljo doma s Korotanom. • J.K.
HOKEJ
JESENIČANI ŠE VEDNO NEUČINKOVITI
Jesenice, Bled, 24. novembra - V zadnjih dveh krogih v Alpski hokejski ligi so v četrtek hokejisti Acronija izgubili na Dunaju s 4:1, hokejisti Marc Bleda pa v Gradcu z enakim izidom. V petek so gledalci lahko v Ljubljani uživali v zelo lepi hokejski predstavi, kjer je Olimpija proti aktualnim evropskim prvakom in prvakom lanske Alpske lige v rednem delu iztržila remi, (4:4), nato pa so bili po streljanju kazenskih strelov uspešnejši gostje, ki so osvojili dve točki.
Že v soboto so igralci Feldkircha gostovali na Bledu in brez večjih težav zmagali s 7:0. Blejci so imeli nekaj priložnosti za častnejši izid, toda pred golom so bili neučinkoviti. Zelo neučinkoviti so bili v Podmežakli tudi Jeseničani. Izjemno slabe goste iz Courmaoste, ki razen stalnega izivanja gledalcev niso pokazali niti malo hokejskega znanja, so uspeli zlomiti šele v zadnjih desetih minutah tekme. Zmaga s 5:3 je edino, kar si lahko gledalci od te tekme zapomnijo.
Tokrat so razočarali tudi Ljubljančani, proti Dunaju doma. Avstrijci so Olimpijo nadigrali in zmagali z 2:5.
Pred četrtkovim nadaljevanjem lige je še vedno v vodstvu VSV iz Beljaka, Olimpija je sedma, Acroni Jesenice 12, Bled pa zadnji 17.
V četrtek Jeseničani igrajo v Milanu s Coritno - Milanom. Če hočejo počasi napredovati po lestvici proti tako želenemu osmemu mestu, bi morali že v četrtkovi tekmi zmagati. Za to pa bo potrebno igrati veliko bolje, kot so igrali v nedeljo. Nasploh bo potrebno v prihodnjih krogih predvsem zmagovati tako doma kot v gosteh, drugače bo Alpska liga za Jeseničane prava katastrofa.
Olimpija gostuje v Cuormaosti, kjer bo zagotovo osvojila dve točki, poraz bi bil veliko presenečenje. Bled pa je v četrtek prost.
• B. J.
PLAVANJE
Konec tedna v pokritem olimpijskem bazenu v Kranju
ŠPELIN MEMORIAL BO ŽE PETNAJSTIČ
V soboto bo v olimpijskem bazena v Kranju mednarodno plavalno tekmovanje za Špelin memorial.
Kranj, 23. novembra - Tekmovanje bo letos jubilejno, petnajsto, poteka pa v spomin na Špelo Rebolj, odlično plavalko, rekorderko in državno prvakinjo, ki je, stara 14 let, leta 1981 tragično preminula v letalski nesreči na Korziki. Plavalni klub Triglav Kranj, ki mu je to tekmovanje poleg junijskega mednarodnega plavalnega prvenstva za pokal Kranja najpomembnejša tekma, letos spet pričakuje okoli šeststo mladih plavalcev iz domovine in tujine.
Plavalci mlajših kategorij plavalcev bodo nastopili v desetih disciplinah, med katerimi je najpomembnejša 800 metrov prosto. V njej je Špela Rebolj dosegala najboljše rezultate, celo rekorde in naslov državne prvakinje. Po njenih stopinjah gre kar nekaj plavalcev Triglava, najuspešnejša pa je nedvomno 13-letna Anja Čarman, ki utegne biti celo udeleženka olimpiade v Sidnevju, če bo z enako dinamiko kot doslej nizala plavalne uspehe. Tekmovanje za Špelin memorial bo v soboto, 28. novembra. Takoj zatem pa se Plavalni klub Triglav Kranj pripravlja na novo mednarodno tekmovanje za najmlajše plavalce. To bo tekmovanje "Dr. Fig", prvič ga bodo pripravili pred Prešernovim dnem in bo prispevek športnikov ob praznovanju 150-letnice pesnikove nesmrtnosti. • D.Ž.
Fitness center Popaj
Čirče - Kranj, tel. 328 134
aerobika
- slide - oblikovanje telesa
- step - hi-low
- fit bali        - aerobika za starejše
cardio fitness - TECHNOGYM
vodena ali individualna vadba
vse za bodybuilding športna prehrana in oblačila
svetovanje o pravilni prehrani in treningu merjenje telesne maščobe na elektronski tehtnici
ROKOMET
PRESENEČENJ NI BILO
Kranj, 23. novembra - Rokometaši Terma so izgubili doma z Gorenjem. Poraz sicer ni presenetljiv, skrbi pa odnos igralcev do igre. Dekleta v prvi ligi so počivale. Zaradi nastopa reprezentance bodo spet igrale jutri. Ločanke gostijo Pirančanke.
Mlada loška ekipa se na tekmi z Velenjčani ni izkazala. Očitno so že pred tekmo podpisali predajo. Prav ničesar niso pokazali. Žalostno je poslušati komentarje igralcev, ko pravijo, da ne vedo, kaj morajo igrati. Upati je, da so se naučili vsaj to, da se na igrišču bori, čeprav na klopi ne bi bilo trenerja. Sicer pa je zmaga gostov zaslužena. So odlična ekipa.
V 1. B ligi so presenetili Preddvorčani. Premagali so Šmartno, ki je letos presenetljivo na vrhu lestvice. Tokrat se je ekipi poznala vrnitev Žiberta in Rebolja. Odlično so igrali v obrambi, svoje je dodal vratar Bitežnik in zmaga je ostala doma. Za dobro igro zaslužijo pohvalo vsi. Povsem drugačna slika je pri sosedih iz Besnice. Še naprej izgubljajo in so vse bolj preklenjeni na dno lestvice. Ribničani so bili tokrat predobri zanje.
V 2. A ligi je tokrat prijetno presenetila Radovljica, ki je v gosteh premagala Črnomelj. Sava je tesno izgubila v Sežani. Pravo katastrofo so tokrat doživeli rokometaši Alplesa v Ribnici s Kočevci.
Rokometašice Save so Sevnico v pokalu dvakrat premagale za deset golov. Igralke so mislile, da bo tudi v prvenstvu tako. Pa so se uštele. Komaj so osvojile točko. Drugič so izgubili tudi mladinci CHIO Besnice. V derbiju kroga so bili boljši vrstniki iz Prul.
Če smo zadnjič pohvalili mladince CHIO Besnice, tokrat pohvalo zaslužijo kadetinje Kore C Planine Kranj. Kljub slabim pogojem za delo je ekipa v letu dni tako napredovala, da sodi v sam slovenski vrh.
Rezultati: 1. liga - moški: Termo - Gorenje 23-28 (10-16); 1. B liga -moški: Gradbinec Preddvor - Šmartno 28-19 (12-7); Ribnica - CHIO Besnica 27-20 (14-10), 2. A lige - moški: Črnomelj : Radovljica 22-24: Mitol Sežana - Sava 27-25; Grča - Alples 37-15, 2. liga - žensek: Sava -Sevnica 18-18; 1. liga - mladinci. AFP Dobova - Termo 22-27, CHIO Besnica - Prule 67 18-23; kadeti: Termo A - Radovljica 28-9; termo B -Gradbinec Preddvor 10-30; Duplje - CHIO Besnica 20-11; kadetinje: Robit Olimpija - Jelovica 24-18; Kora C Planina Kranj - Keting 30-19; st. dečki: Termo - Radovljica 31-5; Alples - Tržič 25-25; ml. dečki: Termo - Radovljica 45-10; Alples - Tržič 24-22; ml deklice (B): Jelovica - Krim Elektra Neutro Roberts 6-8; Gramiz - Nova Gorica 9-6; Nova Gorica - Jelovica 5-19.
Že jutri bodo igrale prvoligašice. Rokometašice Jelovice v dvorani Poden gostijo M-Degro Piran. Tekma se začne ob 18. uri. • M. Dolanc
KOŠARKA
ODBOJKA
TITAN KAMNIK ŠE VEDNO V VODSTVU
Bled, 23. novembra - Po porazu v prejšnjem krogu in izpadu iz nadaljnjega tekmovanja za Pokal SL<0 so odbojkarji Titan Kami" "stresli jezo" nad odbojkarji Krke. Z gladko zmago so tamnica zadržali vodstvo v prvenstvu, najbolj razveseljivo pa je dejstvo, da se p poškodbi počasi vrača tudi Ribič, ki bo zelo prav prišel ekipi naslednjih težkih tekmah. Odbojkarji ELVO Bleda bodo svojo tekmo. Olimpijo odigrali šele v četrtek, 26. novembra, ob 19. uri v Radovlji Rezultati 7. kroga - Krka - Titan Kamnik 0:3 (-3, -11, -0), ZužemberK. Stavbar IGM 0:3, Fužinar : Šoštanj Topolšica 3:1, Salonit Anhovo . Pomgrad 1:3. V vodstvu je Titan Kamnik z 12 točkami, ekipas bLVu Bleda pa se v primeru zmage na četrtkovi tekmi lahko prebije celo 3. mesta. . .fl
Odbojkarice Špecerije Bled so po dokaj bledi igri obeh ekip P"«"." pomembne zmage pri zagotovitvi točk za obstanek. Gostje iz Sentvi < so zapretile le v drugem nizu in v sredini četrtega, tekma pa se J pravzaprav odločala že kar s servisi in serijami slabih sprejemov obeh straneh. Špecerija Bled : ŠD Šentvid ŽOS 3:1 (6, 14, 5, W Odbojkarice Špecerije Bled so na 6. mestu s 4 točkami. . y
Odbojkarji Astec Triglava so dobili še eno pomembno srečanje-Črnučah so sicer izgubili dva niza (kar jih je tudi stalo v04stvay„v razpredelnici 2. DOL), vendar se je potrebno spomniti, da so Crnuce prejšnjem krogu premagale vođino ŠDO Brezovica na gostovapj • GLS Crnuča - Astec Triglav 2: (-12, 5, 10, -7, -10). Odbojkarji Term« Lubnika niso bili tokrat nič kaj prepričljivi do vodstva gostov s bA-zadnjih dveh nizih, pa so skupaj prepustili odbojkarjem VC Portorož 6 točk. Termo Lubnik : VC Portorož 3:2 (8, -11, -14, 2, 4). V vodstvu sw IGM Hoče in Astec Triglav s 14 točkami, odbojkarji Termo Lubnika P so s 6 točkami na 7. mestu. .. „ l
Odbojkarice ASICS Kamnika ostajajo tudi po "derbiju ^ Jeseničankami neporažene in so že zelo blizu osvojitve našlo jesenskega prvaka. a
Rezultati - moški, 3. DOL zahod - Mokronog : Gostilna Jarm Krop 3:1, Bohinj/. Termo Lubnik II 3:0, ELVO Bled II : Logatec^ Prvačina : Žurbi team Kamnik II 3:0. V vodstvu so Prvačina, ELv Bled II, Salonit Anhovo in Mokronog z 10 točkami, 5. je Žurbiie* Kamnik II, ki ima 8 točk, na začelju pa so Gostilna Jarm Krop • Žirovnica in Bohinj z dvema ter Termo Lubnik II Brez točk.
Rezultati - ženske 3. DOL zahod: ŽOK Partizan ŠK. Loka : P»JJ 3:0, ELVO Bled II : Kočevje 0:3, ASICS Kamnik : Mladi Jesenice ■>•«> Bohinj : Šenčur 3:1. Vodi ASICS Kamnik 14 točk, pred Bohinjem 1 točk, sledita ŽOK Partizan Šk. Loka in Mladi Jesenice 10, 9. je ELV Bled II s 6, 12. pa Šenčur brez točk. • B. M.
KEGLJANJE
V RADOVLJICI VSE BOLJ ZASKRBLJENI TRIGLAVANKE
Kranj, Radovljica, Škofja Loka, 24. novembra - Zaradi priprav reprezentance na pomembni tekmi kvalifikacij za EP leta 1999, ki so jih naši najboljši košarkarji začeli minuli konec tedna v Mariboru, ta konec tedna ni bilo na sporedu prvoligaških srečanj v ligi Kolinska.
Zato pa so v soboto doma nastopili košarkarji Gradbinca iz Radovljice v l.B ligi in po razburljivi tekmi ponovno ostali brez zmage. Gostje, ekipa Banexa, so namreč že v 8. minuti visoko povedli, vendar so se jim domači košarkarji v 27. minuti približali na dve točki razlike. Takrat sta sodnika vzela vajeti v svoje roke in Radovljičanom "napiskala" kar 20 osebnih napak - gostom pa dodelila 50 prostih metov. Na koncu so izgubili 85:96 (37:53). Ker je bilo podobno že nekaterih prejšnjih tekmah, so sedaj v Radovljici že prepričani, da bo za obstanek v ligi še hud boj. Tudi v 1. SKL za ženske za Ločanke ni bilo sreče. Pri ekipi ADD Ilirija so košarkarice Odeje Marmorja izgubile 83:65 (32:37). Jutri ob 20. uri bodo doma, v dvorani na Podnu, gostile Maribor. • V.S., G.L.
TENIS
EVROPSKO PRVENSTVO PRED VRATI
Kranj, 24. novembra - Z zborom deklet na pripravah v Kranju, seje začelo sklepno dejanje za nastop na ekipnem evropskem prvenstvu, ki bo konec tega tedna v Portu na Portugalskem.
Ana Škafar, Spela Rajh in Barbara Mulej so s treningi začele že v soboto, dan kasneje pa sem jim je pridružila tudi Maja Matevžič, ki je v petek še nastopala v Švici in se na turnirju z nagradnim skladom 10.000 dolarjev uvrstila v četrtfinale. Tako se bodo dekleta štiri dni pripravljala na igriščih teniškega kluba Triglav, kondicijo pa pridobivale v fitnes studiu Monika na olimpijskem bazenu. Slovenija se bo letos potegovala za napredovanje v prvo evropsko skupino, čaka pa jo zahtevna naloga. V konkurenci petih ekip; Irske, Malte, Luksemburga ter domačinov, postave Portugalske, se mora naša ekipa uvrstiti na prvo mesto. Sistem tekmovanja je namreč tak, da napreduje le postava ene države, prav tako pa samo zadnjeuvrščeno ekipo čaka izpad iz določene skupine, žal naša ekipa ne ob nastopila v najmočnejši postavi, saj se Tina Križan, Katarina Srebotnik (nastopa na turneji v Južni Ameriki), Tina Pisnik (trenira v ameriškem kampu) in Petra Rampre (trenira in nastopa v Ameriki) niso uspela odzvati slovenskemu selektorju. Tokrat bo vlogo kapetana prevzela Barbara Mulej, kar bo prvič pri nas, da bo kapetan nastopal tudi v vlogi igralca.
Poleg Fed cup tekmovanja je v teniškem svetu to še drugo uradno ekipno tekmovanje, ki mu mednarodna teniška zveza vsako leto v svojem koledarju nameni zadnji teden v novembru. • B. Mulej
V PORTOROŽU USPELI PRIPRAVITI TURNIR
Kranj, 23. novembra - Ugibanj o tem, ali bodo letošnje tekmovanje ATP Challenger v Portorožu uspeli spraviti pod streho, je konec. Kljub temu da je generalni sponzor Nika uradno zamrznil sponzorstvo omenjene prireditve za eno leto, so organizatorji s trdim delom in zagnanostjo omogočili začetek tekmovanja. Pod šotorom na igriščih teniškega centra v Luciji se je konec tedna 32 igralcev že pomerilo v kvalifikacijah, glavni turnir pa se je s prvim krogom začel včeraj in bo s finalnimi boji končan v nedeljo.
Borut Urh (Protenex Merkur) si je povabilo za glavni žreb priigral z zmago na letošnjem državnem prvenstvu. To bo lepa priložnost za osvojitev novih ATP točk, čeprav hitra podlaga ni ravno po godu igralcu iz Mošenj. • B. Mulej
IZGUBILE "DOBLJENO" TEKMO
Kranj, 24. novembra - Kegljavke Triglava so v 7. krogu L ?^*iije ženske gostovale v Novi Gorici in proti Gorici - Tekstini tesno izgu ,a s 5:3 (2439:2434). Začele so odlično (Silva Fleischman - 434, J°žl J, za - 429) in povedle s 3:1 ter imele 85 kegljev prednosti, kar se je 7^ef^t domačinke neulovljivo. Toda zadnji dve Kranjčanki sta zaigrah o pod svojimi sposobnostmi in zmaga je ostala v Novi Gorici. Kljub te porazu pa so Triglavanke še vedno 3. na prvenstveni lestvici točkami. Ji^no
V 7. krogu pri moških so se kegljavci LOG-STEINELA 9°pU upirali vodečemu Prosol - Stikingu iz Ljubljane in izgubili i .'n (5534:5608). Pri Stražišanih sta bila najboljša Brane Benedik (93/; y Anton Šemrl (946), ki pa sta oba za malenkost izgubila točk dvobojih, kar je prevesilo tehtnico na stran Ljubljančanov, pri kat sta odlično zaigrala prav Kranjčana Boris Urbane (1005) in Ma Oman (949). . z3
ISKRAEMECO se je moral v Novi Gorici močno potrudi" zmago s 6:2 (5390:5298) proti Gorici - Tekstini. Damjan Hafnar (»/^0, Zdravko Štrukelj (910) sta namreč na neodločen rezultat dvoboja gosta osvojila dragoceni točki in poleg odličnih Antona Zaloz (935) in Mojmirja Bortka (916) poskrbela, da ni prišlo do neprijetna presenečenja. ~ /jO
Po 7. krogu vodi Prosol - Stiking (12 točk), ISKRAEMECO je * v točk), LOG-STEINEL pa 9. (2 točki). kjer
V 9. krogu 2. SKL za moške - zahod je bil derbi odigran v Tržiču, ^ je Ljubelj premagal vodečega Adrio - Convent (Ankaran) s ^ (5454:5176) in tako sam prevzel vodstvo na lestvici. Pri domači" ^ največ kegljev podrla Peter Gregorec (957) in Jože Klofutar ( ij INTERCOMMERCE Jesenice je na gostovanju pri Mehano-1 prišel do nove zmage z 2:6 (5251:5260) in se s tem obdržal v MJ sta sam vrh drugoligaške lestvice. K jeseniški zmagi za pičlih 9 keglje največ prispevala Niko Brejc (916) in Cveto Zalokar (897). Ugi
Kegljavke Ljubelja iz Tržiča so bile v tem krogu proste, ker nastopa le devet ekip. vfljlca
V 7. kfogu 3. SKL za moške - zahod sta oba gorenjska predsta^\je na domačih stezah slavila minimalno zmago. Simon Jenko (Podre aiiev-premagal Kamnik s 5.3 (5130:5128) - Franc Sajovic je podrl 896 keg Triglav (Kranj) je s 5:3 (5025:4861) odpravil Grosuplje - j£* Dežman je z 902 edini presegel magično mejo 900 podrtih kegjl^
KEGLJANJE NA LEDU
JESENIŠKI GRADBINEC USPEŠNO ŠTARTAL
Jesenice, 24. novembra - V soboto, 21. novembra, se je ^ji letošnje ekipno državno prvenstvo v kegljanju na ledu. Prvi ?T°°Q0fe, v Mariboru, nastopilo pa je 11 slovenskih ekip iz Rateč, KranjsK ^nS$ Jesenic, Bleda in Maribora. Jeseniška ekipa Gradbinec, ki brar' fljjc -naslov, je uspešno startala. Zasedla je prvo mesto pred ekipo Ja Jesenice in ekipo Kompas - Bled. ger^'
Za zmagovalno ekipo so nastopili: Milan Radanič, Borut Franci Kralj in Brane Stefelin. esen'^'
Drugi krog bo na sporedu v nedeljo, 29. novembra, na J ledeni ploskvi. . e j6, \
Rezultati: 1. Gradbinec Jesenice 20 točk, 2. Javornik - Jesenic ^ b-Kompas - Bled 16, 4. Blegaš - Bled, 5. Bistro LEV Jesenice Kranjska Gora 8. • J. Rabič
NAMIZNI TENIS
MLADI LOČANIV FINALU
Škofja Loka, 23. novembra - Minulo soboto je NTK Krka iz Novega mesta organiziral kvalifikacije za ekipno slovensko prvenstvo za pionirje. Udeležili so se ga tudi mladi škofjeloški namiznotenisači in dosegli lep uspeh, saj so osvojili prvo mesto in se skupaj z ekipo Selda Pack iz Preserij, ki je bila.na turnirju druga, uvrstili v finale državnega ekipnega prvenstva, v katerem bo sodelovalo osem ekip. Za škofjeloško ekipo so nastopili Klemen Jazbič, Rok Hari, Jurij Poglajen in Gašper Pire.
Poleg Ločanov so Gorenjsko zastopali tudi mladi namiznotenisači Učil Križe, ki so bili na turnirju peti. • J. Rant
SMUČARSKI SEJEM V ŠKOFJI LOKI
Iz središča Slovenije v Vaše srce
89,^Radio GEOSS^'
Fax 0611883-740, telefon 0611885-252, GSM 041^820-
Minuli petek so podelili že 34. Bloudkova priznanja za največje dosežke na področju športa in telesne kulture
NAGRADI TUDI V TRŽIČ IN RADOMLJE
Smučarski klub Tržič je letošnjo nagrado Stanka Bloudka prejel za izjemen prispevek k razvoju SJovenskega športa, Metod Klemene iz Radomelj pa za življenjsko delo v športu
pijana, 24. novembra - Narodna galerija v Ljubljani je bila minuli Bi\a s'avnostno prizorišče letošnje podelitve priznanj Stanka v ^j*8.^8 največje dosežke na področju športa in telesne kulture
Sloveniji. Minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber je podelili tri tJ&. e m deset plaket, med slavljenci pa sta bil tudi Smučarski klub «zic in Metod Klemene iz Radomelj.
Priznanja Stanka Bloudka se gjjjujejo vse od leta 1965,
ttusnja podelitev pa je bila že štiriintrideseta. Odbor za podeljevanje nagrad, ki mu predseduje "aša nekdanja odlična smučarka Mateja Svet, je imel letos pri izbiri nagrajencev precej dela, saj je P/eJel skupno kar 67 predlogov, zakonska določila sicer dopuščajo podelitev največ štirih nagrad ln dvanajstih plaket letno, letos pa So se odločili, da podelijo tri "agrade in deset plaket. Poleg nagrad in plaket pa so obdarovana dobili tudi denar: za nagrado 360 tisoč tolarjev in za plaketo 120 tisoč tolarjev.
Kot je na petkovi prireditvi P°udaril slavnostni govornik državni sekretar za šport dr. Janko Strel, ima vsak človek v Sebi težnje po nečem novem, po nečem boljšem, po novi, boljši rešitvi. Takšni tudi dosegajo us-
pehe in ti uspehi so le malo vredni, če jih ne moremo deliti z drugimi. Zmagovalci in najboljši pa so vedno v središču pozornosti.
Tokrat, minuli petek v Narodni galeriji, pa so bili v središču pozornosti letošnji Bloudkovi nagrajenci. Minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber je izbrancem izročil tri nagrade in deset plaket Stanka Bloudka.
Nagrado za življenjsko delo v športu je na predlog Športne zveze Domžale prejel Metod Klemene iz Radomelj. Rojen je bil leta 1934, svoje delo pa je v največji meri posvetil športu. Že mlad se je ogrel za številne zvrsti, zlasti pa za tenis. Po opravljeni gimnaziji v Ljubljani je leta 1962 med prvimi končal študij na novi Visoki šoli za telesno kulturo v Ljubljani, nato pa je delal na različnih šolah v Ljubljani, Celju in Domžalah ter nazadnje, do
v e*od Klemene iz Radomelj je dobil Bloudkovo nagrado za senjsko delo.
UMETNOSTNO DRSANJE
v
sJlRl KOLAJNE ZA JESENIČANKE
(j^.^nice, 24. novembra - V novi tekmovalni sezoni čaka mlade na«    Jeseniškega kluba vrsta pomembnih domačih in mednarodnih
^Opov.
meda so se poleti dobro pripravljale, kažejo prvi rezultati. Na o^J^odnem klubskem tekmovanju v Koprivnicah na Češkem so bija Te Štiri kolajne in še nekaj drugih dobrih mest. Pri mladinkah je Npn Zidar 3., Teodora Poštič pa 5. Pri kadetiniah 3. mesto za
p 9 Stojanovič in 8. za Ines Berginc. Ot0^P\°nirkah sta dve kolajni osvojili vse bolj obetavni sestrici. Anja
le zmagala, Kaja Otovič pa je zasedla 3. mesto. • J. Rabič
optimizem pred
nAST0P0M GREGA URBASA
drsa]Sen'Ce' 23. novembra - Za mladega jeseniškega umetnostnega 'etošrV ^,re§a LJrbasa je v teh dneh velika preizkušnja. Udeležuje se Potet^3 svctovnega mladinskega prvenstva, ki do 29. novembra J v Zagrebu.
tekm ansHem SP v Kanadi je s prvim nastopom na tako pomembnem ^jrnlap3"^11 svct°vnega ranga prijetno presenetil. Bil je ^estr/ "
eden
in z uvrstitvijo v finale, kjer je zasedel 23. Na     Povsem upravičil slovenska pričakovanja. fantjn  tošnjem SP v Zagrebu ga čaka huda konkurenca, saj je pri svetr,, P.r'Jav'Jenih 43 tekmovalcev iz ZDA, Rusije, Japonske in drugih
K^n'h drsalnih velesil. Hov0 narn. je pred odhodom dejal, jc dobro pripravljen in pričakuje Babj , Vrstitev v finale. O tem je prepričan tudi njegov trener Valerij °dnih '    ODro formo je pokazal že na nekaterih letošnjih mednar-ItlestornaSt'°^^' ^C PosekeJ na Grand Prix v Franciji, kjer je z 10.
Pole SP'on k°t P™ tekmovalec Slovenije osvojil točko. 5a«:.£ Grega Urbasa se svetovnega prvenstva v umetnostnem
^ou!jUi v Zagrebu udeležuje še uek 'z Ljubljane. • J. Rabič
Tina Švajger, članica DKK Stanko
ŠAH
JCANI TRETJI
lUrnijruV<Ai ^vslr*ja> 20. novembra - Na 11. mladinskem ekipnem ^rarija v^'Pe_Adria so m^'d^ igralic Šahovske sekcije Tomo Zupan iz
bili ^
?aSedie'a|°Va,ci prav tako Hrvati (Zagreb), slovenske ekipe pa so ranj 2' •  mesto Vrhnika, 7. Tomo Zupan Kranj 1, 11. Tomo Zupan ln 12. Notranjska srednja šahovska šola z Vrhnike. • A. D.
>vi So ... —uenci do 20 let osvojili odlično 3. mesto med 22 ekipami, ili žm 1,1 Zagrebčani, drugi pa Riječani. V konkurenci do 16 let so asedi«'a8°valci prav tako Hrvati (Za
ž,Maga
VOJINOVA
fTnir g' z\n°vembra - Gorenjski mladi šahisti so v Lescah odigrali 1. 0anijef V.enjske kadetske lige. Med 26 igralci do 15 let je bil najboljši lamami J1nov s 6,5 točkami Pred Anžetom Orlom s prav tolike aJboli*o!n NeJcem Škrlepom s 5 točkami (vsi Tomo Zupan Kranj) 'tip«.. J?a iBralk.i     Kila \a;&* u™™*    t0o««;^ c a <c ir,fcmi na S
S&aijj K?°v s 6k5 točkami pred Anžetom Orlom j prav K
^tu/fe »palka je bila Miša Hrenič z Jesenic s 4.5 točkami na 5. ' slednji turnir bo 10. januarja 1999 na Jesenicah. • A. D.
Bloudkovo nagrado za Smučarski klub Tržič je prevzel sedanji predsednik in eden najuspešnejših slovenskih smučarjev vseh časov Bojan Križaj.
upokojitve, na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Zanj pedagoško delo nikdar ni bila služba, marveč vedno se obnavljajoči izziv, celo poslanstvo. Mlade je skušal navdušiti in s tem trajno pridobiti za šport in jim tudi biti za zgled. Zato se je ob rednem delu loteval še najrazličnejših akcij: od gradnje igrišč, do snovanja in organizacije mikavnih tekmovanj in pisanja knjig. Za svoje mnogostransko strokovno in organizacijsko delo je bil deležen številnih priznanj doma in na tujem, Mednarodni komite iger šolarjev, ki ga je priznal tudi mednarodni olimpijski komite, pa ga je kot pobudnika iger in prvega predsednika pred zdaj že 30 leti (leta 1968 v Lausanni) razglasil za častnega predsednika.
Letošnjo nagrado Stanka Bloudka za izjemen prispevek k razvoju smučanja pri "nas je prejel Smučarki klub Tržič. 75-Ietnica, ki jo tržiški klub slavi letos, je bila s številnimi akcijami pa tudi dosežki samo izhodišče in pospešek za oceno njegove globoke zakoreninjenosti v okolju in preštevanje dolge vrste naslovov, ki so si jih v tem obdobju v različnih disciplinah prismučali njegovi člani. Za alpsko smučanje posebej pa seveda velja, da je v Tržiču to šport z najdaljšo tradicijo in hkrati tisti, ki mu pripada največ lovorik. Napo-zaben je bil že predvojni rod s Frenkom Čarmanom na čelu, po II. svetovni vojni pa so med mnogimi blesteli zlasti brata Slavko in Matevž Lukanc, ter Janko Štefe, z Bojanom Križajem pa se
Ob obletnici smrti ing. Stanka Bloudka bo posebna delegacija, sestavljena iz nagrajencev, predstavnikov Ministerstva za šolstvo in šport ter OKS - ZŠZ ta četrtek, 26. novembra, ob 12. uri položila venec na njegov grob.
je tržiško smučanje nato v sedemdesetih in osemdesetih letih povzpelo prav na svetovni Olimp. Sloves tržiškega kluba se s tem ni končal, saj uspehi segajo vse do današnjih dni. Mladi Andrej Jerman je namreč prav letos na mladinskem svetovnem prvenstvu v Megevu osvojil srebrno medaljo v superveleslalomu. Ob tem je treba zapisati še, da se je klub izkazal tudi kot prireditelj številnih, tudi največjih tekmovanj, še posebej na Zelenici, znan pa je tudi po vrsti reprezentantov med skakalci in tekmovalci v nordijski kombinaciji. Članica SK Tržič je tudi naša najboljša bia-tlonka Andreja Grašič.
Slavljenca, ki sta dobila letošnjo Bloudkovo nagrado za vrhunske mednarodne športne dosežke pa sta bila Tomaž Čopi in Mitja Margon (Jahtni klub Portorož), saj sta osvojila drugo mesto v razredu 470 na jadralnem SP v Palmi de Mallorci v Španiji in prav tako drugo mesto na EP v Cesmu v Turčiji.
Letošnje plaketa Stanka Bloudka pa so prejeli: Rokometni Kub Radeče, državna reprezenatnea v golbalu (igra z zvenečo žogo za slepe in slabovidne), gimnastičar Mitja Petkovšek, Slavko Milic iz Sežane, Odbojkarski klub Fuži-nar, Franc VViegcle iz Celovca, Radivoj Pečar iz Trsta, igralci in trenerja košarkarske reprezentance Slovenije do 22 let (v njej je igral tudi Kranjčan Dragiša Drobnjak), kolesar Zoran Kle-menčiČ iz Ljubljane in Miha Terdič iz Spodnjih Pirnič pri Medvodah, za osvojeno prvo mesto v disciplini KI slalom na mladinskem SP s kajaki in kanuji na divjih vodah v Avstraliji.
Tri letošnje nagrade in deset plaket pa hkrati tudi pomeni, da je bilo od leta 1964 do petka skupaj podeljenih že 216 Bloud-kovih nagrad in 695 Bloudkovih plaket. • V. Stanovnik, foto: T. Doki
LOKOSTRELSTVO
V DVORANI PODEN SO ŠVIGALE PUŠČICE
Škofja Loka, 23. novembra- Lokostrelska sekcija pri Športnem društvu Partizan Škofja Loka je bila organizatorica turnirja Indoor 18 metrov. Kar 105 tekmovalk in tekmovalcev se je pomerilo v disciplinah goli lok, ukrivljeni lok in sestavljeni lok.
V disciplini goli lok so bile med članicami najboljše domačinke, saj je zmagala Marija Justin (425), pred Mirjano Rant (360) in Bredo Vakaričič (336). Med mladinkami je bila najboljša Maša Kambič iz LK Mamut (392), druga pa je bila domača tekmovalka Nika Poljanšek (354). Med deklicami je zmagala Tea Močnik iz LK Tolmin (398). Pri članih je bil najboljši Žare Kranjc iz LK Gornji Grad (538), med Gorenjci pa je bil osmi Tomaž Jevšanek iz KL Kranj (432). Pri mladincij je zmagal Valter Šorli (509), pri kadetih Ivan Muznik (474), pri dečkih pa Damijan Šorli (482), vsi iz Tolmina. Med dečki sta se dobro odrezala tudi domača tekmovalca Rok Rant (449), ki je bil drugi in Rok Mažgon (399), ki je bil tretji.
V disciplini ukrivljeni lokje bila med članicami najboljša Teja Makoter iz LK Mamut (537), med mladinkami in kadetinjami Nika Medveš iz Ankarana (540), med deklicami pa Irena Nagode iz Jevnice (462). Med člani je zmagal Kamničan Mitja Burja (578), med mladinci in kadeti Matija Žlender iz Ankarana (544), med dečki pa Jadran Lukančič iz ekipe Minsa (467).
V disciplini sestavljeni lok je bila med članicami najboljša tekmovalka KL Kranj Maja Marčen (570), med deklicami pa njena mlajša klubska kolegica Meta Kaše (539). Najbolj množična je bila udeležba članov, zmagal pa je najbolši slovenski lokostrelec v tej disciplini Dejan Sitar iz Dvorij pri Cerkljah, sicer pa član KL Kranj (588). Na drugo mesto se je uvrstil njegov stric in klubski kolega Vlado Sitar (579), najboljši domači tekmovalec pa je bil Lojze Mrak na četrtem mestu (570). Med mladinci je zmagal Mariborčan Žiga Leskošek (527), med kadeti pa Gregor Cestnik iz Žalca (522). Močna je bila tudi udeležba med dečki, kjer je bil najboljši Primož Perhač iz Mozirja (514), odličen tretji pa je bil Miha Bakarič iz Tržiča (505). Med veterani je zmagal Dušan Perhač iz Mozirij (574). • V.S.
ŠPORTNO PLEZANJE
ODLOČITEV O PRVAKU ŠELE NA ZADNJI TEKMI
Predzadnja tekma D P v športnem plezanju v Ljubljani še ni dala odgovora o prvaku pri moških. Pri ženskah so znana že prva tri mesta.
Ljubljana, 24. novembra - V nedeljo zvečer se je na umetni steni v Novih Jaršah v Ljubljani končala predzadnja tekma letošnjega državnega prvenstva v športnem plezanju. Medtem ko je državna prvakinja pri ženskah že nekaj časa znana, pa pri moških tudi po ljubljanski tekmi še ne poznamo dobitnika tega naslova.
Ali bo to Aljoša Grom ali pa Jure Golob, ki je z zmago v Ljubljani podaljšal odločitev o prvaku vse do zadnje tekme, ki bo v Zagorju 5. decembra. Samo onadva imata do možnost, medtem ko je Tomaž Valjavec tudi že zanesljivo na tretjem mestu. Tekma v Ljubljani je bila vsaj pri moških precej zanimiva. V kvalifikacijah sta do vrha smeri splezala samo Grom in Golob. Če je Grom izgledal bolj zanesljiv v kvalifikacijah, pa v finalu ni plezal najbolje in Jure Golob je zasluženo zmagal in pripomogel k temu, da bo tekma v Zagorju še kako zanimiva.
Pri ženskah je na prvih treh mestih vse odločeno. Martina Čufar je po treh zaporednih zmagah še petič odnesla naslov domov v Mojstrano. Zaradi rahle poškodbe je v Ljubljani ni bilo in dvoboj med Štremfljevo in Tušarjevo je odločil, kakšen pokal bo dobila katera. V kvalifikacijah je bila za malenkost boljša Tušarjeva, finale pa je zanesljivo pripadel Katarini Štremfelj in tako tudi že končno drugo mesto. V Ljubljani je bila za njo presenetljivo Saša Truden, Eva Tušar pa si je s tretjim mestom tudi že priplezala končno bronasto kolajno.
Rezulati iz Ljubljane: ženske: 1. K. Štremfelj (PK Škofja Loka), 2. S. Truden (ŠPO Tržič), 3. E. Tušar (PK Škofja Loka), 4. Nastja Guzzi (ŠPO Tržič), 5. J. Oman (AO Kranj).
Moški: 1. J. Golob (AO Rašica), 2. T. Valjavec (ŠPO Tržič), 3. A. Grom (AO Vrhnika), 4. U. Čehovin (AO Lj-Matica), 5. L. Zazvonil (AO Kranj).
Trenutni skupni vrstni red: ženske: 1. M. Cufar (300 točk), 2. K. Štremfelj (260), 3. E. Tšar (210), 4. N. Guzzi (153), 5. M. Oman (141); moški: 1. J. Golob in A. Grom (265), 3. T. Valjavec (240), 4. M. Sova (175), 5. U. Čehovin (142). • T. Česen
STRELSTVO
SIMON BUČAN NAJBOLJŠI
Kranj, 23. novembra - Strelski prvoligaši prejšnji konec tedna niso imeli ligaških bojev, saj je bilo, po koledarju Strelske zveze Slovenije, na sporedu L kontrolno tekmovanje za izbor reprezentanc.
Odmevno zmago je zabeležil najboljši kranjski strelec, Simon Bučan, ki je nastreljal 572 krogov, kar je bilo tokrat dovolj, da je ugnal najboljše slovenske strelce s pištolo. Dobro sta streljala tudi Franc Peternel ml., ki je s 563 krogi zasedel 5. mesto in mladinec Gašper Strniša, ki je zasedel 5. mesto z doseženimi 538 krogi, z zmago pri mladinkah, s pištolo pa se je izkazala Škofjeločanka Tanja Rabič, ki je nastreljala 359 krogov. Tudi ostali gorenjski strelci so dobro nastopili na tem tekmovanju. V Debevcevi odsotnosti je pri članih s puško zmagal Župane, Leskovec s 587 krog, pri članicah je bila najboljša Prednikova, Ruše, s 391 krogi, s pištolo je zmagal pri članih Simon Bučan, Predoslje, s 572 krogi, pri članicah pa Pogačnikova, Kamnik, s 369 krogi. Najboljših deset uvrščenih strelcev bosta selektorja povabila na dodatno izbirno tekmo in na podlagi rezultatov sestavila reprezentanco, ki bo Slovenijo zastopala na različnih mednarodnih tekmovanjih. • ES.
MLADI STRELCI TEKMOVALI V ŠKOFJI LOKI
Škofja Loka, 23. novembra - Strelsko društvo Kopačevina je prejšnji teden organiziralo tretji turnir državne lige za pionirje in pionirke v streljanju s serijsko zračno puško ter tretji turnir državne lige za mlajše mladinke in mladince v streljanju s standardno zračno puško in standardno zračno pištolo. Kot je sporočil Anton Oman, je skupno tekmovalo kar 173 mladih strelcev iz Slovenije, nekaj dobrih uvrstitev pa so dosegli tudi gorenjski .tekmovalci in tekmovalke.
Tako je med pionirkami - posamezno zmagala Petra VVeingerl iz Ruš s 183 krogi, najboljša Gorenjka pa je bila Živa Debevec iz ekipe "J. Mrak" Dovje Mojstrana s 157 krog in 21. mestom. Med pionirji -posamezno je zmagal Andrej Pavlin iz SD Leskovec s 187 krogi, najboljši med Gorenjci pa je bil na 9. mestu Jure Ugovšek iz ekipe Kamnika s 181 krogi.
Pri mlajših mladinkah je bila s standardno zračno puško najboljša Vesna Porš iz Slovenj Gradca s 383 krogi, od Gorenjk pa je bila najboljša Alenka Verlič iz SD Predoslje s 319 krogi na 9. mestu. Med mlajšimi mladinci je s 381 krogi zmagal Luka Vratič iz SD Ljubo Šercer iz Ljubljane, 7. pa je bil s 364 krogi Anže Radelj iz Kamnika.
Pri streljanju s standardno zračno pištolo je med mlajšim mladinkami zmagala Katarina Šafarič iz Rečice s 343 krogi, Maruša Strniša iz Predoselj pa je bila 8. z 244 krogi. Med mlajšimi mladinci pa je zmaga ostala doma. Najboljši je bil namreč Jan Miklavčič iz SD Kopačevina, ki je zmagal s 359 krogi. Tretji je bil Gašper Strniša iz SD Predoslje s 342 krogi. Omeniti je potrebno tudi drugo mesto fantov Železnikov v ekipnem streljanju z zračno pištolo. • V.S.
STRELCI V LIGAH
Kranj, 24. novembra - Gorenjski strelci, ki nastopajo v slovenskih ligaških tekmovanjih so nadaljevali boje. Ekipi Strelskih družin Predoslje, na domačem strelišču in Kranj v gosteh, ki nastopata v tretji ligi, sta zabeležili zmagi nad ekipama Kočevja in Kopačevine iz Škofje Loke, medtem ko je prva ekipa Kranja, ki nastopa v drugi ligi, doma doživela poraz z dvema krogoma, proti ekipi Kamnika.
Rezultati: II. liga: Kranj I. - Kamnik II., 1714 - 1716 krogov, najboljši posameznik je bil Kamničan, Damjan Burja s 578 krogi.
III. liga: Predoslje - Kočevje, 1677-1649 krogov, najboljši posameznik je bil Predosljan, Jani Umnik s 571 krogi, Kranj II. -Kopačevina, 1660 - 1615 krogov, najboljši posameznik je bil Kranjčan Alfonz Kern s 558 krogi. F. S.
SREČANJE NEKDANJIH SMUČARJEV TEKAČEV
Kranj, 24. novembra - Prvi sneg v dolini je spodbudil tudi kranjske smučarje tekače, da pripravijo srečanje športnih delavcev in tekmovalcev nekdanjih tekaških klubov Udarnik -Triglav. Srečanje bo ta petek, 27. novembra, in Čeprav ne bodo tekmovali, bo v gostilni "Pri Martinu" v Šenčurju prav gotovo zanimivo tudi pri obujanju spominov. • V.S.
GORENJSKI GLAS • 22. STRAN
MNENJA, USODE
Torek, 24. novembra 1998
Evropsko ogledalo za zgodbo o uspehu
Branko Grims, zunanji sodelavec
Bo pravica odvisna od denarja?
Marko Jenšterle, zunanji sodelavec
Evropsko zgodovino in kulturo so sooblikovali tudi duhovniki. Francoski pridigar g. Louis Bourda-loue je bil eden najbolj priljubljenih v svojem času. Anekdota pravi, da je k njemu prišla na obisk gospa, ki je bila ie v zelo poznih zrelih letih in ga vprašala: "Ali je zelo velik greh, ker se še vedno rada ure in ure gledam golo v ogledalu in občudujem svojo lepoto?" Odgovor g. Bordalouea: "Ne, ne, to nikakor ni greh, kvečjemu velika zabloda..."
Čisto tiho je minil dogodek, ki je za Slovenijo usodnega pomena. Grčija je kot zadnja država Evropske unije ratificirala pridruiitve-ni sporazum Slovenije k uniji in ta je stopil v veljavo. Vključitev Slovenije v unijo je cilj, o katerem (vsaj na papirju) soglašajo vse stranke, toda: nobene proslave ni bilo, samo tisto -kjer tišina šepeta... Dogajanje v zvezi s pridruževanjem Slovenije Evropski uniji postane razumljivo šele, če se pogleda v čas pred prejšnjimi lokalnimi volitvami. Takrat je nastal predlog Oglejskega sporazuma, ki ga je g. Drnovšek takoj razglasil za "škodljivega" in zavrnil. Analitiki so kasneje soglašali v oceni, da je g. Drnovšek hotel s to potezo pred lokalnimi volitvami popraviti dokaj klavrno (ne)državotvorno podobo LDS, ki je izvirala še iz časov osamosvojitve Slovenije, ko so mnogi poslanci LDS igrali blago rečeno vprašljivo vlogo (tajna srečanja z vrhom JLA tik pred osamosvojitvijo in javno zaničevanje osamosvojitve s strani poslancev LDS). Računica g. Drnovška se je pokazala za povsem napačno, saj je bila LDS nesporni poraženec občinskih volitev, toda škoda v mednarodnem ugledu Slovenije je bila že storjena. Da bi prikril škodo, ki jo je povzročil s svojo napačno politiko, je g. Drnovšek takoj po volitvah - brez pooblastil parlamenta! "nadomestil" zavrnjeni sporazum z za Slovenijo bistveno manj ugodnim pismom, ki ga je samovoljno poslal v Bruselj. Vsebina  Drnovškovega pisma je nato postala razvpiti "španski kompromis" (zloglasna priloga 13 k pridruiitv enemu sporazumu Slovenije k Evropski uniji je Drnovškovo pismo). Za primerjavo: v Oglejskem sporazumu je bila zapisana zgolj zaveza,  da bo nekoč Slovenija "začela postopek za spremembo Ustave" (kdaj ga bo končala pa sploh ni bilo določeno), z Drnovškovim pismom pa se je Slovenija zavezala, da bo dovolila prost nakup nepremičnin tujcem že ob uveljavitvi pridružiti'enega sporazuma. Slovenija je zaradi tega v bistveno slabšem položaju, kot katera koli druga k Evropski uniji pridružena članica. Predstavniki vlade sedaj govorijo, da Bruselj samo diktira in da se z njim ne moremo o ničemer pogajati. To je sicer res, toda v tak položaj se je zaradi notranjepolitične spletke g.
Drnovška Slovenija spravila sama, saj je že ob pridružitvi Evropi morala dati vse, kar jo sploh zanima. Brez olepšav: interes Evrope je prost trg, da bo prodajala svoje proizvode in prost dostop za nakup nepremičnin v Sloveniji. S čim pa naj bi se Slovenija sedaj pogajala, če je Evropi že ob pridružitvi dala vse, kar jo zanima in kako bo zaščitila vitalne slovenske interese? Zaradi svoje pritlehne politične računice je g. Drnovšek leta 1994 v nasprotju s slovenskimi strateškimi interesi v bistvu zabarantal del slovenske suverenosti. Lahko politik sploh stori še kaj hujšega?
Vlada niti v letu dni ni pripravila zaščitne zakonodaje, kljub temu da jo zavezuje podpisan dogovor parlamentarnih strank, nato pa zahtevala, da se celoten sklop več kot dvajsetih zakonov sprejme na vrat na nos po hitrem postopku. Razlog za takšno neodgovorno početje je očiten: g.  Drnovšek hoče pred javnostjo čim bolj prikriti dejstvo, da je zaradi nespretne formulacije v njegovem pismu ("prilogi 13") sprejetje prave zaščitne zakonodaje nemogoče. Slovenija sedaj lahko sprejema samo še nediskrimina-torne ukrepe, kar pomeni, da bo vsak ukrep, ki bo omejil oziroma upočasnil prodajanje slovenske zemlje tujcem, v enaki meri zagrenil življenje tudi slovenskim državljanom... Piko na i k vsemu skupaj je dodalo poročilo Evropske unije, ki je za vlado uničujoče: Slovenija z demokratičnimi reformami obupno zaostaja in drsi nekam v preddverje čakalnice pred vrati Evropske unije. Star pregovor pravi, da je napad najboljša obramba in g. Drnovšek je mirno vse skupaj javno naprtil opoziciji. Toda poročilo Evropske unije ga krepko postavlja na laž. Dobesedni citat iz poročila Evropske unije: "Do blokad pri sprejemanju zakonov prihaja zaradi neusklajenosti med strankami vladajoče koalicije.".  Za povrh daje Evropa priznanje opoziciji: "Opozicija polno opravlja svojo vlogo." Evropa torej delo opozicije ocenjuje pozitivno, izrazito negativno pa ocenjuje delo sedanje vladne koalicije, katere neusklajenost postaja prava cokla slovenskemu razvoju in enakopravnemu vključevanju v Evropo. V Evropi pa je celo Italija v zadnjem času spoznala, da je dvok-rožni večinski volilni sistem najboljše zdravilo proti nenaravnim koalicijam in z njimi povezanem političnem mešetarjenju, korupciji ter slabim vladam. Očitno je prišla zmaga predloga SDS in 43.710 volivcev za dvokrožni večinski volilni sistem v pravem trenutku
Če povežemo zgodbo o uspehu, prikazano v ogledalu poročila Evropske unije in zgornjo anekdoto: "Ni greh govoriti o zgodbi o uspehu, kvečjemu velika zabloda...". Branko Grims jc član SDS
Neugodna ocena, ki jo je Slovenija glede priprav za vključevanje v Evropo pred kratkim dobila iz Bruslja, je povsem logična posledica naših notranjepolitičnih dogajanj, kjer lahko občani z grozo opazujejo, kako si celo najvišji pravosodni organi v državi niso na jasnem o določbah ključnih pravnih aktov. Če imata namreč generalni državni tožilec dr. Anton Drobnič in minister za pravosodje Tomaž Marušič tako diametralno nasprotna stališča o formalnem koncu Drobničevega mandata, potem si lahko samo predstavljamo, kaj vse se v pravosodju šele dogaja na nižjih, lokalnih ravneh.
Zdi se, da je sodna veja oblasti v naši državi že preveč spolitizirana. To je seveda dobro za politiko, ki si moč pridobiva in išče prav povsod, kjer je to le mogoče, izredno hudo pa za pravosodje, saj ljudje na ta način rapidno izgubljajo svoje zaupanje v pravno državo. Ob tem se jim vse bolj dozdeva, da pravica ni zapisana v temeljnih pravnih in državnih aktih, ampak odvisna od tega, koliko smo zanjo pripravljeni plačati. V takšnih razmerah ne bo več nobeno presenečenje, če bomo v sodnih palačah lahko gledali jecljajoče državno plačane tožilce, ki jih bodo s svojo retoriko dobesedno mikastili odvetniki še tako sumljivih obtožencev. Razlika med njimi bo namreč očitna. Eni bodo še naprej slabo plačevani iz državnega proračuna, drugi pa bodo imeli precej močnejše financerje, ki jim ne bo važen znesek plačila za obrambo.
V svetu je kar nekaj držav, pri katerih se je že pokazalo, kam lahko vodi degradacija pravosodja in finančna prevlada mafije. Gre predvsem za revne države s siromašnim državnim proračunom, ki niso sposobne ustrezno nagraditi svojih javnih uslužbencev in v katerih tudi sodniki niso več imuni pred podkupovanjem. Gre za nevarnost, ki na neki način grozi tudi nam, saj je na eni strani v družbi vse manj denarja, na drugi pa vse več, poleg tega pa se še politika povsem javno vmešava v pravosodno sfero. Nov generalni državni tožilec, pa kdorkoli to bo, je že zdaj pod tako močnim političnim pritiskom, da si je težko predstavljati njegovo neodvisnost.
Politične stranke preveč dobro vedo, kako ključna je njegova pozicija pri odkrivanju velikih mahinacij. Teh pa je več kot dovolj, zato včasih niti ni potrebno stvari natančno raziskati. Mnogi so zadovoljni že, če se določenih zadev generalni državni tožilec enostavno ne loti, ali pa jih vsaj ne da med
prioritete svojih delovnih nalog.
Toda ti signali, ki med pravosodje prihajajo iz najvišjih vrhov, so hudo nevarni za samo bazo. Kako naj nekdo spodaj vestno izpolnjuje svoje naloge, če pa stvari niso razjasnjene na samem vrhu. Pravniki in drugi strokovnjaki javno razpravljajo o odločitvah ustavnega sodišča, dosedanji generalni državni tožilec po koncu mandata noče iz pisarne itd. Lov na pravosodje je torej splošno odprt. To so posledice tranzicije, v kateri čez noč padajo nekdanji tabuji. Slovenski sodni sistem iz prvih povojnih let se resda ne more hvaliti s svojo pokončnostjo, saj ima na vesti kar nekaj montiranih političnih procesov. Toda zanimivo pri tem je, da so se politiki veliko hitreje uspeli znebiti svojih nekdanjih madežev od strokovnjakov, ki bodo očitno ostali večne žrtve. Na koncu se lahko zgodi, da bodo tudi v novih razmerah stroki odločitve zapovedovali ljudje enakega kova, kot tisti v povojnih letih. Takšnim politikom v bitki za politični vpliv ni sveta prav nobena stvar več, še najmanj pa tista stroka, ki se sama ne zna postaviti za svoje pravice, pa čeprav bi morala ravno ona braniti pravice nas vseh.
Vladna koalicija je v okvirih objavljenega trimesečnega premirja med drugim do januarja preložila glasovanje o novem generalnem državnem tožilcu. S tem je na neki način rešila svojo oblastno krizo, niti slučajno pa ni rešila slovenskega pravosodja, saj nam njena odločitev spet lahko zbuja sume o odvisnosti državnega tožilstva od najmočnejših strank.
Naša realnost je kot kaže takšna, da se je recimo do mature lažje prebiti s pomočjo denarja in vplivnih staršev, kot pa z učenjem, zato bo tudi do pravice na sodišču verjetno v kratkem enostavneje priti s pomočjo dobro plačanega odvetnika, ki ne bo spraševal po izvoru našega denarja, saj natančno ve, da bi si s takšnimi vprašanji rezal vejo, na kateri sedi. Najbolj žalostno ob vsem skupaj pa je seveda to, da vse kaže, kako bo največ denarja ravno pri tistih, ki si ga ne pridobivajo z mukotrpnim in običajnim delom.
Marko Jenšterle ni član nobene stranke. Komentarji so njegova osebna stališča.
PREJELI SMO
292
Kako so ubili Živo
Po vsej hiši je prijetno dišalo po moštu, ki sta ga Jana in Jernej pripravljala v zadnjih tednih. V kozolcu je visela koruza, zeljnate glave pa so bile zložene na kupu in verjetno še čakale, da jih pridne roke naribajo. Zemlja okoli hiše je bila še zmeraj namočena in ni bilo druge poti, kot da sem nekajkrat "zaplavala" po blatu, preden sem stopila na hišni prag. Za vrati me je sprejel lajež psov. Kol zmeraj, ko naletim na te mrcine, mi srce pade v hlače in po tihem sem molila, da jih bodo nekam umaknili, preden mi odprejo vrata. Kolikokrat sem se, tako kot ta dan, spraševala, kakšen bo tisti, ki me bo povabil noter...
Jana me je, priznam, zelo presenetila. Kajti Ženske, ki merijo več kot 180 centimetrov, se mi zdijo že od nekdaj nekaj posebnega. Zraven nje sem se počutila kot neznaten palček... Podala mije roko, me objela okoli ramen in me, skorajda! odnesla notri. Njen Jernej je takoj, ko je zaslišal zvonec, pristavil kavo in ko jo je prinesel na mizo, verjetno nisem takoj zaprla ust od presenečenja. Bil je droben in le malo večji od mene, nasmejan in vse besede, ki jih je stresal tisto popoldne, so imele šegav prizvok. (Razen, seveda, ko je beseda tekla o nesrečnih pasjih ljubljencih.) Najprej je tudi meni razložil vso storijo o tem, kako sta se z Jano pred daljnimi štiridesetimi leti našla, se zaljubila in nato tudi poročila. Na zgražanje mnogih, ki so ju poznali! Toda onadva sta že bila navajena drugačnosti. V njuni bližini je živel zakonski par, ona slepa on pa invalid in vsi so vedeli, da je njuno Življenje več kot vzorno. Tudi Janina stara mama je ie kot vdova vzela za moža hlapca, kar je bilo za premoino gruntarko bogokletno dejanje. V daljnem
USODE
Morate se odpovedati delnicam Peka
Vodstvo podjetja je pred kratkim seznanilo delavce z nekaterimi predlogi, ki bi lahko rešili podjetje pred stečajem. Čudim pa se, da kljub tolikšni dosedanji pomoči s strani države Peku še sedaj grozi stečaj. Sploh pa ne vem in tudi dvomim, da je možno rešiti podetje Peko, ki dolguje svojim upnikom več kot znaša vrednost sredstev, s katerimi proizvaja. Senat za prisilno poravnavo Sodišča v Kranju in upravitelji prisilne poravnave ugotavljata, da znaša zadolžitev Peka, d.d., na dan 23. 4. 1998 SIT 5.194.780.000, dolgovi pa za SIT 398.960.000 presegajo knjigovodsko vrednost Pekovih sredstev.
V obvestilu delavcem je bilo zapisano, da bi nesprejetje sklepov pomenilo prvi korak v stečaj Peka, od katerega pa delničarji ne morejo pričakovati nobenega tolarja koristi, ker bi bile njihove terjatve lahko poplačane kot zadnje, in s popolnim poplačilom ne morejo računati niti ločitveni upniki (kaj šele delavci), ki bi bili pri poplačilu prvi na vrsti v primeru stečaja. Kakorkoli že delavci ne bi dobili ničesar tako, da je vseeno, če se delavci svojim delnicam v Peku odpovemo že kar sedaj. Na moje vprašanje gospodu direktorju, če se moramo odpovedati delnicam trajno, je odgovoril pritrdilno.
Pa saj človek ne more verjeti, kaj se v tej demokratični Sloveniji dogaja. Kar nam je bilo dano od države (se pravi certifikati), se moramo odpovedati zato, da bi mogoče rešili podjetje. Saj bi še razumel, če bi bili vsi delavci vložili certifikate v Peko in bi se jim potem tudi vsi skupaj soglasno odpovedali. Toda marsikdo je vložil svoj certifikat v kakšno drugo podjetje in tudi zelo dvomim, da ima direktor vložen svoj certifikat v Peko, tako da on tako ali tako ničesar ne bo izgubil.
V obvestilu delavcem s strani gospoda direktorja Janeza Be-dine je bilo zapisano, da se do 25. 11. 1998 zaposleni delavci morajo, ne pa po želji, ampak morajo odpovedati vsem naknadnim zahtevam in terjatvam do Peka, d.d, se pravi odpoved*ati se delnicam.
V Peku naj bi prišlo do finančne reorganizacije in tako naj ffk imela Gorenjska banka, d.d., 20,9 % delež, SKB BANKA 7,5 %, SRD d.d. 18,6 %, Republika Slovenija 23,9%,
Republiški zavod za zaposlovanje 0,2 %, Minisrstvo za delo 2,9%, Zavod za zdravstveno zavarovanje 0,4%, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje 0,9%, Davčni urad Kranj 1,1%, Ministrstvo za gospodarske dejavnosti 18,0%, Peko Trade, do.o. 5,4%.
Če pravilno sklepam so upniki Peka v zameno za svoje terjatve do Peka dobili delnice, vse skupaj so si že razdeliti sedaj se morajo delavci "samo' še odpovedati delnicam. Saj razumem, da bi se na ta način Peko mogoče rešil, ker bi mu ostal dolg le v višini 327.082.000 SIT z odplačilno dobo 7 let.
Vendar zakaj je vedno delavec tisti, ki mora nositi posledice slabih odločitev podjetja in ga na koncu še reševati s tem, da žrtvuje svoje delnice. Krasna Slovenija ali smo res prišli tako daleč, da morajo podjetje reševati delavci. Sprašujem se, ali je vse skupaj sploh zakonito. Če pa je to res zakonito inje to tako dobra ideja, se sprašujem, zakaj je ne bi prevzela tudi druga propadajoča slovenska podjetja, ki pa jih ni tako malo. Čudim se, zakaj je vodstvo rabilo toliko časa, da je prišlo na dan s tako "dobro idejo.
Moti me še to, da smo v podpis dobili listino, ki je za navadnega delavca brez izobrazbe napisana preveč strokovno in popolnoma nerazumljivo. Tako da dvomim, da bodo mnogi splon vedeli, kaj podpisujejo. & sam ne bi direktorja vprašal, ali se moramo delnicam trajno odpovedati, in njegov odgovor je bil pritrdilen, bi resno dvomil, da je to kje v tej Ust'"1 sploh zapisano. Lep pozdrav'^ V. L. iz Tržiča
Kranj - urejeno in varno mesto
Kljub trudu komunalcev rne vsako jutro preseneti pogled V nov dan. Kosovni odpadki t» nesnaga okrog kontejnerjev m avtomobili, parkirani vsepoj' sod po zelenicah in prepovedanih mestih. V skupni garaži ]e že skoraj leto dni parkiran" odlužena školjka bivšega avtomobila, kjer občasno prenočujejo utrujeni posamezniki-parkiriščih se našteje še vec takšnih primerkov... ., 7
Kje so brezvestni lastniki-Kjer so pristojni za vzgojo j* reševanje? Kje je naša visoK° civilizirana kultura? AH M 10
odraz današnje družbe? ■ Nadaljevanje na 23. stra
P i še: Mi le na Miki
a v č i č
sorodstvu imata tudi nečaka, uspešnega managerja, ki pa javno in vsem na očeh, živi z drugim moškim. Zakaj bi se midva, potemtakem, sekirala zaradi nepravilno razporejenih centimetrov?! sta se v en glas zasmejala in njuna dobra volja je v hipu pregnala tudi moje predsodke.
Toda Jana in Jernej me nista povabila zato, da bi občudovala njiju. Želela sta mi povedati zgodbo o psički Živi, ki jo je (ne) kdo brutalno ubil. Povsem drugače bi bilo, če bi jo, na primer, ustrelil. To bi še sprejela, toda ubogo žival pokončati z lopato... Tega pa ne moreva odpustiti, sta v en glas zatrdila.
"Pri hiši imamo zmeraj pet ali šest psov. Hrane je za vse dovolj, odkar pa so najini otroci odšli po svoje, nama krajšajo čas. Morava za nekoga skrbeti," je začela svoje pripovedovanje Jana.
"Prvo psičko sem prinesel ženi še tisti teden, ko se je poročila najina najmlajša. Nisem je mogel več gledati, ker ji je bilo tako dolgčas! Kar naprej je jokala in tarnala, ter čakala, da bo pozvonil telefon. Nekaj časa sem ji dopovedoval, da imajo otroci dovolj dela in skrbi sami se seboj in da jim še na kraj pameti ne pade, da bi klicarili domov in spraševali po najinem zdravju. Nazadnje sem se naveličal..."
"Pes je bil majčken, srčkan in prijazen. Mislila sva, da bo tak tudi ostal, toda ob dobri hrani je zrasel v vleikana. In tako je naneslo, da sem domov prinesel še drugega in tretjega...," je svoje dodal Jernej.
Ob obilici dela na majhni kmetiji sta našla dovolj časa, da sta, skupaj s svojimi ljubljenci, odhajala na sprehod v gozd ali zvečer, preko polja.
"Nihče ni nikoli nikogar napadel. Tudi drugi otroci so jih imeli radi. Ne rečem, če jih je kdo dražil, so že pokazali zobe. Kdo jih pa ne bi?! Edino enkrat se spomnim, da je, Ora, se mi zdi, nekoga zagrabila za roko. Toda drugega ji ni kazalo, ker ji je tisti dan prižigal vžigalnik tik pred gobčkom. Sel sem do njegovih staršev, se opravičil in prosil, naj fantu razložijo, kako se naj obnaša do živali. Misliš, da so mi bili hvaležni?! Figo! Nadme so poslali policijo in nikoli ne bom pozabil sitnosti. Nazadnje sem moral Oro peljati k veterinarju, da ji je dal injekcijo, ker so tako zahtevali na Zavodu (tam, kjer se je fant cepil proti steklini)," modruje Jernej.
Toda mnogim ljudem so šli njuni psi v nos. (To sem, mimogrede, slišala tudi sama.) Ljudje jih niso marali zaradi smradu in hrupa.
"Spominjam se, kako je Zala nekoč, približno pred tremi leti, prišepala domov vsa krvava in brez tačke. Niti ne vem, kdaj nam je ušla iz hiše in nikoli nismo izvedeli, kdo jo je poškodoval s koso. Bilo jo je grozno pogledati. Cel teden z ženo nisva spala, ker sva imela pred očmi tisti prizor.. Malo sva spraševala po vasi, če je kdo koga videl. Toda, na Žalost, so nama ljudje obrnili hrbet. Raje se brigajta za ljudi, so nama zabrusili, kot pa da zbirata pse. Kot da bi bilo komu kaj mar, kaj počneva na svojem..." Jernejeve besede so izzvenele žalostno in trpko.
Na Živo sta bila še posebej navezana. Edino ona je imela pravico, da je spala pri njiju v sobi. Bila je tako vdana in, če bi verjela Jerneju in Jani, je čutila kot človek. Zelo rada se jima je priključila na
večernih sprehodih in če je zavohala kakšno žival, jo je mahnila po svoje.
"Vsi so jo poznali in so vedeli, da je Živa najjna-(Jerneju je skoraj šlo na jok). Pozno zvečer sva jo se čakala in klicala. Toda domov se ni vrnila nit zjutraj. Mož je šel "nafutrat" prašiče, potem pa sva skupaj odhitela po poti, ko smo jo prejšnji^ veče prehodili. Povsem slučajno sva jo našla za znamenjem, ki stoji malo stran iz vasi. se ) dihala. Toda bila je zmrcvarjena in krvava. L°PaU) je ležala malo stran. Na njej je še bila dlaka, z.ai sva lahko sklepala, da jo je morilec uporalril P' svojem krutem dejanju. Kako sem se jokala! MO me ni in ni mogel potolažiti. Ne morem poziw njenega pogleda. Kar naenkrat so se začeli zbira firbci. . e
Eni so se smejali, drugi norčevali, nekateri so tudi zgražali. Saj je samo pes, sem slišala govorjenitl za svojim hrbtom. Kot da psa ne bi moglo bole ti-Jana je nizala besede počasi, eno za drugo. Mor se je bala, da jo bo premagal jok?! ja Tudi mene je prestreslo. Boli me, ko v^m\;j0 nekateri z nekim, meni neznanim, ulitkom JV^zL živali. Pa ne samo pse. Po drugi strani pa mije^mL'-da mnogi "pomešajo" ljubezen, ki bijo morali cu do soljudi z vdanostjo štirinožnim prijateljem- ^
Jana in Jernej sta mirno sprejela moje razm janje. Potem ko je bil že skrajni čas, da gresta nujnih opravkih v hlev, smo najprej stopm njunih prijateljev. Eni so name lajali, drugi manu repom. se
ln nazadnje sem morala celo priznati, da so obnašali tako, kot se obnašamo med seboj lju
Z nečim pa sem se le strinjala z Jernejem in J q kako lahko pričakujemo, da bodo (neka usmiljeni drug z drugim, če še do živali niso---
(konec)
PISMA, PODLISTEK
Nadaljevanje z 22. strani V zadnjih petih letih so piscu tega članka TRIKRAT vlomili v osebni avtomobil nižjega razreda in ga vsakič materialno oškodovali. Zadnjič se je zgodi-10 pred nekaj dnevi - razbili so stransko steklo in odnesli avtoradio.
Sklep: amaterski vlomilec je Potreboval denar za drogo. Ampak, saj to ne more biti res! *ega e v mojem mestu zanesljivo malo, vas vsi po vrsti tako trdijo; od učiteljev na osnovnih šolah dalje. Če mižiš, ničesar ne vidiš!
Organizirani vlomi in ropi Pred trgovino SPAR. Podatka-ne dobiš od policista, pač pa na občini, ko moraš poskrbeti za sv°je dokumente.
Kdo je brezbrižen? Brezdom-Cev po uradnih podatkih sploh nimamo. Torej vsi živimo v miru m sožitju. Vlomi, tatvine, ropi so Za pisanje v časopise ali samo za statistične podatke?
Predvolilni boji za lokalne v°Htve, izraba vseh dovoljenih sredstev oziroma zapravljanje denarja za obljube. Kaj pa aejanja? Vsi tisti, ki bi radi na oblast, ali se resnično zavedale Xsakdana in krute resničnosti zivljenja? Kaj ste v resnici spodobni narediti za malega čJ°veka, ki se ne znajde v tem času in tem svetu? Odgovornost 'e velika.
Včasih so rekli: na mladih svet s'z°ji Kaj pa danes, ko so odraz breZobzirne potrošniško-prido-hltniške družbe ali pa na social-nem dnu?
Vse skupaj temelji na načelu: česar ne vidim, tistega ni...
I. Ž. (naslov v uredništvu)
Komaj počastimo mrtve - se lotimo uničevanja živih
, Namenjeno vsem zdravim, kJepkim posameznikom in aruŠtvom za varstvo živali, nar-ave sploh pa seveda manj zdra-Vlh ali odpornih človeških Primerkov (otrok, starejših in na)različnejših bolnikov).
, ?Wi zdravi ljudje v srednjih etih si bodo že nekako poma-je prepričana naša družba. A sluŽbo ali brez nje, z dobro yero toposti ali kančkom iz-^idljivosti bodo prepričali svoj J  > naj jih ne vznemirja, da je Se to pokljanje in pokanje ld°lž ulic, med bloki, v gardah samo "nedolžno" metanje Pjednovoletnih petard (čeprav a sredine novembra dalje), ^Hh ali kdo ve kakšnih bom-.'c> Rezanih petard (ki res repko butnejo)... torej nič nenadnega. Podnevi (v delov-ffijn nedelovnem času) mirno J:aimo in ponoči spimo. Mir-■ D* Sluh nima več naloge D°Zarjanja pred nevarnostjo,
55
pač pa je samo še za lovljenje poročil, naročil, prepovedi, zapovedi. Pokanje najavlja nič več in nič manj kot enega izmed dni v človekovi večnosti: I. januar 1999. (Vsi, ki uživajo v streljanju, pokanju, uničevanju neživega in živega, bi najraje začeli vsak letni čas s podobnim "izražanjem veselja". Namig na moje lansko prednovoletno pismo bralcem: KDOR JE SREČEN, STRELJA.
Pri nas imamo precej strokovnih društev, pa tudi ljubiteljskih, statusnih: društva za varstvo otrok, živali, pa društva invalidov, takih in drugačnih bolnikov, upokojencev (zdravi, krepki člani naše družbe imajo stranke). Skozi vse leto se njihovi predani člani trudijo, pišejo, objavljajo tabele in fotografije, kako je treba skrbeti, paziti na zdravje, dobro počutje, plemenito življenje otrok, ljudi in Žuvali. Lej, konec novembra in decembra - kot da vsa človekoljubna (naravo in živali ljubeča) društva popadajo v zimsko spanje ali smrtni sen...
Društvo za varstvo živali (ali proti mučenju živali) niti v mislih ne prešteva, koliko ptic po kletkah pogine zaradi infarkta, ki je posledica divjega puš-karjenja; oprostite: veselega prednovoletnega petardiranja v strnjenih naseljih.
Med letom skoraj vsak časnik (ki kaj da nase) iz številke v številko piše o psih; prinaša njihove fotografije, pravilno dolžino verig, vrvic; svetuje glede nege, hranjenja, učenja, ljubkovanja. Decembra, ko večina ljubljenčkov trepeče pod posteljami (kjer jih pustijo) - se društva in pisci člankov za to ne zmenijo in časniki čez cele strani prinašajo oglase o novoletnih zabavah, potovanjih, veselicah - kot da je 1. januar poslednji dan v našem - torej tudi živalskem življenju, počutje in zdravje ne štejeta. (Da ne bo zamere - tudi glasovni in vidni mediji ravnajo podobno.)
Pa ostala društva? Za varstvo otrok na primer: Ali si njihovi člani, članice predstavljajo, kako živčno trzajo dojenčki in otroci v spanju, koliko je živčnosti in joka zaradi "veselega pričakovanja novega leta"...
Dalje: srčni bolniki, živčni bolniki, starke in starci (revija Vzajemnost - si brez moči?)... Ali pa - vsaj tiste, ki z muko sestavljajo predračun za prihodnje, torek novo leto - preveva podtalna misel: Saj bo kriva zima, ta ali ona epidemija, če stara in bolehna življenja ugasnejo. Na hrupno pričakovanje, na streljanje, ki mnoge spominja na vojni čas, ne bodo preživeli niti pomislili, kaj šele izrekli kakšno besedo o skupnem streljanju besedo (ob grobu). (Pokojninski sklad pa bo razbremenjen.)
Naj torej živi pokanje, ta vesela vojna mladih, krepkih, zdravih, ki bodo prav gotovo veseli in živi dočakali mrliško bledo in spokojno tiho jutro prvega januarja 1999.
In potem: vsa društva za varstvo (in pomoč) česarkoli živega (neživo menda ne trpi) spet veselo na delo! Govori, piši, delaj, bori se - za preživele! Neža Maurer, Planina, Kranj
Zupan
Beseda ŽUPAN se je pri nas po osamosvojitvi dokaj hitro prijela. Morda je na prvi pogled za manj pozorne malo nenavadna, vendar ima svoj zgodovinski pomen. Svoj koren ima v besedi župan (ne juha), župan kot krajevna organizacijska enota je v času fevdalizma pri star-oslovanih predstavljala del kneževine, ki jo je sestavljala skupnost prebivalcev in ozemlja ene večje ali običajno več vasi. Tisti, ki je to župo vodil, se je imenoval župan. Podobnega izvora sta tudi besedi župnija in župnik.
Od srede, 19. stoletja, pa je v naših krajih župan predstojnik občine, v nekaterih sosednjih državah pa predstojnik mestne uprave. Na Madžarskem pa je županija nekaj več kot pri nas občina, na primer Železna županija itd.
V tem času, ko se je pri nas in v svetu županovanje, kot najvišja izvršna in oblastna funkcija vse bolj uveljavljala, so se vzporedno, sprva spontano, kasneje pa tudi uradno, začela oblikovati določena pravila. Pri tem je šlo na eni strani za t. i. delovno področje župana z vsemi pristojnostmi in odgovornostmi, po drugi strani pa zlasti za to, kakšen mora biti, katere pozitivne "psihofizične lastnosti" ter znanja in sposobnosti mora imeti, da za to funkcijo sploh lahko kandidira. Glede nato, da se je pri nas (podpisani je tako informiran) bolj delalo na tem, kakšne so županove pristojnosti in odgovornosti (bojim se, da tudi to ni dovolj dobro dorečeno), manj pa na merilih za njegovo kandidaturo in izvolitev, bomo v nadaljevanju malo pogledali, kako se tega lotevajo onkraj naših meja.
Župan je v svetu zelo spoštovana in cenjena osebnost. To je politična in hkrati zelo pomembna gospodarska, predstavniška ter tudi častna funkcija. V manjših občinah je poleg tega, lahko bi rekli še "garaška" funkcija, saj mora vedeti za vsako malenkost, za vsak neočiščen kanal ter pogosto sam postoriti marsikatero nujno opravilo. Z velikostjo občine pa ta funkcija upada, večajo pa se pomembnosti vseh drugih funkcij, zlasti pa gospodarske in predstavniške. V velikih svetov-
nih prestolnicah pa župani niso le pomembni krajevni, temveč tudi državni dejavniki. Zaradi tega je županovanje ob ustrezni strankarski podpori tudi zelo dobra odskočna deska za napredovanje na najvišje državniške položaje in funkcije. Na primer, sedanji francoski predsednik Jack Chirac je bil pred tem župan glavnega mesta Francije, Pariza. Sedanji moskovski župan Luškov pa se v zadnjem času najpogosteje omenja kot najresnejši kandidat za Jelcino-vega naslednika. Podobnih primerov bi lahko še več našteli.
Župan je odgovoren za celotno poslovanje občinske uprave vključno za gospodarno porabo denarja, za vsestranski napredek, družbeni standard občanov in njihovo zadovoljstvo. Če tudi ne naštevamo naprej, je na dlani, da so županove pristojnosti in odgovornosti izjemno velike ter, da imajo njegove odločitve in poteze lahko zelo hitre pozitivne ali negativne učinke. Iz tega je seveda dokaj jasno razvidno "kakšen" mora biti župan, da bo lahko v celoti kot tej izjemno zahtevni družbeni vlogi. V tujini se je izoblikovalo nekaj tozadevnih meril:
- oralna neoporečnost ter velik ugled v svoji okolici, ki ga je pridobil z uspešnim delom in zglednim življenjem,
- nekaznovanost, zlasti na področju gospodarskega kriminala,
- v trenutku kandidiranja proti njemu ne sme teči noben kazenski postopek,
- primerna stopnja izobrazbe in strokovne usposobljenosti,
- pozitiven odnos do varovanja okolja.
Izpolnjevanje teh sicer zelo pomembnih meril pa še ni dovolj. Posebej je potrebno izpostaviti,da mora biti kandidat za župana še izjemno dober gospodar. To pa lahko najbolje dokaže z gospodarjenjem na prejšnjih delovnih mestih, z uspešnostjo svojega podjetja, če ga seveda ima. Najboljši dokaz za dobro gospodarjenje pa je njegovo imetje. Poenostavljeno povedano, kdor nam dobro urejene lastne hiše ali stanovanja, primernega avtomobila in morda še kaj, ta po njihovih merilih ne more kandidirati za župana. Razume se, da je vse to pridobi s svojo pozitivno iznajdljivostjo, znanjem in s poštenim delom. Tisti, ki vseh teh pogojev ne izpolnjuje, pri resnih strankah ne more priti niti na kandidatno listo, kaj da bi bil celo izvoljen. Vse to velja že pri naših sosedah, na koncu Tržaške in na koncu Celovške.
Močno verjamem, da ta merila veljajo tudi za naše županske kandidate, če tudi morda niso nikjer zapisana. Sicer pa znamo volilci dobro presojati. Janez Zeni, Sp. Besnica 158
23. STRAN • GORENJSKI GLAS
Iz središča Slovenije v Vaše srce
a^Radio GEOSS^
Fax 06,883-7401 telefon 061/885-252; GSM 041-682-146
ZAHVALA
Spoštovane volivke in volivci
V svojem imenu in imenu svojih sodelavcev bi se vam rad zahvalil za izkazano zaupanje v prvem krogu volitev za Župana MO Kranj. Rezultat je skladen z mojimi pričakovanji. Sporočam vam tudi, da vstopam v drugi krog volitev z velikim upanjem v uspeh in prepričanjem, da ni nič zamujenega. Ob tej priložnosti bi se rad zahvalil tudi svojim županskim protikandidatom za do sedaj korektno predvolilno kampanjo. Ne nazadnje je moja zahvala namenjena tudi medijem za pomoč in sodelovanje v dosedanjem volilnem boju. Še enkrat lepa hvala vsem in nasvidenje v drugem krogu.
Vaš prim. Janez Remškar, dr. med.
Spoštovane volivke in volivci radovljiške občine!
Samostojni kandidat za župana v občini Radovljica Janko Stušek, se zahvaljujem vsem volivkam in volivcem, ki ste mi dali svoj glas na volitvah in vas prosim, da rne podprete še v drugem volilnem krogu. Obljubljam pa tudi vsem tistim volivcem, ki niste šli na volitve, ali ste volili drugega kandidata, pa želite sedaj podpreti mene ali želite po prvem glasovanju v drugem boju za radovljiškega župana spremeniti svojo odločitev in podpreti mene, da vam ne bo žal in da vas ne bom razočaral. S takšno odločitvijo boste gotovo podprli program, ki omogoča najširše sodelovanje tudi v novem občinskem svetu in s tem boljši razvoj občine.
lip bled
LIP lesna industrija Bled, d.d.
objavlja prosto delovno mesto
PRODAJALCA v poslovalnici v Kranju
Pogoji:
- VI. ali V. stopnja trgovske, lesarske ali ekonomske smeri
- eno oz. dve leti delovnih izkušenj - lahko tudi pripravnik
- pasivno znanje enega tujega jezika
Delavec bo delo opravljal v deljenem delovnem času. Prijave pošljite na naslov: LIP lesna industrija Bled, d.d., Splošni sektor, Ljubljanska 32, 4260 Bled, najkasneje do 1. 12. 1998.
Vlogi priložite spričevalo o zaključeni šoli in kratek življenjepis.
Prednosti pri izbiri bodo imeli kandidati iz Kranja.
Piše: Miha Naglic
Alojz Štremfelj, kovač, ki je postal prvi med kamnarji
okthednPsmo na Hotavlian- Pred kratkim, 18. odk Je brez PraveSa odmeva minilo 50 let, kntarJe oil° na isti dan v letu 1948 začeto tisto,
Po ljudeh gor, po ljudeh dol
Terenski ogledi za Gorenjski biografski leksikon
car M
Je danes kamnarska delniška družba usJr?°K r>a je bila ta polstoletna zgodba tiral o Smo v*deh Že zadnjič, ko smo portre-pre \ Braneta Selaka, sedanjega direktorja in zoori^dnika uprave. Kot ima vsaka uspešna Pion' • svoJe uspešneže, tako ima tudi svoje va^- lrle> hste, ki so s svojimi dejanji zaznamo-Prv P}ene začetke. Tako tudi Marmorjeva. UsnL med tistimi, ki so utirali pot njegovega pEU' ie bil nedvomno ALOJZ STREM -
p 'kovač, ki je postal kamnar in direktor. fi/ee i se le 25- maia 1920 v yolaki pod Pri M6171, kjer živi še danes. Pred vojno se je nioist°retu v izučil za kovača in postal 1941 te.stare obrti. Nemci so ga že 21. junija Kor0slaSdno moDHizirali in poslali delat na svojo . ®^tobra 1943 pa so ga mobilizirali v kern V?js^0 m poslali v Francijo. Po zavezniš-Ponn lg i canJu je pobegnil iz nemških vrst, se An£?-,med "vik in bil že 19. julija 1944 pri na • " Ti so ga napotili v Anglijo, kjer je imel na d ,lro tri možnosti: ostati in delati tam, oditi Jugosl° v.Kanado, pridružiti se Titovi vojski v poti n aVP*' Odločil se je za slednjo in po dolgi Prek Neaplja, Barija in Visa prispel v Split,
kjer so ga dodelili prekomorcem. Konec vojne je dočakal v Trstu, med osvoboditelji, demobiliziran je bil šele 28. januarja 1948 v Osijeku. Vrnil se je pod Blegoš, šel za dve leti na Jesenice, v železarno, vendar se je tudi od tam vrnil in se 1. marca 1950 pridružil kamnarjem na Hotavljah; z njimi je ostal do upokojitve 1980, 22 let je bil direktor.
"Tri leta sem bil vajenec, dve leti delal v Avstriji, bil štiri leta in pol vojak, dve leti kovač na Jesenicah in 30 let kamnar", povzame svojo življenjsko pot. Hotaveljski kamnarji so 1948 začeli povsem na novo. Začetki so bili težki, saj niso premogli niti ustreznega znanja niti primerne opreme. Hotaveljsko kamnarstvo je sicer pred tem enkrat že cvetelo, zlasti v letih 1860-1902; vse hiše v bližnji okolici imajo rožance iz hotaveljčana. Za prvo cerkev, v katero je vzidan ta žlahtni kamen, velja podružnica sv. Jedrti v Čabračah; okenski okviri, dva stebra pod korom, rožanci, kropil-nik..., vse je iz hotaveljčana; zadnja, v katero je bil vgrajen (1910), je noya župna cerkev v Žireh. Prva svetovna vojna je to tradicijo pretrgala, med vojnama se ni obnovila in tako po drugi na Hotavljah sploh ni bilo več ljudi, ki bi znali delati s kamnom.
Drug problem je bila tehnična oprema. V začetku niso imeli niti elektrike, na delo so prihajali z lastnimi krampi in lopatami. Potem so si počasi spomagali. Šli so na Kras in od tam pripeljali tri Kraševce, ki so jih znova naučili
dela. To so bili trije apostoli kamnarstva na Hotavljah: Anton Ženic je bil kamnolomec, Ivan Pertot Žagar, delovodja in prvi direktor, Venceslav Pertot kamnosek. Vsak od njih je izučil prvo generacijo kamnolomcev, Žagarjev in kamnosekov. In potem je šlo tako naprej, ob delu so se šolali novi kamnarji, začeli so štipendirati in pridobivali vedno nove kadre. Ko imaš enkrat ljudi, je mogoče tudi vse drugo. Hotaveljski kolektiv je bil ves čas kot ena družina, odrekali so se pri plačah, da bi se lahko bolje opremili. Politika je bila dolgo brez posluha, banka brez zaupanja; prvi, ki jih je moralno podprl, je bil Zdravko Krvina, novi loški župan.
Opremljali so se postopoma, od elektrifikacije (1951), prve žične žage in prvega gatra (1963), do nove hale; odprli so jo 26. aprila 1980 in to je bilo pravo zmagoslavje. Isti ljudje, ki so "Marmor gor postavili", so sodelovali v razvoju krajev, iz katerih so bili doma. Tudi tu je bil Alojz Štremfelj med prvimi. Sami so zgradili vse tisto, kar bi morala država, če bi hotela, da bi ljudje ostali na svojih starodavnih domovih, po hribih in dolinah. "Zgradite jim cesto, napeljite jim elektriko, pitno in požarno vodo in telefon, pa bodo ostali, v tem je vsa filozofija", je svetoval Štremfelj, ko so ga enkrat vprašali, kaj storiti, da bi ustavili odseljevanje iz vasi pod Ratitovcem. Vendar ga niso poslušali; fantazirali so o ekološkem kmetovanju in kmečkem turizmu, ljudje pa so odšli.
Pod Blegošem so sami postavili tovarno, ki je danes uspešna delniška družba, in si obenem zgradili vso temeljno infrastrukturo. To jim omogoča, da ostajajo, kjer so od nekdaj bili. To je bil kolektivni podvig, a tudi v tem so imeli eni večjo vlogo od drugih. Vloga Alojza Štremflja je bila gotovo ena glavnih. Zanjo ni nikoli prejel kake posebne nagrade ali priznanja; temu skromnemu in zaslužnemu možu je v največje veselje dejstvo, da se tisto, kar so skupaj zastavili, uspešno razvija.
AKCIJA TELEVIZIJ DEŽELE KRANJSKE IN GORENJSKEGA GLASA
PRESENEČENJE
z Dragom Paplerjem
PONOVNO MED GLEDALCI V TOREK,
MUZIKANTI MALO DRUGAČE
(®) AVTOM«
Presenečenja so se kar vrstila: najprej povabilo na Dolenjsko, vožnja z motorjem, srečanje z ansamblom Slapovi...
Sonja Šular, ki živi na Planini pri Kranju je za presenečenje potovala z družino na Dolenjsko, v Grosuplje. Kar verjeti ni mogla, da se bo srečala z ljubljenci narodnozabavne glasbe. Sprejeli so jo nenavadno, saj se je na prizorišče s članom ansambla Slapovi popeljala z motorjem.... Tam se je šele lahko načudila! To ni bilo samo srečanje z ansamblom Slapovi, ampak je narodnozabavnih vižarjev, kar mrgolelo. Iz štirih slovenskih pokrajin so ob domačinih Slapovih še prišli: z Gorenjske - Gašperji, s Štajerske - Štajerskih 7 in s Primorske -Primorski fantje. Prijazni glasbeniki, znanci z odra, kaset in videoposnetkov so se rokovali s Sonjo, potem pa je vsem v presenečenje sledila zabava glasbenikov za glasbenike in medijske goste ter našo akcijo. V slogu kasete ansambla Slapovi Po domače, malo drugače, bi drugo srečanje (prvi so pripravili Gašperji v Preddvoru pred letom dni) glasbenikov lahko poimenovali "muzikanti malo drugače"; saj ni šlo tako za glasbeno srečanje kot za prijateljsko druženje glasbenikov, ki med seboj veliko sodelujejo, v glasbenem izrazu pa imajo med seboj zelo različne pristope. Tokrat so se med seboj pomerili na povsem drugih športno-rekreativnih področjih v različnih spretnostnih igrah in smeha je bilo vse več... Humorist Slavko Podboj iz Modre kronike je ob pikniku s številnimi dobrotami, hudomušno povezoval tekmovanje malo za šalo, malo za res in na oder vabil nastopajoče muzikante. Sonja Šular pa je uživala... • D.P., foto: D. P.
TV KRANJSKA
Dokumentarni Program - Skupni Projekti
AKCIJA GORENJSKEGA GLASA iN TELEVIZIJE MEDVODE
GLASBENIKI MESECA
pripravlja Andrej Žalar
Carisma kot nekaj karizmatičnega
Pravzaprav bi kar lahko pritrdil, da je v tej glasbeni skupini res nekaj karizmatičnega. Nenazadnje sem po obisku na Jesenicah, pri Marku Bogdanoviču, naredil zvečer kar precej neprijeten in zoprn prometni prekršek, ko sem zavijal s parkirnega šrostora proti Kranju. Pa sem odkrtito priznal, zakaj in kako je bilo, in dobil sem le opomin od prometne policije.
Ko sem potem proti Kranju razmišljal o skupini Carisma, sem se nenadoma zalotil, da je pravzaprav tista neprijetna utrujenost, ki me je spremljala čez dan, nenadoma izginila. Res je. To je skupina, ki te nekako sprosti, poživi. Njihova oziroma Markova pesem Ko se ljubezen prebudi, ni kar tako. Res je superca. Tudi pevka Alenka, ki pravi, da ima rada otroke, prizna, da si jih tudi resnično želi. Vendar pa skupina, ki je že skupaj kar precej časa, ki je včasih nastopala v sestavi oziroma skupaj z nekaterimi
drugimi ansambli, zdaj dela, da se čimprej in čimbolj uspešno predstavi z novimi skladbami. Avtor, kot smo že zapisali, je predvsem Mark Bogdanovič. Njegove skladbe oziroma naslove skladb morda nekateri že poznate: Ker ljubim ga, Moj svet se ruši, Le nebo me pozna, Odšla bom v noč, ta tvoja mala... Pravoilo pri zagnanosti skupine Carisma je: z voljo se da vse doseči. "Seveda v mejah zmernosti," dodaja Alenka Kein-dienst, ki je sploh nekakšen regulator realonosti in zagnanosti. Morda je prav to tisto, ki tudi potrjuje ime skupine in zaradi katerega se v nečem potrjuje tudi njena karizmatičnost. Tokrat objavljamo še en posnetek skupine Carisma. Na sliki so (od leve proti desni): Miro Hrkalovič (ko je imel še dolge lase) - kitara in vokal, Nataša Peternel Vergles - managerka, Alenka Kleindienst - pevka in (recimo) vodja Marko Bogdanovič - klaviaturist, pisec besedil in kompozitor.
GLASBENIKI MESECA - KUPON
Moje vprašanje za Carismo
Ime in priimek..............................................................................................
Naslov.............................................................................Pošta..................
Izpolnjene kupone pošljite na naslov Gorenjski glas, p.p. 124, 4001 Kranj
ARION ODGOVARJA
ŠIFRA: DARINKA
Zanima me ljubezen, šola, služba, denar in še kaj, kar me čaka v prihodnosti. Hvala za čimprejšen odgovor.
ARION:
Žal vam nismo mogli takoj odgovoriti, saj obstaja pravilo, da se je potrebno držati vrstnega reda prispelih pisem, teh pa je veliko. Zdaj pa k vašim vprašanjem. Veliko protislovje, ki ga izraža astrološka karta, se kaže v vaši prirojeni vnemi in velikem optimizmu, ki se izmenjuje z obdobji kritičnosti do lastnih uspehov in lastne samozavesti. Imate bleščeč nastop, izjemne komunikacijske sposobnosti, da o umskih ne govorimo. Vendar je to velikokrat prikrito zaradi prevelike samokri-tičnosti. Letošnje leto je za vas prelomno, saj se vam dogaja sprememba sončnega znamenja v naslednje, v Devico. To vam bo v mnogih pogledih prineslo veliko pozitivnega, predvsem pa boj razumski in objektiven pogled od življenja. Pazite, da ne boste pretiravali pri razčlenjevanju različnih situacij in ponovno se pazite previsoke kritičnosti do sebe. Vaše ustvarjale, tudi ročne spretnosti se bodo močno izboljšale. Zdrava pamet vas bo dobro vodila, tako pri načrtovanju in dolgoročnem planiranju.
Torej, ambiciozni boste dovolj, kot vedno boste hoteli uspeti in se potrditi. Letošnje leto izkoristite maksimalno, saj boste imeli dovolj moči in energije. Vodila vas bo jeklena voja, sami sebi ne boste popuščali, kar vas bo vodilo do dobrih rezultatov. Čas med junijem in oktobrom vam ni najbolj naklonjen, takrat ne začenjajte z novimi idejami.
Najugodnejši čas za ljubezen imate v drugi polovici avgusta. Takrat imate nadpovprečne možnsoti na čustvenem področju. Finance bodo vezane na uspeh pri delu, ne vidim prav nobenih ovir, da poslovno ne bi uspeli, saj imate največjega dobrotnika, planet Jupiter, ravno v hiši svoje kariere. Zaslužiti boste znali, pa tudi zapravljati! Pri študiju je nujna samo koncentracija, ne delajte več stvari hkrati in ne mečite energije na ta način stran. Vaše intelektualne sposobnosti so izjemne in tudi ta tem področju boste usepli. Lepo vas pozdravljam.
KUPON ARION ODGOVARJA
Rojstni datum:.........................Ura in minuta rojstva:..............................
Kraj rojstva:................................................................
Ime in priimek in naslov (če ne želite vam teh podatkov ni trba sporočiti):
Kupone pošljite na GORENJSKI GLAS, p.p. 124, 4001 Kranj, Zoisova 1.
ASTROLOGIJA PREROKOVANJE
090-42-66
VSAK DAN OD 9. DO 03. URE
ASTROLOGIJA PREROKOVANJE
090-42-64
VSAK DAN OD 9. DO 03. URE
DVE NAGRADNI VPRAŠANJI NOTRANJSKEGA RADIA LOGATEC:
1. Gostišče ob Jezeru, Zgornje Jezersko 125/a, Jezersko, 064 441-145
Vprašanje: Kako se imenuje stara cerkev na Jezerskem z znamenitimi freskami
iz 15. stoletja?
Nagrada: družinsko kosilo
2. Prodajalna Fastcoop, Pod srnjakom 24, Rakek 061/701 410
Vprašanje: Povejte za besedo čevelj še drug pomen? Nagrada: darilni paket Fastcoop
Odgovore pošljite vsakega na svoji dopisnici do sobote, 28. 11. 98, na naslov. NTR LOGATEC, p.p. 99, 13270 Logatec, za oddajo "99 minut za obešanje, 81 minut za grde, umazane, zle".
Nagrajenca z dne 1.11. 1998
- AVTOTRADE, D.O.O., VRHNIKA: Marija Primožič, Gorenja vas
- ARA ZALOŽNIŠTVO, Ljubljana: Dragica Benedičič, Železniki
Iskrene čestitke!
Prevzem nagrad direktno pri pokroviteljih z osebnim dokumentom brez našega pisnega obvestila. Dodatne informacije tel.: 061/741-498.
Spremljate nas lahko,
Gorenjska Tele TV Kranj, Kanal 2 TV Vrhnika, Notranjski radio 107,1 & 91,1 MHz.
Pokličite 061-741-632 ob nedeljah med 20. in 23. uro, ter preizkusite svoj pogum na vislicah.
Zanko okoli vratu vam zategujemo - Šerif - Črni gad - Blisk - Jutranja zarja
HZBHBBEMBi
LoK»tec • Tri»Uo 148 - tcl.:0« I/74 I «32 • taoM 1/741 «12
TUDI DRUGJE JE LEPO
T R Z I Č
POPOTNIŠKA DOŽIVETJA, IDEJE, TURISTIČNE ZANIMIVOSTI, GLASBA...
... vsak četrtek ob 16.50 ... torek v Gorenjskem glasu .. in v popotniškem mesečniku SVET IN LJUDJE
162. oddaja 19.11.98
"Zima, zima bela marsikaterega prehitela,1* tako si pojejo nekateri, ki jih je prehitela narava. Vendar mi pa smo zavrteli čas nazaj.
Potovali smo po oddaljenih deželah v družbi prijetne Tržičanke OH. Ob zvokih mongolske glasbe ste lahko spoznali delček drugih dežel, spoznali kulturo, anekdote. Nekaj pa smo rekli tudi o modi, hrani ljudi, ki jih je obiskala naša popotnica Oli. Mesečnik Svet in ljudje pa bo romal na 4 naslove.
Bogdan Jagodic, Janja Budič
TA DOBRIH 10 RADIA TRZIC
Pokrovitelj: Biro Šerc (servis, prodaja, fotokopirnih strojev in biro opreme ter potrošnega materiala - tel.: 064/561 582 ali 0609/645 065..)
Nagrajenki: Monika in Marjeta iz Tržiča.
Vse to, ob dobri glasbi na naslovu:
RADIO TRŽIČ, Balos 4, 4290 Tržič. q5 Spet bomo z vami 28. 11. do takrat pa ostanite zvesti frekvencam 88,9 in » Mhz in ne pozabite biti poleg že to soboto ob pol treh!
Srečno!
Lestvica Ta dobr'h 10 Radia Tržič
1. N. Verboten - Naj angeli te čuvajo (4)
2. Rok'n band - Ljubi me, pazi me (2)
3. Drago - Bele snežinke (3)
4. 2 Alive Vivian - Čas za ljubezen (4)
5. MI2 - Moja teta Estera (2)
6. AGR0P0P - Pleše kolo vsa Slovenija (novost)
7. M0NR0E - Ljubim te (novost)
8. VILI RESNIK - Zadnji žigolo (novost)
9. ANJA RUPEL - Ljubi me in ne sprašuj (novost)
KUPON TA DOBR'H 10 RADIA TRŽIČ
Glasujem za:
Rad-a bi slišal-a:
VAŠA PESEM
W RAD tO, OGNJIŠČE	Oddaja je vsak ponedeljek ob 18.15 uri na frekvencah Radia Ognjišče. Za Vašo pese^ boste lahko glasovali v oddaji po 'tel. 061/ 152-10-35 ali 130-16-35 in tako, da izpolnite kupon in ga pošljite na naslov: Radio Ognjišče, Štula 23, p.p. 4, 1200 Ljubljana - Šentvid.
PREDLOGI TEGA TEDNA 30.11.1998     ' J	
Popevke:
1. IBRŽNTK - MILAN KAMNIK
2. ŠPILAJ KANTRY MUZKO - BLUEGRASS HOPPERS
3. BALADA - OTO PESTNER
Zmagovalni pesmi prejšnjega tedna:
1   NE BOM PRIZNALA - sl^P1'
na VESNA 2. SRCE NE POZABI - ALPSKI
KVINTET
Nz - viže:
1 • POZABLJIVEC - ans. SLAPOVI
2- VSO NOČ JE RAHLO PADAL SNEG - ans. BRANETA KLAVŽARJA
3- PANJSKE KONČNICE - JOŽE BURNTJC S PRIJATELJI
VAŠA PESEM f GLASUJEM ZA
Popevko:
Narodnozabavno vižo:
Ime in priimek:
Naslov:
Pošta:
KOLOVRAT DOMAČIH
- vsako nedeljo na Radiu Tržič ob 14.30, - vsak torek v Gorenjskem g,aA"aZ
Ja, zopet je leto naokoli in spet nas bodo obiskali Miklavž, Božiček in dedek Mr • Kje kupiti darila? Enostavno! Pri današnjem pokrovitelju KARUN, d.o.o., Koro5' 35, Kranj, tel. 064/360-750 in 360-751. Za vas so pripravili pester izbor Lego, Barbie, Tomy, CraYola, Maisto in še mnoge druge. Nekaj izmed njih po w lahko kupili po zares nizki ceni. K darilu pa spada tudi papir, pentlje, vrečK« voščilnice. Tudi na to nismo pozabili. V zalogi imajo velik izbor novoletnih Je ' okraskov in ostalih dodatkov. Velik izbor akcijskih artiklov. Ne bo vam za.7^oV) nabavite darila za poslovnega partnerja. Pester izbor koledarjev, rokc-vniK < pisalni garnitur in drugih drobnih predmetov. Seveda pa poleg fotokopiranja nui vse za naše šolarje.Obiščite jih, veseli bodo, da ustrežejo vašim željarn-
TN NEKAJ PRIVARČUJE! Potf
KDOR V PAPIRNICI KARUN KUPUJE, SIGUR'U .
V soboto, 5. 12. 1998, bo trgovina Karun odprta od 8.00 - 17.00. Nagrao". vprašanje: Kje se točno trgovina Karun nahaja? Kupone pošljite na naslov Ha Tržič, Balos 4,4290 Tržič, s pripisom "za Kolovrat domačih". Nagrajenca P „l*do Rozman sta: Anica iz Bistrice pri Tržiču in Srečo iz Predoselj. Nagr* jn Gorenjskega glasa pa prejme Olga iz Tržiča. Veliko sreče pri žrebanju nasvidenje čez teden dni. Voditelj oddaje Marijan Murko
KUPON
Odgovor. Naslov:
GLASBENA LESTVICA ZALOŽBE
Kosovelova 29,1410 Zagorje, telefon/fax: (0601) 71-300 Vsako sredo ob 13. uri na Radiu Ognjišče.
Obkrožite številko skladbe, ki vam je najbolj všeč, izrežite, nalepite na dop
in pošljite na naslov:
ZLATI ZVOKI, P.P. 46, 1410 Zagorje.
NAGRADE SO PREJELI:
Ivana Vidmar, Mlinše 36a, 1411 Izlake; Anita Kajtna, Kardeljev trg 3, 3320 Velenje; Marija Pompe, Brezova 2, 3000 Celje.
Nagrade prejmejo izžrebanci po pošti.
KUPON ŠT. 46
1. NATALIJA VERBOTEN - Ne budi me
2. DRUŽINA GALIČ - Naš maček
3. ans. ROSA - Moč ljubezni
4. sestre BUDJA - Večer v tujini
5. ŠALEŠKI FANTJE - Nimam cajta (nov predlog)
96
Policisti včeraj zjutraj v pisarni kranjskega župana
Vitomir Gros vrnil
idsczcni liiovi miki
Hišna preiskava v občinski stavbi in županovem domu zato ni bila potrebna. Gros osumljen dveh kaznivih dejanj zaradi neupravičenega vstopa v prostore krajevne skupnosti Orehek-Drulovka in tatvine slik.
Kranj, 24. novembra - Zgodba
0 vdoru v prostor krajevne sk«pnosti Orehek-Drulovka Ser kraji Titovih slik, ki jo je v Jedo "zakrivil" kranjski župan Vitomir Gros, se je včeraj *jutraj nadaljevala. Po njego-vjn besedah je nekaj pred osmo zjutraj v njegovo pisarno vdrla Policija, jo zasedla, vzela prostost vsem prisotnim, tudi Fran-cu Košnjeku, čeprav ni uslužbenec mestne občine, ter
1 nalogom za preiskavo zahtevala oljno sliko amaterskega slikarja s podobo rojstne hiše j"ktatorja Tita in njegovega topa ob hiši ter obledelo Tito-
vofotografijo.
j\ krajevna SHupnosi wrent'R-rulovka ima prostore v osnov-
Krajevna skupnost Orehek-l
šoli v najemu, po zemljiški $8« je lastnica sole Mestna °bcina Kranj," jc svoje dejanje opravičeval" kranjski župan. °Seg policije, ki je nalog za J^iskavo dobila v petek, torej đVa dni pred lokalnimi volitva-m,> jc Gros označil za očitno Politično mahinacijo. .Včerajšnje dogajanje na ,ranjski občini sta pojasnila fj* načelnik UNZ Kranj Jaka Uemšar in komandir policijske
postaje Kranj Boris Marčetič. Demšar je dejal, da so na podlagi prijave in zbranih informacij ugotovili, da obstaja sum, da je Vitomir Gros storil dve kaznivi dejanji. Zato je policijska postaja Kranj zaprosila preiskovalnega sodnika okrožnega sodišča v Kranju za izdajo odredbe o hišni preiskavi v mestni občini Kranj in po potrebi tudi v stanovanjski hiši
pupati Vitomir Gros je včeraj dal sneti tudi "slavno" tablo z apisom Upravna enota Kranj - vsiljeni najemnik, kije visela Pred vhodom v občinsko hišo. Tudi to je, kot je dejal, ^meraval predati muzeju. Hkrati se je spotaknil ob izjavo županskega kandidata Mohorja Bogataja, da je bilo njegovo °denje občine diktatorsko. "Tako demokratično, kot je bila °dena zadnja štiri leta, še ni bila. Zaradi očitka, da sem za vplilno kampanjo uporabljal proračunski denar, pa bom Bogataja verjetno tožil."
župana Grosa. "Včeraj zjutraj so policisti opravili postopek, župana so najprej opozorili, naj slike izroči prostovoljno. Po posvetovanju z odvetnikom je to tudi storil in hišna preiskava ni bila potrebna," je dejal Jaka Demšar.
Dogajanje okrog nezakonitega županovega zasega slik je pojasnil tudi Boris Marčetič. "V sredo, 18. novembra, je komisija, sklicana dan prej, odšla v solo Orehek, da bi ugotovila napako v sistemu centralnega ogrevanja. Naletela je na zaklenjena vrata krajevne skupnosti, ki jih je na županov ukaz moral odpreti hišnik. Iz pisarne sta bili odvzeti dve sliki. Zaradi suma, da gre za kaznivi dejanji, smo zbirali obvestila, opravili informativne pogovore z vsemi, razen z Grosovim sodelavcem,
ker je bil na bolniški. Gros je bil nedvoumni osumljenec, zato smo v petek od preiskovalnega sodnika pridobili odredbo za hišno preiskavo, ki se nanaša na čas od 23. do 26. novembra. Ob 7.55 smo prišli v prostore mestne občine Kranj, se najavili tajnici, povabili župana iz pisarne, ko je prišel, smo povedali, zakaj smo prišli; ker je v postopku preiskave kaznivega dejanja. Zupan se je hotel zapreti v svojo pisarno, z nogo, podstavljeno med vrata, smo to preprečili. V pisarni je bil tudi županov sodelavec in neki občan. Zupan odredbe za hišno preiskavo ni hotel sprejeti, poklical je odvetnika, mi smo počakali. V pisarno sem vstopil z dvema kriminalistoma, pozneje je prišel še kriminalistični tehnik, sicer pa smo za morebitno posredovanje angažirali zadostno število policistov in kriminalistov. Gros in odvetnik sta se na kratko posvetovala, nakar je župan privolil v vrnitev slik. Sliki smo zasegli in ju bomo vrnili lastniku, krajevni skupnosti Orehek-Drulovka."
Oljna slika Titove hiše v Kumrovcu naj bi bila po avtorjevi oceni vredna 150.000 tolarjev, medtem ko jo je Vitomir Gros ocenil na 5000 tolarjev. Dejal je tudi, da je bila ena od prič za hišno preiskavo, ki ju je policija očitno "snela s ceste", pijana, kar pa je Boris Marčetič zanikal. Proti Vitomirju Grosu bodo policisti napisali kazensko ovadbo za dve kaznivi dejanji
. • H. Jelovčan
Smučarska sezona se je začela
Žičnice varne, a vseeno stare
Vse pregledane žičniške naprave v Sloveniji so zadostile strogim standardom glede varnega obratovanja - Lani se je na smučiščih ubilo šest smučarjev
novembra - Let-
pijana, 23.
srn J*, organiziranih slovenskih cih sprejme milijon doma-Sto ?mucarjev, enako število \"barskih dni pa Slovenci
0 * omenjeni podatek priča VtVc,jki obremenjenosti slo-nic . smučišč, njihovih žič-Oh, ln celotnega cestnega
"re*ja, ki vodi do njih. v !/ot je na tiskovni konferenci
Prostorih Ministrstva za pro-
G0. 10 zveze (MPZ) povedal za.!a*d Bedrač, vodja področja delr) ce> ki Je §ele letos začelo na°Vati v okviru MPZ, so se '°Ra P°svetili razvojnim naprej' lcot Je modernizacija Sjst eJ zastarelega žičniškega na ma in izboljšanje varnosti pri Smučiščih. V ta namen so de£J?vi.n posebne plakate z na* mi PIS pravili o vedenju
vsak čiščih> ki naJ bi viseli na praveni vstopu do žičniške na-
n°dae   OVensko žičniško zako-?. eVrJO Pa bo potrebno uskladiti Ropsko.
navali 145 nesreč na smučiščih, v katerih se je šest smučarjev smrtno, 51 huje in 89 lažje poškodovalo, je povedal Bojan Skočir iz Ministrstva za notranje zadeve. Poudaril je, da se število hospitalizacij zaradi
poškodb pri smučanju povečuje z leta v leto, najpogostejša vzroka nesreč pri smučanju pa sta prehitro smučanje in smučanje izven urejenih smučišč. Slovenske žičnice se vendarle postopno posodabljajo, tudi s
pomočjo Ministrstva za malo gospodarstvo in turizem, ki je letos za posodabljanje žičniškega sistema razdelilo nepovratna sredstva v višini 555 milijonov tolarjev.
• S. Šubic
liji JsUb starosti žičnic v Slove-W.,e-te še vedno varne. h Vsa i1 norrnativi so namreč PO(lr0c- eta ze*o stroga na tem da U _JU> to pa je tudi razlog, Žičnic ZadnJih 50 letih okvara L^rtrin *povzr°čila "le" eno «ah0v„ • v' Je Pojasnil Zlatko ,nšpcV?C' lnšPektor Prometnega i ta RS 1X1(11 letos so V Sl0vgledane žičniške naprave •tanda<?1^1 zadostile strogim
l*dana km in so bi,a zame . B0|j Potovalna dovoljenja.
]C Drnk?1 Varr,ost samih žičnic
Nčan ,ematicno obnašanje
Se*onj    • ^ lanski smučarski
s° tako policisti obrav-
Varnejsi promet in zemljišča
Moste, 23. novembra - Na regionalni cesti skozi Tuhinjsko dolino, mimo Kamnika in naprej skozi Moste proti Vodicam je bilo opravljenih že vrsto rekonstrukcijskih del. Med najpomembnejšimi je prav gotovo bila do zdaj obvozna cesta v Motniku in prestavitev struge Pšate ter ceste z izgradnjo novega mostu v Mostah v sedanji občini Komenda. Novi odsek ceste in struga Pšate v Mostah pomenita "dvojno varnost". Pšata na tem delu ne bo več ogrožala ceste, nova cesta s mostom pa bo veliko varnejša za promet in domačine. Škoda je le, da se v Mostah niso uspeli dogovoriti tudi za soglasja za ureditev urejenega krožišča. Čaka pa tudi še dogovor za ureditev komunalne infrastrukture pod cesto skozi Moste. • A. Ž.
Odgovorni osebi ovadeni zlorabe uradnega položaja ali pravic
Previsoka izplačila v Gorenjski lekarni Kranj
Z zavestnim kršenjem prepisov naj bi direktorica in računovodja zaposlenim od januarja 1995 do konca novembra 1996 pridobili najmanj 153 milijonov tolarjev protipravne premoženjske koristi, ena od njiju pa zase devet milijonov tolarjev.
Kranj, 24. novembra - Na podlagi revizije računskega sodišča v javnem zavodu Gorenjska lekarna Kranj so kriminalisti urada kriminalistične službe UNZ Kranj zaradi suma storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali pravic ovadili odgovorni osebi zavoda. Ena od njiju naj bi bila prejšnja direktorica Gorenjske lekarne, druga računovodja.
Ovadeni naj bi zavestno kršili določila zakona o razmerjih plač v javnih zavodih, državnih organih in organih lokalnih skupnosti, kolektivno pogodbo za negospodarske dejavnosti, odredbo o merilih za ugotavljanje delovne uspešnosti direktorjev lekarn, pravilnik o napredovanju delavcev zaposlenih v zdravstvu, uredbo o kriterijih za določanje količnikov za določanje osnovne plače direktorjev javnih zavodov in kolektivno pogodbo za dejavnost zdravstva in socialnega zavarovanja.
Kot so ugotovili kriminalisti in pred njimi že računsko sodišče, naj bi kljub določilom vseh naštetih aktov odgovorni v Gorenjski lekarni Kranj izpeljali izračun in izplačilo izhodiščne plače na zaposlenega s povprečno 80 odstotkov nad zakonsko dovoljeno višino plače za prvi tarifni razred. S tem naj bi v času od 1. januarja do 30. novembra 1995 za plače nedovoljeno porabili približno 112 milijonov tolarjev.
Tudi po odkritju nezakonitega obračunavanja izhodiščne plače, ki ga je ugotovilo računsko sodišče, direktorica in računovodja takšnega izplačevanja nista ustavili, ampak s previsokimi izplačili nadaljevali. Še več; na tako zvišano osnovno plačo so v Gorenjski lekarni Kranj delavcem obračunavali tudi dodatek za delovno dobo, dežurstva, popoldanski dodatek in dodatek na znanstveno stopnjo. Od januarja do maja 1997 so ti dodatki znašali 27 milijonov tolarjev. Razen tega naj bi direktorica in računovodja brez soglasja ustanoviteljev zavoda povišali tudi sredstva za delovno uspešnost. V obdobju od januarja do konca novembra 1995 naj bi na ta način delavcem razdelili 41 milijonov tolarjev. Ena od osumljeni« naj bi si na podlagi protipravno pridobljenih sredstev za delovno uspešnost pridobila devet milijonov tolarjev bruto nagrade.
Kriminalisti so izračunali, da naj bi ovadeni z zavestnim kršenjem pozitivnih pravnih predpisov v času od januarja 1995 do konca novembra 1996 zaposlenim v zavodu Gorenjska lekarna Kranj pridobili skupaj najmanj 153 milijonov tolarjev protipravne premoženjske koristi, od te vsote pa naj bi si ena od njiju pridobila devet milijonov tolarjev. • H. J.
NESREČE
Padel med posipanjem
Selške Lajše - V nedeljo dopoldne je skupina krajanov iz Selških Lajš posipavala lokalno cesto od vasi proti Selcam, ki je bila zaradi novega snega spolzka. Med posipavanjem je 53-letnemu Francu R., ki je z lopato metal pesek, na spolzkem klancu spodrsnilo. Padel je na hrbet ter z glavo udaril ob vozišče. Izgubil je zavest. Odpeljali so ga v Klinični center.
Voznik stoenke pobegnil
Rodine - Neznani voznik Z 101 bele barve je v nedeljo okrog 11.15 speljeval z dvorišča pred stanovanjsko zgradbo v Rodinah na regionalno cesto proti Begunjam. Tedaj je iz begunjske smeri pravilno pripeljal voznik osebnega avta, ki kljub umikanju povsem v levo ni uspel preprečiti trčenja. Zadel je v prednji desni del stoenke, katere voznik je peljal naprej. Policisti prosijo morebitne priče, da pokličejo na 113, neznanega voznika pa, da se zaradi razjasnitve okoliščin prometne nesreče oglasi na najbližji policijski postaji. • H. J.
Gasilsko reševalna vaja Otroci "skakali" iz šole
Bled - Blejska občina je v sodelovanju z gasilskim poveljstvom in štabom civilne zaščite pripravila v petek dopoldne v osnovni šoli na Bledu gasilsko reševalno akcijo z naslovom Evakuacija. Vaja se je začela ob predpostavki, da je v osnovni šoli eksplodiral kotel za ogrevanje in da se je dim razširil tudi po ostalih šolskih prostorih. Večina učencev je uspela po stopnicah priti na prosto, en razred šolarjev pa je ostal v Šoli in se je lahko rešil šele s skokom na blazino za reševanje iz stavb. V akciji je sodelovalo 25 gasilcev iz gasilskih društev Bled, Rečica in Ribno ter ekipa prve medicinske pomoči iz zdravstvenega doma Bled, ki je poskrbela za dva "opečena". • CZ.
Mednarodno odličje za kranjsko Varnost
Kranj, 23. nov. - Kranjska varnostna družba Varnost je prejela visoko mednarodno priznanje - nagrado "International Gold Star avvard 98", ki so jih pred kratkim podelili v Parizu.
Mednarodno nagrado "International Golg award" pode-luje organizacija B.I.D. - Business Iniciative Direction, predstavlja mednarodno pi i/nanje za kakovost, poslovne uspehe in prestiž na tržišču. Tokrat je izbrala osemdeset podjetij iz petdesetih držav, med njimi je bila kranjska varnostna družba Varnost edina in doslej prva iz Slovenije. Nagrado hi pokal je predsednik uprave kranjske Varnosti mag. Dušan Mikuž prejel na slovesnosti, ki je pred dnevi potekala v pariškem kongresnem centru Concorde v Franciji.
Kranjska Varnost spada med največje slovenske varnostne družbe, na Gorenjskem je daleč največja. Zaposlenih ima 270 ljudi, ki z več kot tridesetimi specialnimi vozili skrbijo za varovanje premoženja in ljudi ter za nameščanje in vzdrževanje varnostnih in zaščitnih sistemov. • M.V.
a HALO - HALO GORENJSKI GLAS S 064/221 111	
Naročilo g« objavo sprojomomo po telefonu 064/223-111, faksu 064/222-917 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - «• penetfel|k«i 4m 13.30 in do ietrtfca do 13.30 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna.	
<	VOZNIŠKI IZPIT
	TEČAJI CPP SE ZAČNEJO
W     B&B KRANJ, tel. 22-55-22, 30. novembra ob 9.00 in ob 18.00 kategorije      B&B RADOVLJICA, tel. 714-960, 14. decembra ob 18.00 A, b, c, D, E, H    B&B JESENICE, tel. 86-33-00, 14. decembra ob 18.00 http:Wwww.bb-kranj.si	
ROZMAN BUS	Madžarska - Lenti 26.11., 28.11., tovarna čokolade - Palmanova 3.12., Gorica • tovarna čokolade in Palmanova 5.12., Palmanova 6.12, Rozman, tel.: 064/715-249, Šenčur 411-887
NOVO-NOVO VILJEM TURIST, s.p. turistični prevozi oseb	Nakupi: Lenti - vsak četrtek in sobota v mesecu Muenchen - vsak ponedeljek in sreda v mesecu Palmanova, Portoguaro - vsak petek v mesecu Naročila sprejemamo vsak dan od 8. - 22. ure na teleofn 451-542 ali GSM 041/670-673
BORZA ZNANJA Knjižnica Otona Župančiča, f- enota Delavska knjižnica, Tivolska c 30, 1000 Ljubljana | tel.: (061) 13-22-178	Danes vam predstavljamo zelo zanimivega člana, ki nas je poklical, da je pripravljen pomagati in svetovati vsem, ki jih zanima izdelovanje modelov letal in helikopterjev. Naš član se z modelarstvom ukvarja že nekaj let in ima bogate izkušnje. Ponuja pa tudi informacije o letalstvu. Vsi, ki ste radi ustvarjalni da naredite kakšen izdelek zase ali za darilo, pokličite ljubljansko Borzo znanja in naš član vam bo z veseljem pomagal.
t-mail: bona. znanja&spika mislar-si	Storitve Borze znanja so brezplačne. Podrobnejše informacije o znanjih, ki jih naši dani iščejo ali ponujajo, so vam na voljo na telefonski številki (061) 13 22 2178 ali osebno v Delavski knjižnici na Tivolski c. 30, v Ljubljani, vsak delavnik med 8 in 15., uro, ob sredah pa do 17. ure.
Restavracija inBistro Stara poŠta,     Zaposlimo kuharja ali kuharsko pomočnico. Informacije na telefon-Kranj, Koroška 2                                   064/226-075 ali GSM: 041/746-359	
HOKO - kombi prevozi Tel.: 563-876, 557-757	Lenti vsak četrtek in soboto, Celovec ponedeljek in petek, Trbiž, Trst, Palmanova in Udine torek in sreda. Izleti po dogovoru. GSM: 041/734-140
STORITE NEKAJ ZASE	Kreativne delavnice: slikanje na svilo in steklo, izdelava modnega nakita, izdelava domačih zdravilnih pripravkov, vezenje, ročno pletenje, klekljanje, zavijanje daril slikarska šola. Izobraževalni center Freising, tel.: 064/654 220.
METEOR Cerklje Remic, tel: 422-781 Cilka, tel.: 411-510	- nakupovalni izlet Lenti - 28.11. - nakupovalni izlet Portoguaro, Palmanova - torek 1.12. - popoldanski nakupi Italija 3.12.
DRSANJE NA BLEDU ŠPORTNA DVORANA BLED	Rekreacijsko drsanje: sobota od 16.00 do 17.30 ure, nedelja od 9.30. do 11.00 ure in od 16.00 do 17.30. Vse ostale informacije po telefonu: 064 741 612
Šiviljstvo in trgovina CVETKA Kranj, Si. Žagarja 16 Tel: 225-162	AKCLIA V NOVEMBRU: ž. bluze 5.900 SIT - 20 %, športne hlače - otroške in odrasle od 3.290 SIT dalje, otroške bunde od 6.990 SIT dalje, ženska krila od 6.190 SIT dalje in še veliko drugih oblačil za jesen in zimo za vso družino. Del. čas: vsak dan od 8, do 19. ure, sobota od 8. do 13. ure. VABLJENI!
	
GORENJSKA ON LINE: vvvvvv.media-art.s
GLASOV KAŽIPOT
Prireditve
3
Predstavitev pesniške zbirke
Radovljica - V dvoranici radovljiške knjižnice bo danes, v torek, ob 19.30 predstavitev najnovejše pesniške zbirke
Z Andrejem Šifrerjem v Mengšu
Vstopnice tudi za bralce Gorenjskega glasa
Mengeš, 23. novembra - V dvorani Kulturnega doma v Mengšu bo v četrtek, 26. novembra, ob 20. uri nastopil Andrej Šifrer s skupino šla-frok. Njegov nastop smo z nagradnim kuponom napovedali tudi v Gorenjskem glasu. Vsi tisti, ki ste napisali odgovor, da gre za predstavo Dan norosti, ste imeli prav in smo vas vključili v žrebanje vstopnic za koncert Andreja Šifrerja v Mengšu. Vstopnice je v sodelovanju z Gorenjskim glasom prispeval Hit Rt, d.o.o, ki upravlja Kulturni dom v Mengšu. Dobitniki vstopnic so: Dragica Krek, Klobovsova 12, 4220 Škofja loka; Veronika Zabret, Topole 16 A, 1234 Mengeš; Tatjana Mušič, Kolodvorska 2 b, 1234 Mengeš; Slava Mesaric, Planina 27, 4000 Kranj; Karmen Avsec, Cesta 24. junija 13, 1231 Črnuče; Andreja Mesaric, Planina 27, 4000 Kranj; Bojan Čare, Ulica Tuga Vidmarja 8, 4000 Kranj; Mirja Kokalj, Zgornje Jezersko 102 B, 4206 Jezersko; Marija Balantič, Zagorica 3, 1242 Stahovica.
Srečnim izžrebancem čestitamo in želimo prijetno počutje na koncertu v četrtek v Mengšu. • A. Ž,
Ingrid Peinkicher z naslovom Ujet angel si. Prireditev v knjižnici Medvode - V Knjižnici Šiška-Knjižnica Medvode bo v četrtek, 26. novembra, ob 17. uri zaključna prireditev s podelitvijo priznanj učencem za pisne prispevke na temo Pridite k nam na počitnice ter podelitev turističnih priznanj Moja dežela - lepa, urejena in čista. Andrejev sejem Železniki - Turistično društvo Železniki prireja v soboto, 28. novembra, v Železnikih "Na Plac" pred corkvijo Sv. Antona Andrejev sejem z bogato ponudbo na stojnicah za Miklavževe nakupe. Sejem bo odprt od 9. do 16. ure. V turistični poslovalnici pa bo predpraznična prodajna razstava izdelkov domače obrti, odprta bo od sobote, 28. novembra, do Božiča -vsak dan od 9. do 17. ure. Večer z Nežo Maurer Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi
na večer s slovensko pesnico Nežo Maurer. Razgovor s pesnico bo vodil dr. Zdravko Kaltnekar, vmes pa bodo članice literarni-recitacijskega krožka prebrale nekaj njenih pesmi. Prireditev bo v petek, 27. novembra, ob 18. uri v dvoranici v prvem nadstropju na sedežu Društva upokojencev na Tomšičevi 4.
Ure pravljic
Škofja Loka - V Knjižnici Ivana Tavčarja Škofja Loka bo ura pravljic za otroke danes, v torek, 24. novembra, z začetkom ob 17. uri.
Radovljica - V četrtek, 26. novembra, si lahko otroci v radovljiški knjižnici ob 17. uri ogledajo igrico z naslovom Jesenska zgodba. Z igrico za otroke, stare vsaj 3 leta, se bodo predstavili otroci iz dramske delavnice Vrtca Radovljica, ki jo vodita Ana Šoberl in Minka Prevodnik.
Tržič - V tržiški knjižnici bo v četrtek, 26. novembra, ob 17. uri na sporedu pravljica z naslovom Stina, ki jo bo pripovedovala Špela Jerala.
.GOSTILNA .j4vb#m6-RESTAVRACIJA
GALERIJA     "Pri Jožovcu" Begunje*
27.11. ansambel NAGELJ ob 19. uri 4.12. ansambel GAŠPERJI ob 19. uri 18.12. ansambel GORENJSKI MUZIKANTJE ob 19. uri"
PROGRAM IA OTRO/KE PRIREDITVE
6.12. Otroški muzical "KOSMATA ŽABA" ob 18. uri 20.12. S pesmijo v novo leto ob 18. uri
INFORMACIJEJN REZERVACIJE PO TEL.: 064/733-402|
Glavni trg 6
4000 KRANJ
Blagajna je odprta
ob delavnikih od 10. do 12. ure, ob sobotah od 9. do 10.30 ure, ter eno uro pred predstavo, tel.: 064/222 681
F. Arrabal: ARHITEKT IN ASIRSKI CESAR
Igrata: Jurij Souček in Tine Oman
Predstava ni primerna za otroke do 15. leta
starosti!
torek, 24. 11., ob 19.30 uri, za abonma MODRI, IZVEN in konto
T. McNallv: ŠKRTANJE
sreda, 25.11., ob 19.30 uri, za abonma ZELENI, IZVEN in konto
četrtek, 26. 11., ob 19.30 uri, za abonma ČETRTEK, IZVEN in konto petek, 27. 11., ob 19.30 uri, za abonma PETEK 3., IZVEN in konto
sobota, 28. 11., ob 19.30 uri, za IZVEN in konto
ČUFARJEVI DNEVI 1998
Torek, 24. november 19.00 Velika dvorana Kulturnega doma na Slovenskem Javorniku
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Cvetko Golar VDOVA ROŠLINKA Sreda, 25. november 8.00 Dvorana na Osnovni šoli Toneta Čufarja Jesenice GLEDALIŠČE TONETA ČUFARJA Žarko Petan OBTOŽENI VOLK 9.00 Velika dvorana Kulturnega doma na Slovenskem Javorniku EMBLEM KRANJ Mateja Reba LAJNARSKA 11.00 Velika dvorana Kulturnega doma na Slovenskem Javorniku GLEDALIŠČE TONETA ČUFARJA Jana Milčinski MARJETICA IN ZMAJ Četrtek, 26. november LUTKOVNI DAN Vse predstave v dvoranici Lutkovnega gledališča ZGM Jesenice na Hru&ci 9.00 LUTKOVNO GLEDALIŠČE ZGM JESENICE Niko Kuret ROPARSKI VITEZ JAROMIR 10.00 TEATER ZA VSE JESENICE Dragotin Kette ŠIVILJA IN ŠKARJICE 11.00 LUTKOVNO GLEDALIŠČE ZOOM LJUBLJANA O, TO PA TO... 16.00 KPD ŠMIHEL - AVSTRIJA LUTKOVNO GLEDALIŠČE BUBA Feri Lainšček BRATJE, ŠKRATJE, TATJE 19.00 Velika dvorana Kulturnega doma na Slovenskem Javorniku LOŠKI ODER ŠKOFJA LOKA Vinko Moderndorfer SREDI VRTOV in JOŽEF N MARIJA Petek, 27. novembra 19.00 Velika dvorana Kulturnega doma na Slovenskem Javorniku KUD ZARJA TRNOVUE - CELJE Thorton VVilder ŽENITNA MEŠETARKA
Predavanja
Nepal in Indija
Kranj - Jutri, v sredo, bo ob 20. uri v Modri dvorani gradu Khislstein predavanje z naslovom Nepal in Indija. Vabi Klub študentov Kranj. O Škotski
Žirovnica - Kulturno-prosvetna sekcija DU Žirovnica vabi na predavanje o Škotski, ki bo danes, v torek, ob 18. uri v rojstni hiši Matija Čopa v Žirovnici. Predaval bo g. Matej Majnik. Kulturno-duhovne projekcije Jesenice - V dvorani Doma dr. Franceta Berglja na Bokalovi se je začel prvi v nizu predavanj z naslovom Novo tisočletje, ko lahko prisluhnite dr. Dwightu Nelsonu z vseučilišča Andrevvs. Predavanja se po satelitu prenašajo v več kakor 100 državah in se vsakič začnejo ob 19.30 uri. Danes, v torek, 24. novembra, bo naslov predavanju Modrovanje o peklu -če je Bog dober, kako lahko pekel traja večno? Jutri, v sredo, 24. novembra, bo na sporedu predavanje z naslovom In živela sta srečno do konca: Princ Charles, princesa Diana ter mit in čudež zakonske zveze - Najbolj hranjene skrivnosti na svetu, s katero lahko znova zanetite ogenj ljubezni v zakonu, so vam sedaj na voljo. V četrtek, 26. novembra, lahko prisluhnete predavanju z naslovom Trteje sojenje O. J. Simpsonu in tvoja obravnava v isti sodni dvorani - Da, sojenje resnično poteka, vendar je sodnik na vaši strani. 27. 11. bo naslov preda-
Obvestila
Izdelava adventnih venčkov in novoletnih aranžmajev
Kranj - Srednja mlekarska in kmetijska šola Kranj obvešča vse kandidate, da bo v soboto, 28. novembra, ob 8. uri na posestvu v Strahinju drugi del tečaja iz aranžerstva na temo izdelava adventnih venčkov in novoletnih aranžmajev. Prijave sprejemajo do srede, 25. novembra, od 8. do 15. ure na tel.: 326-286, kjer dobite tudi vse dodatne informacije. Plačilo stroškov bo pred pričetkom tečaja.
Koncerti
C| LOŠKI ODER
\Š ŠKOFJA LOKA
LOŠKI ODER ŠKOFJA LOKA torek, 24.11., ob 19.30
S. in B. Spevvack: NAŠI TRIJE ANGELI, režija: Matija Milčinski, gostovanje v Trbovljah četrek, 26.11., ob 19.30 V. Moderndorfer: SREDI VRTOV (drama), JOŽEF IN MARIJA (komedija), režija: Jože Valentič, gostovanje na 11. Čufarjevih dnevih petek, 27.11., ob 19.30 Peter Barnes: NI TAKO SLABO KOT ZGLEDA, režija: Jaša Jamnik, gostuje PDG NOVA GORICA, za abonma MODRI in IZVEN 28. 11. ob 19.30
Peter Barnes: NI TAKO SLABO KOT ZGLEDA, režija: Jaša Jamnik, gostuje PDG Nova Gorica, za abonma Rdeči in izven
Magazin v Radovljici
Radovjica - V Discoteki Arx 2000 bo v petek, 27. novembra, koncert skupine Big Foot Mama.
Nastop učencev glasbene šole
Tržič - V Glasbeni šoli v Tržiču bo jutri, v sredo, ob 18. uri produkcija učencev Glasbene šole Tržič. Godalni kvartet Tartini
Domžale - V Kulturnem domu Franca Bernika bo danes, v torek, ob 19.30 za abonma modri in izven nastopil Godalni kvartet Tartini z gostom Branimirom Slokarjem, pozavna. Na sporedu so dela Havdna, Larssona, Hummela in Prokofjeva. Ljubljana - V Viteški dvorani Muzeja novejše zgodovine - Cekinov grad Tivoli bo jutri, v sredo, 25. novembra, ob 20. uri koncert Godalnega kvarteta Tartini v
Branimirjema Slokarjem. Program bo enak kot
dan prej v Domžalah.
Komorni zbor De profundis
Ljubljana - Šentvid - Jutri, 25. novembra bo ob 20. uri v koncertni dvorani Zavoda sv. Stanislava v Šentvidu nastopil Komorni zbor De profundis iz Kranja. To bo otvoritveni koncert cikla vokalnih skupin in komornih zborov. Na ogled je tudi razstava del p. Jožeta Cukaleta D.J., misijonarja iz Indije. Vstopnina 1.000 tolarjev.
Razstave
vanja Kako nagniti tehtnico v lastno korist in poraziti kontrolo? Sodba je dokaz, da Bog nadvse ceni ljubezen in svobodo.
Otvoritev v Gorenjski banki
Radovljica - Gorenjska Banka in Ukovna skupina VIR KUD Radovljica vabita na otvoritev in ogled slikarske razstave članov likovne sekcije VIR Radovljica-Otvoritev bo v petek, 27. novembra, ob 19. uri v prostorih Gorenjske banke Radovljica, Gorenjska cesta 16. V Kulturnem programu bosta sodelovala pesnik -domačin Tine Benedičič in učenka Glasbene šole Radovljica Selma Sitar. Rastavljena dela, ki so nastala p°° mentorskim vodstvom akademskih slikarjev Rudolfa Gabreca in Janeza Kovačica, je ocenil in jih bo na otvoritvi predstavu alternativni zgodovinar dr. Cene Avguštin. Prosto letenje
Škofja Loka - V Martinovi hiši, Mestni trg 26, bo jutri, v sredo, ob 18.30 projekcija diapozitivov na temo Prosto letenje. Svo|a dela bodo predstavili: Igor Eržen, Matjaž Kačičnik, Janez Križnar, Andrej Komad, Domen Slana in Janez Žibert. Razstava ilustracij Kranj - V Caffe galeriji Pungert bodo jutn, v sredo, ob 20. uri odprli razstavo ilustracij Gorazda Vahna. Risbe in slike
Kranj - V Mali galeriji bodo v četrtek, » novembra, ob 18. uri odprli 3. razstavo Risbe,in slike v prostoru Alpe Jadran. Razstavljajo-Caroline Renate Polzer, Zdravko Milic- Sanja Svrljuga, Laszlo Nemes, Brigitte Brand, Vlao> mir Havrila, Milan Batista, Franc Bešter, Bom Čeh, Klementina Golija, Alenka Kham Pičman, Nataša Pičman, Zmago Puhar, Janez rav* Boris Sajovic, Nejč Slapar, Bernarda Smio. Marko Tušek, Vinko Tušek, Klavdij Tutta i" Franc Vozel.
Učenci razstavljajo Škofja Loka - V mali galeriji Žigonove hiše, Mestni trg 15, bodo v četrtek, novembra, ob 16.30 odprli razstavo likovnih del učencev OŠ Cvetka Golarja-Likovna dela otrok , Tržič - V atriju občine Tržič bodo v četrtek, 2o-novembra, ob 11.30 odprli razstavo likovnih otrok iz vrtcev in osnovnih šol v občini Trac-Fotografska razstava Mengeš - V galeriji Oranžerija bodo v četrtek, 26. novembra, ob 19. uri, odpr"1 razstavo barvnih fotografij z naslovo"1 Gospod Kikiriki avtorja Primoža rfeJJJr Na otvoritvi bo nastopil Trio Roka WeD'a-Razstavlja Nina Robič , Tržič - V Domu družbenih organizacij, Balos -
Mladinsko gledališče Tržič vabi v petek, novembra, ob 20. uri na odprtje slikarS* razstave Nine Robič. Z nenavadno glasbo m večer obogatila skupina Dronarr iz Ljubljane-Družinske jaslice J, kamnik - Zveza kulturnih organi^ Kamnik in Sekcija ljubiteljev jaslic župnije Kamnik vabita na ogled razsia ^. Družinske jaslice, ki bo na ogled v dvor* na Šutni, Raspov prehod 1, Kamni« ^ četrtka, 26. novembra do 6. decembra-
Cesarjeva nova oblačila ^
Kranj - V Lutkovnem gledališču Kranj, 9 7 Khislstein, bo v četrtek, 26. novembra, od • uri lutkovna predstava CESARJEVA wu OBLAČILA. Po eni najbolj znanih Ardeig* vih pravljic bo z lesenimi lutkami preos ^ odigral Cveto Sever. Za otroke od 4. o° leta. Za abonma modri in izven.
KLIC DOBROTE CELJE '98
v sredo, 25. 11., ob 19.45 v dvorani Celjskega sejma Sodelovali bodo:
Gianni & Vladimir Čadež Jan Plestenjak & Lado Leskovar Simona VVeiss & Ivan Hudnik Anika Horvat & Rok Ferengja Vera Trafela & Iztok Pantner Duo Kompare - Nina in Franc sopranistka Zorica Fingušt & Alfi Nipič Romana Krajnčan & plesna skupina Mojce Horvat
Edvin Fliser & Patricija DikliČ & Sanja Mlinar
Slovenski oktet
Štajerski rogisti
Ans. Nagelj
Ans. Grega Avsenika
Marta Zore & Vili Resnik
Irena Vrčkovnik & Damjana Golavšek
Karmen Stavec & Vietorv Jolanda Anžlovar & Oto Pestner Nataša Mihelič & Mike Orešar New Svving Ouartet Aulos consort
Folklorna sk. Cirles - Preddvor Ans. Franca Miheliča Družina Galič Danica Godec Marjan Sneberger
Že pred koncertom (še danes inij^ med 7. in 19. uro) lahko po tel-«. w»' 323-186 prispevate svoj dar. Tuo času TV neposrednega prenosa P ditve(25.11 od 20-05 do 22.00 u«) g odprta tel. št. 061/172-00-11]- ^ katero lahko pravtako P0Kh *kode prispevate k odpravi posledic s* po poplavi.
MGL
Mestno Gledališče Ljubljansko
Torek, 24. 11., ob 19.30: POHUJŠANJE V DOLINI ŠENTFLORJANSKI, Abonma TOREK Sreda, 25. 11., ob 19.30: POHUJŠANJE V DOLINI ŠENTFLORJANSKI, izven in konto Četrtek, 26. 11., ob 19.30: POLICIJA, d.d., Abonma RED B .. Petek, 27.11., ob 19.30: POHUJŠANJE V DOLINI ŠENTFLORJANSKI, Abonma RED v MALA SCENA
NAPOVEDUJEMO: „ncnPREM^ Torek, 1.12., ob 22.00: Suzanne van Lohuizen PRIMER RONALD AKKERMAN, PREDPHt' ^ Predstava je namenjena dijakom in študentom. Po predstavi bo pogovor z Leskovšek.
Brezplačne vstopnice dobite pri blagajni MGL.
Mesečni program je na voljo pri blagajni MGL in na internetu www.MGL.si21.com. nredstav0 Vstopnice so v prodaji vsak delavnik od 14. do 17. ure ter od 17.30 od 20. ure in uro preo P pri blagajni MGL. Tel.: 061/210 852.
HALO - HALO!
Izrežite 60 kuponov družinske pizze PIZZERIJlKAVAL*R,ki vam jo pripeljejo na dom, in z družino se boste z letališča Brnik Popeljali na fantastičen panoramski let nad Gorenjsko.
POKLIČITE HALO - HALO KAVALIR: 351-500 JJ1 351-SOI in si naročite DRUŽINSKO PIZZO!
JflALI OGLASI _p 223-444
ZARATI STROJI
RProdarn nov avtoradio PIONEER 8600 248^ ln nov TELEFON Iskra. ©330-461
P3-RtA°BENO DVIGALO - konzolno, J&64      grelnik 18 KW- Prodam-
■-_1-158 24910
SkR05)no prodamo 300 I zamrzovalno SSjNJO. ©562-314_24917
rni^o6-' Prc,dam skoraj novo termoaku-249u,l9aci)sko PEČ 4,5 KVV. ©646-009
ftodam rabljen PRALNI STROJ Obodin. «311-900 .....
-933
prodam avtogeni VARILNI APARAT in lS8ko TRAČNO 2AGO, domače
^^©688-094_24955
Jrodam SINGER šivalne stroje, dobro ^jene. ©563-635_24969
ProdALNl STR0J Gorenje, brezhibne .^J^rn. ©332-350 24985
Proda .
^i^Prežihova 9, Bled
tež£dom MOTORNO ŽAGO Alpina, cprl 3,5 k9. stara eno leto, 50 % *!22^»421-131 25010
2----
VAl Pralnioo prodam PRIMAT LIKALNI STRn?eldo1- 180 m> PRIMAT SUŠILNI dvB oi12 k9. PRALNI STROJ 10 kg in Kai KmENtrifUGI ter gospodinjski Ll-ahNI VALJ 0.80 M del. dovžine.
C^212_25016
ia^Č™ nov ŠTEDILNIK trajnožareči, še ?5^aKlran, po ugodni ceni. ©227-259
Va[°idnm traJnožarečo PEČ - olje rezer-?soy°   20.000 SIT. Košir, Gorice 28 a
Gndr?dam leP° ohranjen PRALNI STROJ fcZ^fe. ©325-880, zvečer 25067
°ARAŽE
Prodam GARAŽO v garažni hiši na Planini II v Kranju. ©331-302 24959
GR. MATERIAL
Suh SMREKOV IN BOROV OPAŽ, LADIJSKI POD ter hrastov klasični PARKET. Ugodna cena in možnost dostave! ©641-103 19903
SKODLE prodam. ©718-340 24492
Prodam pomična VRATA harmonika 105x80x12 cm. ©411-978 25001
Prodam novo vezano OKNO 120x140, cena ugodna. ©635-140 25017
IZOBRAŽEVANJE
Ugodno instruiram angleščino za osnovne in srednje šole. Tina 411-070
24984
Uspešno instruiram matematiko za osnovne šole. ©226-222 25081
IZGUBLJENO
Izgubljen mlad PES, črnorjave barve, išče topel dom. Pokličite na ©491-015,
pO 15. Uh 24698
KUPIM
k?ddarn GARAŽO na Kidričevi cesti, ^eje možen odkup. ©328-169 24817
ODKUPUJEMO smrekovo in borovo hlodovino. ©641-412 19904
ODKUPUJEMO SMREKOVO, BOROVO, BUKOVO, JESENOVO HLODOVINO in CELULOZNI LES. Les prevzamemo tudi na panju. BRAZDA, Poljšica pri Podnartu 6, ©064/731-615
22798
STARINE. Odkupujem vse stare in umetniške predmete: pohištvo, slike, ure, nakit, kovance in razglednice. Tavčarjeva 7, Kranj, 221-037 24223
ODKUPUJEMO SMREKOV LES -lamele 92 x 28 in HLODOVINO macesna. ©061/864-070 ali 061/864-071
24504
ODKUPUJEMO smrekove kole fi od 5-10 cm, dolžine 2 m, večjo količino. ©068/87-318 24990
Kupim rabljeno preprogo in hladilnik. ©041/503-693 24994
Kupujem MOPED ATX, letnik od 1990 dalje. ©801-687 2506.5
LOKALI
Oddamo v bližini Tržiča poslopje 300 m2, primerno za skladiščenje. K 3 KERN 221 -353, 222-566, fax 221 -785 20526
ODDAMO KRANJ, center poslovni prostor, 40 m2, pritličje, cena 76000 SIT/mes, KRANJ okolica, oddamo več poslovnih prostorov različnih velikosti, cena 950 SIT/m2, ŠENČUR center, poslovni prosotr, pritličje, cena 38.000.00 SIT/mes. VVILFAN Nepremičnine, ©360-270, 041/630-945 22106
Oddamo v Kranju, 96 m2 (3 prostori) v pritličju in medetaža primerno za trgovino, pisarno, obrt ipd., cena po dogovoru. K3 KERN d.0.0., ©221-353, 222-566 in fax 221-785 23284
Prodamo v okolici Kranja delavnico, cca 200 m2 z mansardo, primerno za stanovanje, parcela 1100 m2. Mike &Comp.,d.0.0., Bleivveisova 6/I, nebotičnik, 226-172 23627
JESENICE ODDAMO v najem posl. objekt 540 m2 na frekventni lokaciji s kasnejšim odkupom po ugodni ceni. Primerno za veletrgovino ali obrt. AS-GARD, 863-312, GSM 041/673-048
23852
Oddamo v Kranju - POSLOVNI PROSTOR 60 m2, brez opreme, v pritličju, primerno za trgovino, agencijo, cena 114 000 SIT/mes. K3 KERN d.0.0., ©221-353, 222-566 in fax 221-785
POSLOVNE PROSTORE PRODAMO v Kranju in okolici prodamo in oddamo več poslovnih prostorov za razne dejavnosti. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 24533
V Škofji Loki oddam živilsko TRGOVINO 68 m2, delno opremljeno, takoj. ©041/765-257 24921
KRANJ ugodno oddamo več na novo urejenih pisarniških prostorov na mirni lokaciji z možnostjo parkiranja. Cena najema ugodna. ©211-441 24931
ODDAMO KRANJ pisarniške prostore in prostor 78 m2 za razne namene, razen gostinstva. MIKE & Comp., Bleivveisova 6/I, nebotičnik, 226-172 24992
Oddamo bistro v KRANJU 120 m2 v 2. etažah, odkup inventarja za 4,3 mio SIT(45.000 DEM), najemnina je 142.500.00 SIT/mes (1500 DEM/mes). K 3 KERN, 221-353, 222-566, fax 221-
785 25015
MOTORNA KOLESA
KAVVASAKI 60, otroški kros motor, prodam. ©041/646-257 24924
OBLAČILA
Ženske BARETE in dvojne otroške KAPE, dobite. ©715-050 24684
OTR. OPREMA
Prodam otroški športni VOZIČEK Inglesi-na in otroško STAJICO. ©557-286
OSTALO
Prodam KASETI Napoleon in Power dancers, zadnja albuma, cena 800 SIT/ kom. ©312-564 24948
Demonstracija uporabe ZELIŠČNIH PRIPRAVKOV "FAVN" na vašem domu.
©802-739 24997
PRIDELKI
Prodam OTAVO in SENO ali menjam za mlado pitano goved. Perne, Prezrenje 7, Podnart 24934
Prodam krmilni KROMPIR. Voglje, Letališka 27, 491-264 24961
Prodam FIŽOL češnjevec. ©401-316
Prodam SENO. Jan Drago, Zg. Besnica 24, 403-035 24999
Poceni prodam JABOLKA besniška voščenka - neškropljena, tudi dostavim. ©311-872 25029
PREKLIC
PREKLIC Zaradi izgube SPRIČEVALA o zaključnem izpitu, št. 15, izdano v Mariboru 21.6.77 ga PREKLICUJEM, da bom lahko dvignila duplikat. Banka Dolenc 25009
POSESTI
GORENJA VAS, prodamo večjo starejšo hišo, parcela 790 m2, možnost mirne obrti. Cena 11,3 mio SIT. K hiši sodi vpeljan frizerski salon, 30 m2, cena 2,8 mio SIT, KRANJ prodamo starejšo HIŠO, 100 m2 bivalne površine, parcela 461 m2, Kranj okolica novo dvodružinsko nadstandardno hišo, parcela 620 m2. VVILFAN NEPREMIČNINE 360-270, 041/630-945
V Kranju kupimo manjšo starejšo hišo z vsaj nekaj zemljišča, do 16 mio SIT, za že znane interesente. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361
JESENICE LIPCE prodamo dvodružinsko hišo, na ravni parceli 520 m2, za 14,800.000 SIT (155.000 DEM). POSING 064 863 977
LJUDSKA UNIVERZA RADOVLJICA
LINHARTOV TRG 1 Tel.: 064/715-265, fax: 064/710-058
novost, novost, novost
LIKOVNI TEČAJ ZA OTROKE TEČAJ CVETLIČARSTVA IN VRTNARSTVA
INFORMACIJE IN VPIS: 715-265 http://www.lu-radovljica.si
RADOVLJICA LESCE BLED IŠČEMO NOVEJŠO ENODRUŽINSKO HIŠO Z VSAJ 600 M2 PARCELE, ZA ZNANEGA KUPCA! POSING 064 863 150
CERKLJE - prodamo etažo hiše, stanovanjske površine 80 m2, parcele 376 m2, vseljivo takoj, za 12.415.000 SIT (130.000 DEM). POSING 064 224 210
MOSTE PRI KOMENDI dvostanovanjs-ko hišo, z vsemi priključki in vrtom, lepo vzdrževana. UGODNO PRODAMO! POSING 064 222 076
ŠKOFJA LOKA OKOLICA zgornjo etažo hiše, z novo opremo, 130 m2 površine, 400 m2 parcele, dve garaži, TEL, CK. PRODAMO! POSING 064 224 210
ŠKOFJA LOKA, KRANJ IŠČEMO NOVEJŠO ENODRUŽINSKO HIŠO, Z VEČJO PARCELO, ZA ZNANEGA KUPCA! CENA DO 300.000 DEM! POSING 064 222 076_
ŠKOFJA LOKA PODLUBNIK prodamo vrstno hišo, 190 m2 stanovanjske površine, 336 m2 zemljišča. PIA NE-PREMIĆNINE, 622-318, 623-117 22096
Prodamo ZAZIDLJIVE PARCELE: SE-NIČNO 1294 m2, PREDDVOR okolica 1550 m2 z lokacijskim dovoljenjem. Mike & Co. d.0.0., Bleivveisova 6/I, (nebotičnik) ©226-503, 226-172 22254
POLJANE nad Škofjo Loko, prodamo dobro ohranjeno samostojno hišo, 168 m2 stan. površine, parcela 787 m2, ravna in sončna lega. PIA NEPREMIČNINE, 622-318, 623-117
22307
Prodamo KRANJ - ob glavni cesti, obnovljeno HIŠO s trgovino v pritličju za 32 mio SIT (340 000 DEM). K3 KERN d.0.0., ©221-353, 222-566 in fax 221-
785 23287
Prodamo v bližini Kranja - starejšo kmečko HIŠO z gosp. poslopjem na parceli 561 m2 in kmetijskim zemljiščem 1644 m2, skupaj 2205 m2 za 21 mio SIT (225 000 DEM). K3 KERN d.0.0., ©221-353, 222-566 in fax 221-785 23288
Prodamo v bližini Kranja - podkleteno visokopritlično HIŠO 9.80 x 11.80 m, staro 10 let, na parceli 600 m2, cena je 35 mio SIT (370 000 DEM). K3 KERN d.0.0., ©221-353, 222-566 in fax 221-
785 23289
PIA nepremičnine
podružnica Škofja Loka, poslovna hiša, Kapucinski trg 7, tel,:064/623-117 064/622-318
Prodamo v bližini Tržiča 12 let staro HIŠO, visokopritlično, podkleteno, na parceli 727 m2, cena 32 mio SIT (336 000 DEM). K3 KERN d.o.o., ©221-353, 222-566 in fax 221 -785 23290
Prodamo Kranj - na Primskovem -starejšo HIŠO na prometni lokaciji s parcelo 800 m2, primerno za poslovno dejavnost, cena 32.9 mio SIT (350 000 DEM). K3 KERN d.0.0., ©221-353, 222-566 in fax 221 -785 23291
Prodamo ŠK. LOKA - vrstno stanovanjsko HIŠO na parceli 312 m2 za 21.7 mio SIT (230 000 DEM). K3 KERN d.0.0., ©221-353, 222-566 in fax 221-785
23292
Prodamo RADOVLJICA - obnovljeno KMEČKO HIŠO z gosp. polsopjem, na parceli 1300 m2, za 27 mio SIT (290 000 DEM). K3 KERN d.0.0., ©221-353, 222-566 in fax 221-785 23294
(0
">
CD
>(/)
00 o> o
T-
CB
£ >
O C
CM
c
N O
>
šrE 2
lit
cg ca co
CD N O
fi 2
> t. O. CD O _ >w t C
co Q-—
b -= "O
c-2o — ca -o 2,_* ca
C TJ N
2 2. CD
IS >n" ca__m
4s £ -s ja > £
a..2 o co iri
o c > ca cd
"D CD OJ
CD -D
>N
_3 to
CD "55 C >
— CD CO C C
•— o
o>o * o o tj
CM.
< z
co
LU
D
>o
Z
LU ></>
< Z
>o
Eč
I -c ca
o o a>=a 0 o ca
c co
.2, CD ca *■*
1> ca ca c
j9 J8 5 E
ca o Bo
g N
^ C
.5 cd
co 5!
N .CD
9 Ž g P. k o>
X
CO
< o o a.
co O o
O>o -J z a Lu Ceo
o
3X> £ To O-O
>>0 CD
ca o >o -3 E o cr--a o
COT)
o ca
> CD
ca >
OJ
CO CD N —■
>CJ
=J
.£ x> n 0
0 E ■o §5
§1
CO T3 X) _,
ca <2
|ž
—> >N
CD C0 C N
CO to
CD .2
c -o ca o
° S .)= ca
-Q C
n _a>
^ co
O N
t:*
> o • ca cd
N « E (D J* "O c/J O co
O J?
-g CD g . CD
ca
-a
CD
N m CD
o
ca n
CO  = NJ
o 2 o.© E
co^ 2
LU Z
CD
° I
X C?
s i
■s E
-j ca
w o
£ O
1 s
o o
5
1|
a. ^
co *"
ol §1
5 8H
to
>N
3 co £
-5
I
X. co oc <
Q O
CL
co o
O
< -i Z
<
'O
< z
c?
CD SZ C p
il
ca £ co ^
0 w
^co ca tj
Is-
> o ca a)
o. o
55 ca f N T3 E
2 o
3S
-2,^5
CD .
5 r^
1- n co "S,-6 co
°-S co
C W +J
1 >>w
o »to N S %
.s «i*r
>o —■■£ n>o ca o cd -Q
*~>as J2
C
>o > O
SIS
ca o ca cd
■— i_ CD ■
O.^ o co t- S 03
5S oj O)    co o
O CO CD
Q-:o °- ća
g.S8l
o c3)-^3 jo
.55, O CD CD
ca — j> Kći 5.
CD o~ CO
» 2 o
CD O E >N co CL-n
i ->°
p.šE- » N
cd-i O.O c 5 > ®
> > 4= >CO
<l|t
_i- CD
?CT CO O S-
Slo c a
DC co i2 r-30C 35*-
■tt "s" 9 x: co <d c
co— !=; "O p i.- o
»n 3 CD :čb-
^ ~—'j^ co
CO CO ~ . r: "^ -P CD ~ g WCM C -X CD _
^ 0 > 5" ^ 52 co co
D) cO UJ CD 0N g C
ca • co >
co t- ta ^ |C co «
>0 CD g >5 .C= CO    . CD CD
• 5? w ~; čF co™T~S8 o.
jo.to^oo
"O -SinC OCO^SO) D-0C CM< T-00 CO .
3
>U
J
CD C
;<5
O >N
O = -J w
Q I
S2
ca
T3 O
a
(A
o a>
CD C
co-^
E co co g o-E
3 >2 co
CD CD cl
;|>° 5 •= S o E E
._ CO CD
;§
^ o o _ c .E E co -P cn o
|n1
E CD CD
« 5" c
N CD = CD >N
m > P
o S
CD ^ N ~"-C O h; CO J*
ca —• co
—E 2
Co a
o .
=8 I
O)__
o
o. CO
o-S
CD O CO .— O "O d-iT
co 2
o o o
> .S ca
o. CD
>3^
C CD >CO
$ «-si
Z = xo
LU
ca o o
-i
o a ui z
>co o
-I a. co
> JD
CD CO co T3 CO
S cd cd 2 -O c
> T3
«2-0 co o
t o. ća
fflffl N Q
S c E ca
co ro w 5
ca
Q_ ™ <D
"D „
w ca o ča
ZZ O) D- N N C O-g
XJ fD p O
>KJ    (J) i—
3 CO CD
NI r- CO
co
u i_       — SZ
et 06
CD'g
'F KO co CD
C C
Jo >o
•9* o o
"o S cd ca
i|
C0>>N
cu ^ S >co
if
C\J c
E _ ca c .a
> CD
ca co —1 o
> 2
> ca
« CD S 13
"° CD k
n
. o. ca > o
o -2.« 2 en
O CD CD T3 ^ > tO O
Čo^
X3
co >o
0 CO
01 C
ča c ^ 9. > o ^ 5
N ^ .CO^
c >n ca t: cd
<D
O
fi
CD ■* KJ O ^ CO
§2 O >
ca
N
o.E
E
CO co O CCD-O
>
"ČD ™ ^
■o ^
.CO J= CD ST CO p-
CD O) "D
m a> ®
jO —: >N >N ffl T
"^^^
a> g c
— >
■ ■ XI o
o7^
ca
	N
	ca
	">
	ta
	
	O
	O)
	ca
	N
	ca
	c:
	>cj
	_Q
	0
	0
	
	
	'M
	.Q
	>N
C	3
a)	co
>o	
	SZ
	
	C
	>
	ra
CD ^
II TJ CO O
CLSZ O w ._ co
s I
a.
CD
.hz CO
« ca i? c
CD C0 fN TJ
^CD
O CO p"—'
N N -> CD
- CO C
CO ~* C CO
C <jj CO OJ
;o=o"coi5 ' o =J >
O- N N
CD O
.2, trs C o « ca o. co
Cfl r ^ CD
E .2.^2
.E   £ «
co o .2N o
S? TJ 2CD c
xj "č E o o xi S o. cd ■- 5 p co ca
2 2 0 n o o. c
—   o c
.ag -
to
O C
na
■M I » o) o-2-2> c c 2,—
m Ž "ĆO 2 * O CO
o«5-~
9-> c cor a> jo > >co ca Z n ca cd n
CO ~D C >N
ZZ- =J     > co
CD CO
CD V CO      O r
£ o xi .5 5 "ća ćo >
.ca n cd g -2
S C _r= "ŠT 2
xo h B a ca cd ^ -
ir o
a. £ c u
> 50 > c
ca ca ca
o E ca ^ cd tj
C CO C «_ .
X) >"§ ■2 CD S
CD CO °-
E'ča'^
> > p ca n >
cd'2-2 c o. ca ca o "čT '1- c ca 0 cd >
CO O 3
E E I P?
> - N a ™ 2 tj-2 o ■» co
O) co rrt i= ca
o -C ca" ^
=" co
2 o
-■ O)
cd !- ca ca
CO CD C N
.- "ca >o 0 c ^ X) >o
5 CD n, O) >N ^
CO P
B
o
O)
B :
N -
E c c
•2 o g
n g 2 o o
3 o co
C
CD ^ C C
LU CO »N D -J CO
LU Z
-5 LU * CO OC < Q O
a. co o o
CL O
CD XI >N
CD C
>
2.
CD C hJ CD >
O
> C0 TJ
ca a
sz c
TJ
co a.
TJ O
CD <0
cd e c co
io g .o E o «
3 CD
;o,"°
O CD
Ec
XI TJ
o ©
^ co
™ ca
Z c
g E
C CD
p ar
o a o
CL O
a?
3
C .=i
C .£ CD C
d o.
.i= >o i- o
o o
N TJ
ti f|a
ca co o co
- C0 § >
ca c y
c .2 o 2
P3 co =s 2?
i= CD X -2
O O O TJ
C C !r m
(0 02"
C J* O-
S E g te
C § O CD
>o t c ^
«29^
c xi 3
n ca,g
--- KJ »U
(D r ^ C
p.E N CD
CO CD ^'CT) —=«TJ
C     5 co ca CD C0 ^ O O O c CD
^ E ^fi ca^,o
—. TJ -S« CD c — XI ,2 CDČOTJ.E 03 O
•EA8|£ E^
ili^fll
p     5 § q.|
CD
O XJ > CO ,--ić
E co
O)
-2 Š
O. CD
ca>w
C CD CD-£ XI'" >N -g
3 O
co ca
c i
> o.
CO 3
» > o
g S n £ 2
CD ^ D_
E ca
o £■- .
O) JO O);;
TJ 3.2, C
to cd srf c 3 i_
3 TJ GLt> >N TJ
O O-
e|
ca *-čF co
co C 76-2
TJ
O
2
'c
CO O)
_ca
TJ
o
C
C
E
e
a. o ca
CD      g CO
-2 H
CD C0
ca
01 9
a
ta
C
TJ
ca
a.
TJ
o
> w
OX r- CO
ci
,8 2
>CO N >U C0
> ca
"<i)'
TJ
C0 C
X) g
O)
o
2 £ 0
C _ CD
ca x cn c ca > c > 2 o
._ O. D-O) N CO TJ
■n H) C C
o E    2 n
a.S to č3 S
N CD
■g-S o.
E
CD
čTtj
ca
N
- ca
=r N
10 _ i_ ^ E CD > OKO
c iS cd
ca ca c o. ,0 ca co 2 £ n >n .| -9
C >
ca
c co  -._ č
>N O. ČF*- O — — CD
3 ZTtj CD cd O CL >
i lile etil
. co
n en   -P( ca ^5
ra o c « * ca
xi g 2
o c 2
o > ^ w -
«I cF-2^ co o
CO CO "S > >0 C
"čo    2 2 °- E
CO
2 >
Š CD
C C > X 5
> ca ca 0 tj
ca S co £ O >o ca ^
CT)
CD O
CD ._
n'£ « ca o
2'čFc
> co en res
TJ
2
Cl
o 2 c P"^ ž o >o E '2 co   .2, ^ c ž 'n o jrr cd ta cd O-dTJ NKO
CL
o
CD XI
>;2
ca X) o
2 CD
i -
>o
>co
CD
ČT
CD
>o
>C0 iO
O-E
TJ CD O C > C0 Oca
S 2 b 2 «
1fillf.ll
▼— c\i   co tri
— co
2 ca c > ca —
> TJ
o co
n
•il CD
O >y
C TJ
N
ČO .2
ca ca ca >co ca ~ >
X
o
i r-"
> •£ O 13 Cl cd ^ co £ ca
c c • - o ca
> £ n N co ^ >co "2 >
Sli S
2 > čn en o
> 3 CD TJ
0.-^-0
>o c c: »co o — .3,^
CO f- ca
Jt t N
>CO CD . .
= N N
ca — cd 2-E S
O ■= CD
JC C)Q
ox S
CL -> --t
ca o
• -7R co g 8.-2. g
co a. ca © ^.   tj tj
C0   CD   O m.
co 2 S- cn
g, CD
>
o c
"ČL CD
ČT ca >
CD
43
TJ >
C
CD
CD
Ji
a.2^ci§
CD
ca S! ojtj oj 3 . .
. . o T-00O)i-i-
X) o
>o o
II
2.1 C-TJ
O CL
SZ
'c > ca
ca a
ca a
p
E o
c _
= c: cd
co    ca sz
2 C cd '7d
-g w >NJ w
^ JO tj 2 CO£ isl C=
t~ cvi
kiAl
KIA MOTORS
NASMEH d o o., KRANJ
PRODAJA in SERVIS VOZIL
Hrastje 145, Kranj tel/nxi064/327-926
Prodamo SMLEDNIK - na prometni lokaciji, starejšo HIŠO (nekdaj gostilna), uporabna površina je 300 m2, parcela 700 m2, cena 14.2 mio SIT (150 000 DEM). K3 KERN d.O.o., ©221-353, 222-566 in fax 221-785 23295
Prodamo - v bližini Kranja - VIKEND z dovoljenjem za nadomestno gradnjo, na parceli 1550 m2, cena 12.3 mio SIT (130
000 DEM). K3 KERN d.0.0., ©221-353, 222-566 in fax 221-785 23296
hitro in poceni
STROJNI TLAKI
1 informacije:
I M:061/841-846, Mob.:0609/629-514
Prodamo stavbno zemljišče - CERKLJANSKA DOBRAVA 2500 m2, možno deliti na več parcel; v okolici Tržiča zazidljivo parcelo 2400 m2. K3 KERN d.0.0., ©221-353, 222-566 in fax 221-
785 23302
Prodamo PODBREZJE - zazdiljivo parcelo 1430 m2, za ugodno ceno 6.2 mio SIT (65 000 DEM). K3 KERN d.0.0., ©221-353, 222-566 in fax 221-785
23303
KR. GORA - center 1/2 hiše, 90 m2 bivalne površine, parcela cca. 520 m2, vrt, RATEČE - dvostanovanjska hiša, 187 m2, parcela 400 m2, cena 10.900.000 SIT, PODKOREN - 1/2 hiše, 140 m2, zidana garaža, CK, 780 m2 parcele, ugodna cena, GOZD MARTULJEK - prodamo VIKEND, 125.5 m2 stan. površine, parcela 624 m2, CK, opremljena, velika terasa, pogled na Špik, NAKLO - prodamo poslovno stanovanjski stavbi, cca. 460 m2 upor. površine, na parceli 1791 m2, opremljeni, tri garaže, primerni za obrt, zdr. dejavnost, atelje. Cena po dogovoru. RADOVLJICA - prodamo, dvostano-vanjsko nadstandardno HIŠO 300 m2 upor. površine, parcela 550 m2, opremljeno, mirna lokacija, ugodni plačilni pogoji. ASGARD ©863-312, GSM 041/673-048 23309
KR. GORA - prodamo visokopritlično HIŠO 305 m2 parcela 60 m2, ŽIROVNICA - ZAVRŠNICA prodamo leseno brunarico, 34 m2 uporabne površine, parcela 300 m2, nova gradnja, cena 4.270.000 SIT, JESENICE - prodamo manjšo HIŠO, 52 m2 bivalne površine, potrebna adaptacija, sončna lokacija, cena 4.080.000 SIT, KR.GORA prodamo 1/2 starejše hiše, 116 m2, uporabne površine, cena 17.100.000 SIT, TRŽIČ prodamo hišo, 330 m2, novogradnja. ASGARD ©863-312, 041/673-048 23310
BL. DOBRAVA 2164 m2 ZAZIDLJVA za 5.400.000 SIT, DOVJE - zazidljiva parcela z gradbenim dovoljenjem, 1036 m2, kom. urejena, ugodno za 8.065.000 SIT, DOVJE - KAMNE, zazidljiva, 780 m2, za 6.072.000 SIT, POLJANE (nad Jesenicami) zazidljiva parcela 738 m2, komunalno urejena, sončna lokacija za 4.412.000 SIT, BLED - soteska, prodamo starejši objekt na frekventni lokaciji, smer Bohinj, 83 m2 bivalne površine, parcela 260 m2, cena 2.850.000, ŽIROVNICA - Selo, prodamo 2 x 900 m2 zazidljive parcele, kom. urejena + 350 m2 parcele z gospodarskim poslopjem, primerno za nadomestno gradnjo, lepa sončna lokacija. ASGARD ©863-312, 041/673-048 23313
Prodamo STAVBNO ZEMLJIŠČE 1823 m2, v Podljubelju za 9.0 mio SIT (95 000 DEM), možna prodaja v dveh delih. K3 KERN d.0.0., ©221-353, 222-566 in fax 221-785 23304
Prodamo proti Bohinju starejšo HIŠO vel. 83 m2 na parceli 283 m2, primerno za športno dejavnost (rafting), cena je 4.3 mio SIT (45 000 DEM). K3 KERN d.0.0., ©221-353, 222-566 in fax 221 -
785 23917
PODKOREN prodamo parcelo, 1212 m2, na frekventni, lepi lokaciji, v bližini smučišča, parcela je v postopku zazidalnega načrta, dovoljena gradnja za poslovni objekt. ASGARD, 863-312, GSM 041/673-048
SORICA, prodamo starejšo hišo primerna za vikend 80 m2 bivalne površine na parceli 3000 m2. Cena zelo ugodna. PIA NEPREMIČNINE, 622-318, 623-117
24500
ŠKOFJA LOKA Podlubnik II vrstna, visokopritlična, montažna hiša na parceli 490 m2, CK olje, terasa, garaža, 22,3 mio SIT, KRANJ HOTEMAŽE samostojno na parceli 597 m2, staro 10 let, 9,80x11,80 m ugodno prodamo, KRANJ PRIMSKOVO hiša, dvojček 2x90 m2 + kle4t+mansarda, lahko dvodru-žinska, na parceli 500 m2, 23,8 mio SIT, KRANJ STRAŽIŠČE dvojček, 10 let, 180 m2 netto, parcela 544 m2, možnost izdelave mansarde, 37,9 mio SIT, ZALOG pri Cerkljah samo hiša 140 m2, 15 let, na parceli 1000 m2, 23,2 mio SIT, KRANJ Stražišče sam. vis., priti., hiša 9x9 m, parcela 570 m2, lahko dvodru-žinska, urejena okolica, 31.4 mio SIT DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/
650-123 24528
SRDUPLJE novejša, samostojna ob zelenem pasu, nova neometana, klet in pritličje izdelana mansarda za izdelat, ravna sončna parcela 550 m2, 28 mio SIT, RADOVLJICA hiša dvojček 9x8 m, na parceli 350 m2, lahko dvodružinska, primerna tudi za mirno poslovno dejavnost 15,2 mio SIT, LESCE novejša, samostojna, velikost 10x9 m na ravni, sončni parceli 420 m2 z prelepim razgledom, urejena okolica, potrebno izdelati I. nads., mansardo in fasado, 28 mio SIT, BLED okolica večja sam. hiša primerna tudi za turizem 250 m2 netto, na parceli 976 m2, možna menjava za 3 ss v Radovljico, 30 mio SIT, KRANJSKA GORA center samos. večja hiša, primerna za turizem 32 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 24529
KRANJ CENTER meščansko vilo na izredni lokaciji s parkirišči in večjo garažo prodamo, NAKLO pri Kranju poslovno stanovanjsko hišo in delavnico na večji parceli primerno za poslovno dejavnost, PREDOSLJE okolica dvostanovanjska hiša v III gr. fazi z delavnico na parceli cca 800 m2, KRANJ Stražišče nadomestno gradnjo na parceli cca 1000 m2 na dobri lokaciji za poslovneže, KRIŽ pri Komendi samostojna hiša s prizidkom na parceli cca 900 m2, cca 22 mio SIT, JELOVICA Talež, manjšo brunarico na parceli 7471 m2, 9,5 mio SIT, BOHINJ na parceli 2500 m2 nad jezerom manjši nedokončan vikend, 23 mio SIT, PREDDVOR okolica, manjši bivalni vikend na parceli cca 450 m2, 9 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 24531
PARCELO PRODAMO RADOVLJICA Nova vas: zazidljivo parcelo 900 m2, 6700 SIT/m2, RADOVLJICA Sp.Lancovo tri zazidljive parcele z lokacijsko dokumentacijo, 700 m2, BLED okolica (2 km), sončno zazidljivo parcelo cca 1000 m2, 9500 SIT/m2, LJUBLJANA Gameljne zazidljivo parcelo 500 m2 ob zeienem pasu, KRANJ okolica 20.000 m2 ob cesti poslovno gradnjo. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 24532
VIKEND na Koprivniku v Bohinju, prodam. ©723-462 po 20. uri 24576
BITNJE STRAŽIŠČE, novejšo hišo (cca 32.000.000 SIT) KUPIM. Nudim unikatno kolekcijo 25-ih TAPISERIJ na temo Tarota. ©312-599 po 16. uri Radovan
URMA
V Kranju, Škofji Loki Radovljici in na Jesenicah
IVpisuje začetnike in dobre plesalce
^064/415-000
VRBNJE pri Radovljici stanovanjsko hišo - dvojček, tlorisne izmere 115 m2 na parceli 379 m2, ugodno prodam ©061/223-437, 041/693-968 2481<
KRANJ okolica.prodamo novo, delno dokončano dvostanovanjsko na parcel 550 m2. Mike & Comp., Bleivveisova 6/I
226-172 24836
V okolici Kranja kupimo HIŠO na večji parceli in na Gorenjskem zazidljivo parcelo, vsaj 1000 m2. Mike & Com Bleivveisova 6/I, nebotičnik, 226-172
24837
CERKLJE, oddamo komfortno hišo v prečudovitem okolju, parcel 4000 m2, cena 96000, 00 SIT/mes. VVILFAN NEPREMIČNINE, 360-270, 041/630-
945 24842
POPOVO - stanovanjska hiša, primerna tudi za vikend, 124 m2 površine, 370 m2 zemljišča, Ck na trda goriva, vsi priključki, stara 17 let, cena 15.100.000 SIT oz. dogovor. PIA NEPREMIČNINE ©041/753-128 24892
PODUUBELJ - novejša, samostojna stanovanjska HIŠA, delno opremljena, 215 m2 površine, 400 m2 zemljišča, CK na olje, vsi priključki, cena 26.440.000 SIT. PIA NEPREMIČNINE ©041/753-
128 24893
Škofja Loka Trata, prodamo zazidljivo parcelo 1318 m2 za trgovsko servisno dejavnost. PIA NEPREMIČNINE, 622-318,623-117 24971
ŠKOFJA LOKA Puštal, prodamo parcelo v velikosti 5332 m2 na kateri se nahaja gostinski objekt v velikosti 683 m2 površine. PIA NEPREMIČNINE 622-
318,623-117 24972
CHRYSLER
SERVIS in PRODAJA NASMEH d.0.0 Hrastje 145, Kranj Tel.: 064/327-926
Kmečko HIŠO, potrebno temeljite adaptacije, 400 m2 zemlje, prodam za 85000 DEM oz. 8.160.000 SIT, Ljubljana Šentjakob okolica. Možnost najema zemlje. ©041/667-673 25012
PARCELO 700 m2, z gospo, poslopjem prodam za 65000 DEM oz. 6240.000 SIT, Ljubljana Šenjakob okolica. ©041/ 667-673 25013
^ATM
ELEKTRONIK d.0.0.
42SO KRANJSKA GORA, SAVSKO NASFUE 5 J id./fAx:064/881-910, 881-484
UGODNE CENE OGLAŠEVANJA NA VVJDEOSTRANEH IN MED PR0GRAM0MJ
VEDEŽEVANJE
C*
V
POKLIČITE ZAUPAJTE NAJBOLJŠIM
Bestandigkeit constancy stabilitć costanza stalnost alland&sšg
ALEKSANDRINA S.R 156 SIT/min
Prodamo KRANJ pritlično hišo z izdelano mansardo na parceli 460 m2, poleg hiše je drvarnica z garažo, cena 18 MIO SIT (190.000 DEM). K 3 KERN, 221-353, 222-566, fax 221-785     25018
Prodamo zazidljivo parcelo v Bašlju 650 m2 po 95.000 SIT/m2. K3 KERN, 221-353, 222-566, fax 221-785 25019
BOHINJ prodamo še tri različno velike, takoj vseljive APARTMAJE v novi, kvalitetno grajeni šestapartmajski hiši na lepi, mirni lokaciji; BLED Rečica-proda-mo večjo stanovanjsko hišo s poslovnimi prostori; KRANJSKA GORA prodamo novejšo stanovanjsko hišo; ŠKOFJA LOKA prodamo večjo, novo stano-vanjsk hišo s čudovitim razgledom. ARHcom nepremičnine, tel., fax 061/13 15 336, 041/667-321 (http:// www.arhcom.si/. 25033
MOJSTRANA - prodamo počitniško hišo, 350 m2 parcele; TIG nepremičnine, 864-777, GSM 041/722-632 25034
Planina pod Golico - prodamo enodružinsko hišo, parcele 610 m2. TIG nepremičnine, 864-777, GSM 041/722-632
GORENJSKA - kupimo hiše, stanovanja, parcele; TIG nepremičnine, 362-990
KRANJ prodamo industrijski objekt v celoti ali po enotah. TIG nepremičnine, 362-990 25041
PRIREDITVE
GLASBO ZA OHCETI in ZABAVE nudi tri "BONSAJ". Vse ostale informacije ©421 -498 24880
TRIO ali DUO igra za ohceti, obletnice, po dogovoru, spremljam poroko s harmoniko. ©731-015 24908
Narodno-zabavni TRIO s pevko (kvaliteten), za vse priložnosti, s programom. Ugodno-garancija. Q061/654-86d, 061/188-34-53 do 16. ure 24gf
POSLOVNI STIKI
Zbiramo naročila za nakup DELNIC Oljarica Kranj, d.d. in Niko Železniki, d.d. GSM ©041/74-22-33
Kupim DELNICE PID-a, KRONA KRONA. ©242-289 250^
RAZNO PRODAM
Prodam suha bukova DRVA z dostavo.
©061/612-851 ___2476^
Prodam suha DRVA. ©641-221
Prodam bukova DRVA, 30 m. R°9e'i' ©421-885 ?4912 Prodam razžagana DRVA. ©641-297
24925
Prodam krzneno JAKNO, FOTELJ OMARO za predsobo. ©212-309 2*f|
SERVIS AVTOMOBILSKIH IZPUŠNIH CEVI
ŽABNICA, SP. BIWJE 22 TEL.: 064/311-965
3 O 3 Q_ Cfl o
O O TI
w ¥ 3 2! 2: m
3 3 O CD W </)
»zrn
Sta 2
s. % *
m 9
*: 5T
->i O 7Š O N
m
o co
3
o. H
CD •
5 o<
TJ 2, O 3
O CT CU <
oT " N coc -■ '-+ N< 2.
CT-CTS
3 CO C
P O S CTJ c "D o 3
0) O? O
o"»-S
_. 3 CO N C X" < ivi JU
w o
N Z" < o cu
h O
! a
P" w 3
09
PT-d.
f s 11
3" CD
*f
N< CD CJ"K)' CD 3
3"«=-TJ
O EU co <
(/xa tj
(D O z? 3 M fD
0<~0 3
co°
,-i o, C/)
pt* g «2,
c w ®
O) N< -
D) N<m
o -
co ,__
tu & M 3 — CD
S <
3< o< c *
TJ m
3
< N
CD CD
o §~
97 3
0< CD 3"
CD O
<
XI 73 m X
o o z m
z
O
z o z m
D
o
r~ O O 00
m
CD O
o "sr
N
5^
•a —
CD CO
o< O
JZ
i?' 5'
0 9r
< < CO CL
1 i
T3 =-Š O
CD
cr a. 3 o ^ o co Ž
is-
z > z
o
?
z
e_ m
O O (A "O O
o >
30 tn
x
c_
X
Z
X
(/> p-c
N< 00
C "O "D T3 3. 3. O TJ CO
Ȥo
CT 3 3 3 O" —-
gto Q
_. S- CD
3 3 3
CD (U O"
0-0 2!
3"(Q CD
o<
»o c co; 9-
Q< cd cd
3 CD O
-S "O < ^ 3. ZTT3 g
_ o o
cr 3\ c < cr
CD CD CjO
CO__O
S- 3
*■§§■ CD
CL O O CL
cd tj coi5.
< CD
2- 3
CD CD
CD [D
5-S^
VL^r 3 O "Čd" CD
■ CD 0 3 O CD_CQ O CD
CD O
CL C
5'NTJ N CD O ^
3 O CD o ?TT3 3 TJ O CD ■= CD
' CD
iSfl
i lil
^ co — co
CDCDJCD 3 S
^ §"t 3 CO —CO SK
čcT03 o
cr< cr <
=• o
3 N v=r oj
%r n < 3
CD CD
^ -3.
ĆD 5
< CD
N
D- — C CO
CD S
O
o.
CD C
CD 3
£2
o
CD <
5"
O TJ O N CD
»' 3 tU
CO 3
TJ ^ O CD
O-C
o "a
S2<°
CD CD
it
co 5-c ■*
N< CL CT.05
CD"
O CT
o<
00 < CD
C TJ O
CT 3
ta S 5 g
3
o S
3 c O -5
Si
X 3 o W § CTTJ
co y
< CO< CO<d. CD CD
3 O P CD 0< <
ro' co ^ pj-ti o<r<- <
j      CD p ^ 2.
3 3-top « o. r* _bj o CT CD 3. ~ < 3 CD
3 #8
Vk\
CD CD CD ^ 3
3C 9 3 TJ <.
Č3 —< co
N CD < CD
CO< 2. r-
o
CT
o<
CD
33
m
c
TJ O 33 >
03 Z
o <
3 B
to
CDtg^Ci N CD TJ 2. (/i
O CD tO CO O ~ 3 C O
to P*i
3 o.g
O ^D -kj cd' co
N < CD < 3 —
TJ CD
ČL O 9J.O." 3" ~ CO 21 CD CD 3
» c o cd S al
(p CO CO V " CD TJJI.O "
o tS"o
O CD
N ,
O 7< o O n"CO
=:l'°'&itf
3 3 TJ 9< o5 °
O CD
3 <
CD 3
3 O O
G0<
CO
CD C N<TJ
»"D ^
N
N
2'8-tj
„ 3 CD O CD (O tO - CD g.TJ „
O
o< to
CD O
O (O (D
TJ O
a
!S2 tli
33 š-^š-
1 O < CD 7T
-r tu •—
O H-w
< ? 3
r» O CD CD
ž Z- <
0 < CD 3
H co -1 to
1 f!«
= CL S. _
Z C CO CD
m t- r-;- CD
^ N -
o §^
2 S s o 3 3,
S Jo-
č: ctco
OJ o 0
^ ^ CT
m 32:
CD CD
ž s
CD X"
33 3 co<
> ^ CD
bi CD' CD
O ?v
z |i
1,1 O CD
8<ČD ZgN 0<w CDCO g w CO 0< fD o-
TJ 5<3 C' § O CTTJ 2. Cg CD O % 3 2 _ CO CD f. 97 CD g- CL N 2. 3--g CO <
CD 0 W -< e.
CD
3
3 i'3 3 =
PT oj — —
«8
CD
C CD -. 3 3 (D
O CT
o< -
N TJ
CD o r:  -i CQ OJ CD O 0<QL
^ °" o
3'3 to iTi
CD 3 cd
o<
- < 3 W
CD O " CD N< CO C
0) CD TJ 0
a
I« cS-g
TJ 9>
CD CO
3 PT
CD CD
O § S CD ? =•
O
3
CD
TJ O CO
o o.
CT O
cu a
CD
cr P ^
=n'TJ Cl) h-'CT 3 CD. g CD CD ^CD.
3 < & tj a. S
O CD 3
3^3
cu O
_ O CO
TJ CO cf.
O CD
CL CT'—
— OJ iN? CQ. CD 3
,__co g:
m (I 3
CD CD C (D (O N.' CD CD CT
S 55 P tj <
to",CUTJ CD O • N&
CT co
3
ii g§
O
5' 3 CD CD - tO N O5
3 2!^
7Š tO CL
a.
0» 7T
O
a
o-3 cu
00
CL CD 3
TJ O
O CT
m
a 3 3
<
(D
(O 3 >r c
(T) o
<5 3 co' X CD
3 Q
'o"
N cu
ca
3
oi 3 o
o
co o
cu' < cu 3-
0
o
fu o
O r+
CD O
5 S-'
N cu
TJ o
3. w o
TJ
—^ CD Cl PT C TJ
2.
TJ
3 <
M CU
cu
o
3
CU
3
CD
3
CT 3
O —j
co oT
CD r+
3 „
O r+
CD O
FT 0<
CD
ta
N
cu
<_ O
ca
CD
o co
TJ
3 3
CD
3
CT
3 CU
3
CD
3
CT
3 01
ro O O
O
o
PC
PT
tn co
TJ
3 3
CD
O
o<
PT
5' co o"
CD
N
P3
O 'O
O
cu
3 PT CU
N CU TJ
0) CO< PT '
o ro
3
o
CD
CO< < <
< % O =.130.
° PTO O ^čT
7^0 o
=■ 3 o 2 cr co co o< a' 3' cd «■ co n to< ?J r* 3-
II
to I CD £5
< ? gću II
2. CD 3"
cu -
3. PT
< CD ČD1 cr
3 O -CT
CD <
ro < co c tj 3"
3 CD CD &
3 3
CD CD
2 3
—k co< co r* iv)
O O
O
o
8<o
ž«
X§
• !
>
o o
r-O
' CD 3
■ cu
co-^2.^
co _. co 2 ta 00 3 -g P —
CD
CD
ro
co
Ifsff
®' OJ05 cu
CD O k, O 3 r-
s g I
O) —' CO       1-+ ^
< o^-S
2Tw 3 Q* cu o
CD
=; O
ffl
05
CT CD
01
2< a>^-i' 3 cd
CD 3 —■ O 0< rr
to S
o< C- ' C r« to< < r* 3 CD _ CD C«. 00
_, 2. čo 33
CD ro to< co o o r* J5. 3 co co - 3 -1 5 a. ^ ^co
8f iS*
to"
SIMENKO s.p.
S^gEana. KANAPEJI
PRIPRAVA POGOSTITEV ZA RAZLIČNE PRILOŽNOSTI, GOSTINSKO SVETOVANJE
tel.:312-606
I uiam 10 m bukovih DRV, ! l™1- »743-761
cena
24960
Prodam 10 m bukovih DRV, možna jjgstava. B 646-238 25004
STAN. OPREMA
■ iJUHINJE IN OTROŠKE SOBE -l^^pNOL'©431-673 22653
Ugodno prodam usnjeno SEDEŽNO ^HNITURO in OMARE za dnevno ^©738-223, pp 14. uri 24911
POGRAD nov, deljiv z vzmetnico vel.
8332°J Pr°dam' cena 19 000
.Prod
-601
Mo k ,. k°mp!et KUHINJSKO OPRE-■—ultrapas. ©431 -353 24927
novo POSTELJO(200X120CM), skoraj ■>^Poceni prodam. ©561-469 24996
k\§t?c° Prodam strojeno GOVEJO ^^£rn2. B738-462_25026
SPALNICO za 25000 SIT oz. po
^°-U ©718-568 25057
ste, antovske DRSALKE, št. 34 in ria.»r4L d°lžine 148 cm, ugodno pro-^©228-173 25022
kombinezoni, zelo ugodno! sta-c-čevlji, staro za novo ali staro za ■^JjUBIN Kokrica, 245-478 25047
$mnAALKE' Pancarji
Šut?3 °Prema 245-478
smuči in druga rabljena, velika ugodno. RUBIN Kokrica,
25048
BRsU'Jlif'MB
ESTRIHI
tel.0609 625474 061 i\Z 608
STORITVE
<WSERVIS VSEH ZNAMK - tudi na ANtc. Montaža in servis TV in SAT Gnor-^ PRODAJAMO TELEVIZORJE bm, ,NJE PO NAJNIŽJIH CENAH -3a^Pacna dostava in priklop. ©738-^^041 /628-616 _7677
PoorRVlS P£N - PRIDEMO TAKOJ! strniavila Polnih, pomivalnih, sušilnih in &štedi|nikov, bojlerjev. ©242-037
<^V691-221 _7768
POvVk? ^ VIDE0, GLASBENIH STOL-cev 1 Vl°EO KAMER vseh proizvajal-odort 02e Cujič, Smledniška 80, Kranj, $3,° °d 9.-12. in od 14.-17. ure, 60 p;."698 ali na terenu 0609/63-63-■^Jjggmo tudi na dom! B361
&ILE' ALUZIJE, LAMELNE PLISE Kabimc ' HARMONIKA VRATA, TUŠ ali tu\l lanko naročite na ©211-418
"♦-519 n<on
IZIS, s.p.
Svetovanje s pomočjo
TAKOTA; fiOŽIČNA PONUDBA od 20. U.-31. 12.
Informacije PO °4l/68 10 16, Nataša.
STFMpUJEMo PREDELNE in OBODNE SAfihc STROPOVE in celotne MAN-Spu5X£° sistemu knauf ter MONTAŽA STRtEEN|H STROPOV. VGRAJUJEMO SuStŠ1^ OKNA in NOTRANJA VRATA. GSMan Roman S.P. ©064/227-050, *^J4l/721-570 10073
^S!1®! Senično 7, Križe, ©557-£1/733-709 IZDELOVANJE zalu-
di
>t ^rtikflin-t"'09 'ZDELOVAN fSVoS ^-lamelnih
in plise
•C"1 in nlZ"' rolet. PVC karnis, ses-ŠMje S°°niestni deli za rolete in PVlS SNOVANJE, MONTAŽA in <!^asu!   ava in montaža v najkraj-
----lMfifi
u^VoJarT1o kompletne SELITVE »v. J Pohištva, opreme, ,.Katerem koli
in
blagajn, času. ©041/
ROLETE, ŽALUZIJE, LAMELNE ZAVESE, KOMARNIKI, KARNISE PVC TER SCREEN SENČILA - možnost plačila na obroke. ©061/1322-001, 041/676-041, 041/676-042 22793
TV, VIDEO, STOLP, VIEDOKAMERO in ostalo vam kakovostno popravimo v PROTON SERVISU, Bleivveisova 2, (kino Center), Kranj. ©222-004 22872
ŽALUZIJE, LAMELNE IN PLISE ZAVESE, ROLORJE IN SCREENE - izdelujemo in montiramo. ROLETARSTVO NOGRAŠEK, 061/651-247 22892
Asfaltiranje in tlakovanje dvorišč, dovoznih poti in parkirišč. Polaganje robnikov ter talnih plošč. ©061/813-642, 041/680-751 22910
PRODAJAMO in MONTIRAMO ALU ŽALUZIJE ter LAMELNE in PLISE ZAVESE po ugodnih cenah. LEKERO d.0.0., Kokrica pri Kranju ©245-124 23422
STOPNICE - kovinske, lesene, kombinirane, zavite, okrogle, podstrešne, požarne... in kovinske zaščitne ter okrasne MREŽE za okna in vrata izdelujemo po naročilu. ©806-026 23670
AVTOKLEPARSKE, AVTOLIČARSKE, AVTOVLEČNE USLUGE po zelo konkurenčnih cenah. Pogodbena dela opravljamo tudi za Zavarovalnico Triglav. AVTO KOŠIR, ©431-350 23729
■ fi Bratov Praprotnik 10, NAKLO ■k»-J Tel./fax:064/47 1-035
PRODAJA IN MONTAŽA IZPUŠNIH SISTEMOV TER ^
AVTOMOBILSKIH BLAŽILCEV =MONROE
ČIŠČENJE vseh vrst talnih oblog ter obnova namazov, sedežnih garnitur...LESKET 211-338, 041/503-158
23799
Popravila vseh vrst TV APARATOV - TV GORENJE TUDI NA DOMU. ©331-199, Sinko 24176
OLJNE GORILNIKE, avtomatiko - tudi za sončne bojlerje - servisiramo, montiramo, z garancijo, izmerimo izkoristek peči. BETA-S,d.o.o., tel.fax: 874-059, 041/704-851 24186
IZPOSOJA ORODJA Hilti za "štemanje" in vrtanje. Srednja vas; ©411-808 24377
BOJLERJI, PIPE, KOTLIČKI, VENTILI, POMIVALNI, PRALNI STROJI, ELEK-TROINSTALACIJE - POPRAVILA, MONTAŽA. ©325-815 24514
Na poroko, obletnico, rojstni dan, izlet vas pelje BELA, NAJDALJŠA AMERIŠKA LIMUZINA. Ob pravem času - pravo presenečenje. LIMMO, 0609/643-492
Nudimo izdelavo OKEN in VRAT vseh dimenzij in obnovo starih oken z montažo. ©691-356, 691-676 24577
SELITVE, razni PREVOZI do 2 t, zelo ugodno. ©471-762 24783
POLAGANJE KERAMIČNIH PLOŠČIC hitro, poceni in kvalitetno, z garancijo. Ogled in predračun brezplačno! ©891-160,891-000 24900
Kvalitetno izdelujemo CINKANE SMETNJAKE iz debelejše pločevine in, ŽEBLJE krajše, dinkane. Jenkole, Pre-bačevo 32a, 326-426 24938
RAČUNOVODSKE STORITVE za obrtnike, nudim, zaupno, strokovno, ažurno ekonomistka. ©733-186 24982
VODOVODNO INSTALACIJO V KOPAL-NICI (KOMPLET Z ZIDA--VO+PEČARJEM) ALI MANJŠA POPRAVILA (TESNILA, ČIŠČENJE BOJLERJEV, ZAMAKANJE...) VAM IZDELAMO STROKOVNO IN ZA SOLIDNO CENO. ©561-469 24995
AVTONEGA TINA PODLJUBELJ -nudimo komplet nego vašega avtomo-bila. PRIPOROČAMO SE!_25027
KOMBI PREVOZI tovora in manjše selitve. ©223-420, mob 0609/631-776
STANOVANJA
Za zamenjavo imamo več različnih stanovanj v Kranju. MIKE & Comp., Bleivveisova 6/I nebotičnik, 226-503, 226-172 20485
Nova stanovanja v Kranju, prodamo popolnoma nove garsonjere v nizkem bloku, v izmeri do 34,50 m2 stanovanja bodo vseljiva v jeseni 1998, cena za m2 je 198.000 SIT (2100 DEM) AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365
VVILFAN
Nepremičnine Koroška 10, 4000 KRANJ Tel.: 064/360-270, 360-260
:-tv
Na GOb 900 DO 23 00
LAHKo^SKi TELEVIZIJI VAM £?T*RlPRAVIJOVSE! Vi^otnI   ZAROČITE ! rek'artv>    videostran. tv telop,
»nSS   ' 9,asbeni spot. ^^C^CENE OBJAVE !
GORENJSKA TELEVIZIJSKA PREDSTAVITEV JE NAJBOLJŠA ODLOČITEV
GORENJSKA TELEVIZIJA Nikolo Tosle 2, p.p. 181 ■40O1 Kranj E-poSta tele-tv-kr@ siol.net Internet http //www.tele-tv.sl Telefon OB4/331-15S Tolefax OG4/327-313 Kontaktni tel -TV STUDIO: Oe-4/331-156 UREDNIŠTVO: 064/331 -1 59 FAX-PORO<":lLA DESK 064/331 -231
TRGOVINA KRANJ d.0.0.
V NAŠI TRGOVINI VAM NUDIMO:
* NAJNOVEJŠI PROGRAM -TALIJANSKE KERAMIKE
* VSE VRSTE OBLOG (stenske, stropne, fafne)
ZAKLJUČNE LETVE
* STAVBNO POHIŠTVO, sfrešna okna VELUX
IZREDNO UGODNE CENE
DODATNA PONUDBA V KERAMIKI - KERAMIK in GRANITOGREZ
Delovni čas od 7. do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure
Mirka Vadnova 9. 4000 KRANJ tel.:064/241-076, 241-449, fax:064/241-512
Kranj Planina II, prodamo opremljeno garsonjero 29,90 m2 v 6.nadstropju, vsi priključki, kuhinja povečana na balkon, vseljivost in cena po dogovoru. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365
Kranj, nebotičnik, v 16.nadstropju prodamo enosobno stanovanje 37,80 m2 brez balkona, vseljivo novembra, cena 6.600.000 SIT Primerno tudi za poslovne prostore (70.000 DEM) AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361
Kranj, Planina III, prodamo enosobno stanovanje 37,80 m v 7.nadstropju, vsi priključki, stanovanje obrnjeno na Z stran, proti hišam. Vseljivo po dogovoru, cena 7.600.000 SIT (80.000 DEM). AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365
Nova stanovanja v Kranju, prodamo dvosobna stanovanja v nizkem bloku v izmeri do 66,45 m2 vseljiva bodo v jeseni 1998, cena za m2 je 179.000 SIT (1900 DEM), za vse nadaljne informacije in oglede nas pokličite na tel. (064) 365-360 ali (064) 365-361 AGENT Kranj
Kranj, Planina III, prodamo dvosobno stanovanje 62 m2 v 1 .nadstropju, opremljena kuhinja, vsi priključki, vseljivo po dogovoru, cena 10.500.000 SIT (110.000 DEM) AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361
Kranj, Planina III, prodamo enosobno stanovanje s kabinetom 53 m2 v 1 .nadstropju, vsi priključki, vseljivo takoj, cena 9.000.000 SIT (95.000 DEM) AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361
Kranj center prodamo enosobno s kabinetom 52 m2 v 1. nadstropju, z souporabo atrija, etažna CK na olje. Vseljivo po dogovoru, cena 7.790.000 SIT (82.00TJ DEM) AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365
Kranj Planina I, prodamo dvosobno stanovanje 63,30 m2 v 7.nadstropju, stanovanje celotno adaptirano, stanovanje je vseljivo takoj, cena po dogo-voru.AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361
NEPREMIČNINE
Idomplan kranj, d.d. 40 ■ kranj,bleivveisova 14 p.p.139, let ^1.064/268-700, tax:064/211-864
upravljanje in vzdrževanje stanovanj
Promet z nepremičninami
Odgovornost in strokovnost
zagotavljata zanesljivost in uspeh.
Škofja Loka, Frankovo naselje, prodamo trisobno stanovanje 80 m2 v 3. nadstropju. Stanovanje je prazno, neopremljeno, vseljivo takoj, vsi priključki, dva zastekljena balkona, cena 12.900.000 SIT (135.000 DEM) AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361
Kranj, Mlakarjeva ul., prodamo delno opremljeno trisobno stanovanje 74,40 m2 v 1. nadstropju. Stanovanje je kompletno prenovljeno, vsi priključki, vseljivo takoj, cena 13.350.000 SIT (140.000 DEM) AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365
Planina III, prodamo dvosobno stanovanje s kabinetom 76 m2 v 1. nadstropju, kopalnica in WC ločena, vseljivo po dogovoru, cena 11.800.000 SIT (125.000 DEM) AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365
JESENICE JAVORNIK prodamo dvoinpolsobno stanovanje z balkonom 62 m2, v nizkem bloku, za 95.500 SIT / m2 (1.000 DEM /m2). POSIG 064 863 150
NA JESENICAH IN NA HRUŠICI IŠČEMO STANOVANJA RAZLIČNIH VELIKOSTI ZA ZNANE KUPCE! NUJNO! POSING 064 863 977
BLED LESCE RADOVLJICA - GARSONJERO ENOSOBNO ALI VEČSOBNO STANOVANJE IŠČEMO ZA ZNANE KUPCE! POSING 064 863 977_
ŠKOFJA LOKA PODLUBNIK - enosobno stanovanje, 38 m2, z velikim balkonom, sončno lego, takoj vseljivo, UGODNO PRODAMO! POSING 064 224 210 _
KRANJ PLANINA III - prodamo lepo enoinpolsobno stanovanje, 53 m2, v I. nad., z vsemi priključki, balkonom, za 9.263.500 SIT (97.000 DEM). POSING 064 222 076 _
KRANJ PLANINA I dvosobno stanovanje, 65,12 m2, z vsemi priključki, balkonom, prodamo, za 10.027.500 SIT (105.000 DEM). POSING 064 222 076
KRANJ PLANINA I obnovljeno trosobno stanovanje, 84 m2, vsi priključki, dva balkona, takoj vseljivo, UGODNO PRODAMO! POSING 064 224 210
KRANJ PLANINA III prodamo novejše luksuzno trosobno stanovanje, 92 m2, z dvema atrijema, vsemi priključki, cena po dogovoru. POSING 064 222 076
ŠKOFJA LOKA GARSONJERO, ENOSOBNO ALI VEČSOBNO STANOVANJE IŠČEMO ZA ZNANE KUPCE. POSING 064 227 202
KRANJ ŠORLIJEVO IŠČEMO VEČ RAZLIČNO VELIKIH STANOVANJ ZA ZNANE KUPCE! POSING 064 227 202
MEDVODE STANOVANJA IŠČEMO! POSING 064 227 202
TRŽIČ BISTRICA TRISOBNO IŠČEMO ZA ZNANEGA KUPCA! NUJNO! POSING 064 227 202
optika
a i e s
Tel.:064/32-44-71
KRANJ PLANINA t? prodamo 3 ss, 9. nadstr., CK, vsi priključki,možnost obročnega odplačevanja. PIA NEPREMIČNINE, 622-318, 623-117 20495
STRAŽIŠČE pri Kranju prodamo 2 ss s kabinetom, 59 m2, popolnoma adaptirano, zelo lepo, sončno, lastna CK na olje, telefon, zelenjavni vrt in zelenica, parkirni prostor za avtomobil. KRANJ PLANINA III, 1 ss s kabinetom 2. nads., lepo ohranjeno, cena 9,5 mio SIT, Kranj, Planina 1 ss, 43 m2, 3. nadstr., CK, telefon, KTV, cena 7,3 mio SIT, ŠKOFJA LOKA, 2 ss, pritličje, zelenjavni vrt, garaža, 46 m2, cena 6,5 mio SIT, LESCE 1 ss s kabinetom, 37 m2, pritličje, cena 6,2 mio SIT. VVILFAN NEPREMIČNINE 360-270, 041/630-945
KRANJ Planina III, prodamo 2 + 2ss, 86 m2, CK, 1. nads., dobro ohranjeno ali menjamo za manjše. VVILFAN NEPREMIČNINE 360-270, 041/630-945 20518
NAJAMEMO VEČ GARSONJER, 1 ss, 2 ss po vsej Gorenjski. VVILFAN NEPREMIČNINE, 360-270, 041/630-945 20519
KUPIMO GARSONJERE, 1 SS, 2 SS IN 3 SS V KRANJU in OKOLICI. VVILFAN NEPREMIČNINE, 360-270, 041/630-
945 20520
-
Prodamo KRANJ 3 ss 78 m2 v 4. nadstr. na Planini 1 za 11 mio SIT; K3 KERN 221 -353, 222-566 fax 221 -785 20934
Prodamo Kranj GARSONJERO 22 m2/ V, 29.10 m2 m2/XIII. Mike & Co. d.0.0., Bleivveisova 6/I, (nebotičnik) ©226-503,
226-172 22262
srodamo Kranj: 2 ss, 63.10 m2/V, 2.5 ss, 54.60 m2/IX, 2 ss, 66 m2/lll. Mike & Co., d.0.0., Bleivveisova 6/I, (nebotičnik) ©226-503, 226-172 22263
ŠKOFJA LOKA - Groharjevo nas. prodamo 2 ss STANOVANJE, 3. nadstr., 57.2 m2, obnovljeno, vsi priključki, možnost menjave za manjšo enoto z doplačilom. PIA NEPREMIČNINE, 622-318, 623-117 22306
Šk. Loka - Podlubnik, prodamo 3 ss stanovanje, 75 m2, 9. nadstr., CK, vsi priključki prodamo ali menjamo z en-osobnim z doplačilom. PIA NEPREMIČNINE ©622-318, 623-117 22733
ODDAMO KRANJ opremljena garsonjera, 29 m2, balkon, cena po dogovoru. RADOVLJICA,delno opremljeno 22, 3. nadstropje, vsi priključki, cena po dogovoru. VVILFAN NEPREMIČNINE 360-270, 041/630-945_22824
LESCE - prodamo enosobno stanovanje 45 m2, 3. nadstr., CK, vsi priključki, opremljeno. ©041/674-083
Prodamo KRANJ - na Mlakarjevi, 3 ss, 74 m2, v 1. nadstropju, s CK, za 13 mio SIT (140 000 DEM). K3 KERN d.0.0., ©221-353, 222-566 in fax 221-785
Gospodinjski servis
NUDIMO VAM ČIŠČENJE, LIKANJE, PRANJE PERILA, GOSPODINJSKA DELA, VARSTVO OTROK V VEČERNIH URAH
PRAV TAKO NUDIMO NAŠE STORITVE STAREJŠIM OSEBAM ALI INVALIDOM, KI ZA ČIŠČENJE, POSPRAVLJANJE, ITD POTREBUJEJO POMOČ.
TEL.: (064)471-215, (064) 471-255
RADOVLJICA - prodamo 2.5 ss, 58.58 m2 in 2.5 ss, 60 m2, komfortno, RADOVLJICA 2 SS V bloku na Cankarjevi, 52 m2, HRUŠICA - 2 ss, 53 m2, prodamo, JESENICE 80 m2 v hiši, CK, terasa, KR. GORA prodamo 3 ss v bloku, KR. GORA prodamo APARTMA, 40 m2, na novo renovirano, JESENICE -3 ss v hiši, vrt, garaža, 66.18 m2 in 2 ss, 60.22 m2 v bloku, JESENICE prodamo 3 ss, 76 m2, v bloku, KR. GORA oddamo v najem 1 ss v hiši - zelo ugodna cena! KR. GORA oddamo v najem dva stanovanja v centru cca. 40 m2 , opremljena, KATV, CK, tel., balkon -zelo lep razgled, JESENICE prodamo 3 ss v stolpnici, 72,51 m2, balkon, neopremljeno, CK. ASGARD, 863-312, 041/ 673-048 23311
KRANJSKA GORA - prodamo dve GARSONJERI 30 m2 in dva enosobna stanovanja 40 m2. Enote se nahajajo v I. nadstr. v večstanovanjski hiši. PIA 622-318, 041/674-083 23301
STANOVANJA PRODAMO KRANJ PLANINA II! garsonjero 34 m2/ll., tel., CATV, balk., ČK, toplovod, preurejeno v 2 ss, sončno, takoj vseljivo, 6,5 mio SIT, KRANJ Zlato polje 1 ss, 38,30 m2/pritl., CK, atrij, 6,5 mio SIT, KRANJ Zlato polje
1 ss 33 m2/l, novo. CK, balk., takoj vseljivo, 6,86 mio SIT, BLED 1 ss/pritl., CK, tel., 32,5 m2 alpski bloki, 7,08 mio SIT, LESCE 1,5 ss/ll, 52,65 m2+8 m2, vsi priključki, obnovljeno, balkon, nadstrešek za avto, lep razgled, opremljeno, 8,9 mio SIT, RADOVLJICA 2 ss/ll, 48 m2 CATV, CK, tel., sončno, 8,08 mio SIT, RADOVLJICA 2ss/IV, 50 m2, CK, CATV, balk., opremljeno, 8,6 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123, 22-16-73_24523
ŠKOFJA LOKA 2 ss/58 m2, obnovljeno in predelano v 2,5 ss, balkon, 10,4 mio SIT, KRANJ PLANINA II 2 ss/VII, 68 m2, obnovljeno, zastkl. balkon, vsi priključki, lep razgled, sončno 10,9 mio SIT, KRANJ PLANINA II 2,5 ss/lll, 85 m2, 2xbalkon, vsi priključki 13,1 mio SIT, KRANJ PLANINA III 2,5 ss/l, vsi priključki, 11,9 mio SIT, NAKLO 3 ss v hiši obnovljeno, 90 m2 netto, 20 m2 kleti, samostojen vhod, CK olje, telefon, zidana garaža in vrt, 12, 8 mio SIT, KRANJ Stražišče pol hiše 3 ss 75 m2, velik balkon, vrt, garaža, lastna CK, potrebno izdelati še mansardo 75 m2, mirna okolica, 12,4 mio SIT, ŠKOFJA LOKA Mestni trg 3 ss, 76 m2/l., obnovljeno, nova streh in okna 10,5 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 24524
ŠKOFJA LOKA 3ss+1,5 ss povezano v celoto, 135 m2, nadstrešek za avto, 2x balkon, etažna CK, 19,8 mio SIT, KRANJ Šorlijeva 3 ss/lll, 72 m2, balk., CK, CATV, tel., obnovljeno 13,06 mio SIT, KRANJ Zlato polje 3 ss/lll, CK, balkon, lepo, sončno, 62,5 m2, 10 mio SIT, KRANJ bližina avtob.postaje, 100 m2/ priti., vrt, garaža, atraktivna lokacija, potrebno obnove, zelo ugodno 9 mio SIT, KRANJ Valjavčeva 3 ss/lll, 73,80 m2, obnovljeno, sončno, CK, balkon, 11,3 mio SIT, LESCE 3 ss/ll, 62 m2, 140 m2 vrta, 8,55 mio SIT, KAMNIK Duplica
2 ss/ll, 48 m2, obnovljeno, zidana garaža, vrt, takoj vseljivo 11,4 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/
650-123 24525
DILCA d.0.0. in PARKETARSTV0 0MEJEC s.p.
obvešča rse svoje stranke in poslovne partnerje
da seje firma pnmdiki na noro j lokat -'i/o' Smledniška 128, Čirčc
ta sfiirrnrnila tel št. ta ,w j
330-610,324-210.
/ahtfttjnjeniose za razumevanje j
TV-VIDEO-AUDIO-HI-F!
ZASTOPSTVO IN PRODAJAJ
brHOfUfSEi? §ShtYvw«dl
UGODNA PONUDBA NA 6 ČEKOV BREZ OBRESTI S X 2.000 SIT
PR§ MAS JE DBHAfi VREOEH
vedno več
IZPOSOJA 80NY VIDEO KAMERE
CANKARJEVA 5, KRANJ TEL.:064/222-055
Prodamo Kranj - Zlato polje, 2 ss, 47 m2, v 4. nadstr., za 7.6 mio SIT (80.000 DEM), možnost nakupa garaže. K3 KERN d.o.o., ©221-353, 222-566 m fax 221-785 23300
Oddamo stanovanja: v Kranju 1 ss, 50 m2 in 2 ss v mansardi hiše, v Škofji Loki, Gorje pri Bledu. K3 KERN d.0.0., ©221-353, 222-566 in fax 221 -785 23305
Prodamo Zlato polje, 1 ss, 39 m2 in 2 ss, 50 m2 . Mike & Comp., Bleivveisova 6/1, nebotičnik, 226-172 23626
2 ss komfortno, 50 m2, v Radovljici, 4. nadstr., prodam za 7,9 mio SIT ali menjam do 1. nadstr., lahko manjše v radovljiški, kranjski ali jeseniški občini. Ostalo po dogovoru. ©715-368 24839
V najem vzamem STANOVANJE v bloku, do 2. nadstr., z čas do oktobra 99. Nudim takojšnje plačilo. Imam psa -če vas to ne moti, pokličite. ©715-368
24840
Šk. Loka - Frankovo n. - prodamo 2 ss STANOVANJE s kabinetom, 56 m2, 3. nadstr., CK, vsi priključki. PIA NEPREMIČNINE ©622-318, 623-117 24883
Gorenja vas - prodamo 3 ss stanovanje, 73 m2, kuhinja oprmljena, balkon, vsi priključki, cena ugodna! PIA NEPRE-MIĆNINE ©622-318, 623-117 24884
Kranj - Planina III (Janka Puclja) prodamo 2 ss stanovanje z dvema kabinetoma, 85 m2, prvo nadstropje, CK, vsi priključki. PIA NEPREMIČNINE ©622-318,623-117 24887
Kranj - Planina I prodamo GARSONJERO 31 m2, na novo opremljena, 2. nadstr., vsi priključki, toplovod. Prodaja se kompletno z opremo. Cena 6.175.000 SIT. PIA NEPREMIČNINE ©622-318,623-117 24889
Gorenja vas - prodamo STANOVANJE, 36 m2, cena po dogovoru. ©624-351
Oddam v najem 2 ss v Kranju, letno predplačilo. ©491-294 po 15. uri 24952
Oddam opremljeno STANOVANJE 60 m2 na Planini II, izjemno ugodno za daljši čas za 350 DEM/mesečno. Šifra: LETNO PREDPLAČILO 24956
tO
ŠPORTNOREKREACIJSKI IN BEAUT Y CENTER POKRITI OLIMPIJSKI BAZEN V KRANJU Partizanska c 39,4000 Kranj tel.: 064/362-810, tel., fax: 064/362-811
.ct SOI***11
BRDO PRI KRANJU Predoslje 39, 4000 Kranj tel., fax: 064/222-479
x < co
>N 3 -J Vi
X
z
cc
'N UJ
LU V) >
a.
LU O N <
cc ta O
LU
CQ O
o
(O
o
LU
~3 Z LU
OC
o
>
LU —J
X
< LU O Z
OC
5
co O O
-J co o
OBJAVA URADNIH UR
IN DEŽURSTEV POGREBNIH SLUŽB
AKRIS, d.o.o., Nova vas 17, Radovljica
tel.: 733-365, Šk. Loka: 623-076, MOBITEL: 041/631-107
POGREBNA SLUŽBA TRŽIČ
vsak dan od 7. do 15. ure tel.: 563-190 po 15. uri, MOBITEL: 0609/629-798
KOMUNALA KRANJ - Pogrebne storitve
tel.: 064/325-771, MOBITEL: 0609/638-561
NAVČEK, d.o.o., Pogrebne storitve
tel.: 064/431-590 Tel., fax: 064/431-764, MOB.: 0609/628-940
tel.
JEKO - IN, Pogrebna služba
Blejska Dobrava URADNE URE od 7. do 15. ure od ponedeljka - petka, tel.: 874-222 Dežurna služba popoldan do 20. ure 874-222, od 20. ure dalje do 6. ure zjutraj tel.: 860-061, 860-064
POGREBNIK Dvorie
tel.: 421-424, 0609/614-528, 0609/624-685
KOMUNALA RADOVLJICA, DE BLED, REČIŠKA C. 2
telefon 743-977 in 743-576 od ponedeljka do petka od 6.00 do 14.00 ure Dežurna služba od 14.00 ure do 6.00 ure naslednjega dne na telefonski številki 743-997 ali 733-412.
LOŠKA KOMUNALA, d.d., ŠKOFJA LOKA
Kidričeva c. 43a, 4220 Škofja Loka od ponedeljka do petka od 7. do 14. ure, tel.: 634-202, 0609/648-963, 041/648-963 Dežurna služba od 14. do 7. ure zjutraj naslednjega dne 0609/648-963 041/648-963 041/686-808
O co c_
I
O
O CO
J3
O m
>
X
I— m
<
o
73 m Z c_ co * m S O
(fi
C
a o co
—t
rr«
O
cu
TJ
O
m
TJ 33
<
CO
m x
o m
N< C 73 Z
CO I-
c
N< CO > X
LESCE, 5 ss v 3. nadstr. in mansarda, prodamo. Vseljivo v 4 mesecih. J&T NEPREMIČNINE, Radovljica, 714-424, 041/738-454 24967
KRANJSKA GORA prodamo dva apartmaja v večapartmajski hiši, 33 m2+48,5 m2, HRUŠICA oddamo v najem dva stanovanja v bloku. ASGARD, 863-312, 041/673-048 24970
ZLATO POLJE 3 ss, 79,60 m2, CK, velik balkon, zelo lepo renovirano. MIKE & Compl bleivveisova 6/I, nebotičnik, 226-
172 24991
Oddam opremljeno GARSONJERO za žensko, v Stražišču pri Kranju. ©310-
2 1 3 25023
JESENICE - oddamo 4 ss v hiši; najamemo 1 ter 2 ss; TIG nepremičnine, 864-777, GSM 041/722-632 25035
JESENICE - prodamo več dvosobnih stanovanj; TIG nepremičnine, 864-777, GSM 041/722-632 25036
KRANJ prodamo 3 ss, 62,5 m2. TIG nepremičnine, 362-990, GSM 041/759-
003 25038
KRANJ prodamo 3ss, 75 m2. TIG nepremičnine, 362-990, GSM 041/759-
003 25039
Najamem hišo za 10-14 ljudi od 30.12.1998 di 2.1.1999. Tel.: 064/350-590 od 19-21. ure
Oddam garažo, na Kidričevi cesti, kasneje možen odkup! Tel.: 064/228-364
Jeep
NASMEH d.o.o., KRANJ PRODAJA in SERVIS VOZIL Hrastje 145, Kranj tel./fax:064/327-926
TOK - Telefon Odvisnosti Kroni
(064)326-928
Vsoko sredo od 17.00.19.00
Nujno najamemo do 10.12. večje STANOVANJE ali manjšo HIŠO na področju Kranja ali okolice, zaradi prodaje stanovanja. ©226-459 24962
Na Planini oddamo v najem opremljeno GARSONJERO, cena po dogovoru. ©061/775-338 po 15. uri 24964
Prodamo več 2ss v Radovljici, več 2ss v Piranu, 2 ss v Lescah, 1 ss v Lescah, 3 ss na Bledu, enodružinsko hišo v B. Bistrici, enodružinsko hišo v Radovljici, oddamo pol hiše v Zg. Gorjah, oddamo delavnico 100 m2 v Zg. Gorjah, kupujemo več 1 ss na Gorenjskem, 2 ss na Jesenicah in okolici, kupujemo stan. hiše, stanovanja in parcele na Gorenjskem. Najamemo več 1 ss v Radovljici. J&T NEPREMIČNINE, Radovljica, 714-424, 041/738-454
KRANJ 3 ss v bližini Vodovodnega stolpa, takoj vseljivo, zelo lepo, delno opremljeno, prodam. J&T NEPREMIČNINE, 714-424, 041/738-454 24966
VOZILA DELI
Prodam strešni PRTLJAŽNIK za R 4 ali R 5, ugodno. ©242-577 25050
VOZILO KUPIM
ODKUP KARAMBOLIRANIH VOZIL, PREPIS, PREVOZ na naše stroške. ©241-168, GSM 041/730-939 23271
ODKUPIM katerokoli poškodovano vozilo od I. 88, dalje. ©061/142-9-635
VOZILA
Odkup, prodaja vozil ter možna menjava staro za staro. ADRIA AVTO, ©634-148 in 0609/632-577 579
HYUNDAI ACCENT 1,3 LSi, nov, izredno ugodna cena že od 1.399.000 SIT (14 900 DEM), možna menjava staro za novo, ugoden kredit. ©061/716-221 ŠUBELJ DOMŽALE 14729
HYUNDAI LANTRA 1,6 G LSi, nov, servo volan, centralno zaklepanje, el. paket, avtoradio, izredno ugodna cena, 1.999.000 SIT (21 200 DEM). Možna menjava staro za novo, ugoden kredit. ©061/716-221 ŠUBELJ DOMŽALE
14730
HYUNDAI COUPE 1,6 BASE, nov, zračni blazini, servo volan, centralno zaklepanje, el. paket, strešno okjio, avtoradio, izredno ugodna cena, 2.450.000 SIT (26.060 DEM). Možna menjava staro za novo, ugoden kredit. ©061/716-221 ŠUBELJ DOMŽALE
OPRAVIČILO
Pri sporočilu o smrti je prišlo do neljube napake pri priimku.
Pravilno se glasi
BOSTIČ Vilje m.
Za neljubo napako se opravičujemo.
OSMRTNICA
Sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo, da nas je za zmeraj zapustila mama in stara mama
MARIJA STUSEK
upokojenka
Od mame se bomo poslovili v sredo, 25. novembra 1998, ob 15.00 uri na pokopališču v Bohinjski Bistrici.
Žalujoči: hčerka Viktorija, sinova Peter in Janko, snahi Mira in Minka ter vnukinje Sergeja, Petra, Tanja, Katja, Alja in vnuk Simon
HYUNDAl GALLOPER 2,5 TDI, nov, servo volan, centralno zaklepanje, el.paket, ALU platišča, avtoradio, merilec temperature, naklona, višinomer, cena 3.619.000 SIT (38 490 DEM). Možna menjava staro za novo. Ugoden kredit! ©061/716-221 ŠUBELJ DOMŽALE 14732
MITSUBISHI CARISMA 1,6 GLXi, nov, 4 x zračna blazina, ABS, klima, el. stekla, el. ogledala, servo volan, centralno zaklepanje, ugodna cena - 2.733.000 SIT (28 890 DEM). Možna menjava staro za novo. ©061/716-221 ŠUBELJ DOMŽALE 14733
ODKUP-PRODAJA-PREPISI-KREDITI RABLJENIH VOZIL. ©242-600, 242-300, 041/668-283 MARK MOBIL, d.o.o.
15775
HYUNDAI LANTRA 1.6 GLSI, I. 94, prvi lastnik, 80.000 km, servisna knjižica, reg. do 6/99, avtoradio, spojler, elek. stekla, bele barve, garažiran, ugodno prodam! 061/716-221 19930
GAVALA, d.o.o. GOLF: odkup, prodaja in prepisi rabljenih vozil ter manjava staro za staro. ©041/673-726, 0609/ 331-542 21006
OPEL KADETT 1.6 I I.90, mineralna temno modra barve, originalno strešno okno, spojler, športni sedeži, možna menjava za vaše rabljeno vozilo z vašim doplačilom ali kredit. HYUNDAI JESENICE 863-430 23878
RENAULT R 21 TL motor 1.8 I. 87, bele barve, v odličnem stanju, tehnično brezhiben, registriran do 3/99, možna menjava za vaše rabljeno vozilo z vašiim doplačilom ali kredit. HYUNDAI JESENICE 863-430 23879
SUBARU LEGACY 1.8 GL 4 WD karavan (4 kolesni pogon z možnostjo vključitve reduktorja), I. 90, rdeče barve, servo volan, el. paket, ogrevani sedeži, registriran do 2/99, možna menjava za vaše rabljeno vozilo z vašim doplačilom ali kredit. HYUNDAI JESENICE 863-430
23882
OPEL KADETT GTE 1.8 I.83, bele barve, športna izvedba, lita platišča, o odličnem stanju, registriran do 7/99, možna menjava za vaše rabljeno vozilo z vašim doplačilom ali kredit. HYUNDAI JESENICE 863-430 23883
HYUNDAI COUPE 1.6 base I. 97, rumene barve, nov, 3 leta* garancije, cena 2.330,000 SIT, možen kredit, leasing, staro za novo. HYUNDAI JESENICE, 863-430 23884
FORD FIESTA 1.3 CLX, I. 93, rdeče barve, strešno okno, lita platišča, možna menjava za vaše rabljeno vozilo z vašim doplačilom ali kredit, leasing. HYUNDAI JESENICE 863-430 23886
BMW 520 I, I. 90, črne barve, možna menjava za vaše rabljeno vozilo z vašim doplačilom ali kredit. HYUNDAI JESENICE 863-430 23887
HYUNDAI LANTRA 1.6 GLSI I. 94, črne barve, ABS, klima, el. paket, lita platišča, spojler, servisna knjižica, reg. do 10/ 99, možna menjava za vaše rabljeno vozilo z vašim doplačilom ali kredit, leasing. HYUNDAI JESENICE 863-430
23891
HONDA CIVIC 1.6 I, I. 90, metelna srebrna barva, strešno okno, servo volan, el. paket, registriran do 3/99, možna menjava za vaše rabljeno vozilo z vašim doplačilom ali kredit. HYUNDAI JESENICE 863-430 23893
Odkup, prodaja, prepis vozila! Možno takojšnje izplačilo. AVTO-AS, Polica pri Naklem, ©471-340, 312-255 24172
FIAT CROMA 1.6 I. 88, modre barve, servo volan, registriran do 4/99, lepo ohranjen, možna menjava za vaše rabljeno vozilo z vašim doplačilom ali kredit. HYUNDAI JESENICE 863-430
RENAULT R 5 CAMPUS I. 91, rdeče barve, registriran do 1/99, 5 V, možna menjava za vaše rabljeno vozilo z vašim doplačilom ali kredit. HYUNDAI JESENICE 863-430 24550
HYUNDAI LANTRA 1.6 GLSi, I. 94, metalno modra barva, klima, AIR BAG, registriran do 9/99, možna menjava za vaše rabljeno vozilo z vašim doplačilom ali kredit, leasing. HYUNDAI JESENICE 863-430" 24551
LI KOZAR
IZDELOVALEC STREŠNIM 5 70-LETNO TRADICIJO IN EVROP5K0 KVALITETO PO UGODNI CENI.
Likozar Marjan, e.p> 3ened\kova 1 AOOO Kranj Tel.: 064/311-047
ZAHVALA
V 66. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče, tast, svak, stric in bratranec
FRANC ZUPET
s Kokrice
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, posebej Dragici in Angelci, prijateljem, znancem, Cvetinim sodelavkam ter Zorinim strankam. Za vse obiske na domu in v bolnišnici se najlepše zahvaljujemo dr. Ravniharjevi. Hvala celotnemu kolektivu bolnišnice Trnovo, posebej dr. Šebestcinu, g. župniku za lepo opravljeni pogrebni obred, pogrebni službi Navček, praporščakom, pevcem iz Predoselj in igralcu Tišine. Vsem in vsakemu iskrena hvala, da ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče.
VSI NJEGOVI Kokrica, 19. novembra 1998
PEUGEOT 405 GR, I. 90, temno modra metalna barva, reg. do 5/99, možna menjava za vaše rabljeno vozilo z vašim doplačilom ali kredit. HYUNDAI JESENICE 863-430_24553
Z 128 CL 1100,1. 87, bele barve, reg. do 5/99, kredit. HYUNDAI JESENICE 863-
'430 24554
Oglaševanje na najstarejši Gorenjski radijski postaji je vredno vašega zaupanja
Prodam R 5 CAMPUS PLUS, letni« 1993, črne barve, tri vrata, 63000 km radio, zvočniki, cena po dogovoru ©411-920
VW VENTO, model 95, prodam. ©041/ 610-946 dopoldan ali 064/685-314 zvečer_ J^!
ZASTAVA 128 55 SKALA, I.89, rde# barve, lita platišča, avtoradio, reg. d°j* 99, kredit. HYUNDAI JESENICE &S&i' 430 ^
RENAULT R 4, 1.89, reg., Kredit-HYUNDAI JESENICE ©863-430 J^.
reg-
JUGO FLORIDA 1.90, bele barve do 10/99, možna menjava za vaš avto z vašim doplačilom ali krea , HYUNDAI JESENICE B863-430_J^
JETTA JL, rdeče barve, reg. do 5/& možna menjava za vaše rabljeno voz z vašim doplačilom ali kredit. HYUN" JESENICE ©863-430___^
Prodam LADO SAM ARO, letnik 19# november, ugodno. ©641-135
Prodam os. avto Subaru REX 700 S0f L 88, rdeč, reg. do 9/99. Jaflr£ Šercerjeva 28, Radovljica __J--'
2.4
TRŽIČ
88,9 in 95 Mhz
marketing 064/525-600 studio 064/564-564
Prodam KOMBI TOYOTA HIACE 2-' (8+1) diesel, letnik 93. ©041/716-Z^ ^   ___-
_KAD£T{
1.8 GTE, I. 83, prodamo'. AVTOGARAJ,
90,
HYUNDAI ACCENT 1.3 LS, I.94, limuzina, 4 vrata, reg., možna menjava za vaše rabljeno vozilo z vašim doplačilom ali kredit, leasing. HYUNDAI JESENICE 863-430 24555
GOLF JGLD (diesel). L. 83, rdeče barve, registriran + opravljen tehnični pregled, možna menjava za vaše rabljeno vozilo z vašim doplačilom ali kredit, leasing. HYUNDAI JESENICE 863-430 '24557
Prodam GOLF GTD III, I. 92, v račun vzamem UNO ali JUGO. ©546-082
24632
Prodam SUBARU JUSTY GL 2 WD, I. 92, dobro ohranjen, reg. do junija 99. ©460-063, po 19. uri 24690
Prodaja počitniških PRIKOLIC, novih in rabljenih, uvoz iz Nemčije. CARAVAN CENTER TRIGLAV, ©061/162-25-84
24792
Prodam CITROEN AX, I. 88, prevoženih 106.000. ©242-159 24818
POLO, 1.4, 1997, klima in veliko dodatne opreme, rdeč, 6000 km, prodam za 1.8 mio SIT (19500 DEM). ©041/
642-880 24835
Prodam VW GOLF CL, kovinske barve, cent. zaklepanje, letnik 1993, brezhiben. Darja Križnar, ©226-424 ali 041/682-
171 24905
Prodam Z 126 PGL 650 I. 89, reg. od 25.8.99, garažirana, prevoženih 25000 km. ©620-728 24914
R 4 GTL, I. 88, reg. 3/99, svetlomodre barve, cena 150.000 SIT. ©624-941 ali 041/677-553 24922
Prodam ŠKODO FAVORIT I. 91, reg. 10/ 99. Cena 380.000 SIT. ©862-504, po
16. Uri 24930
Prodam Z 101, letnik 1988. ©721-682
Prodam BMW 316 i, I. 92, reg. do 9/99, zelo lepo ohranjen, cena po dogovoru. ©323-895, 041/679-374 24936
JUGO 55 KORAL, I. 88, OPEL 1.8 GTE, 634-231
SUBARU J 12 JUSTY S 4 VVD, 1 OPEL FRONTERA 2.0 i, I. 95, ?"°ti&,a11 AVTOGARANT 634-231 ^J^,
GOLF JXD I. 90, RENAULT CLIO 1 -4 % I. 91, OPEL ASTRA 1.4 ISE CLB l-'Jjjj prodamo. AVTOGARANT 634-23JJ1,.
CITROEN AX 11 RE, I.89, REr^LT 19 GTS I. 91, RENAULT 9 GTL ' prodamo. AVTOGARANT 634-23jJ^»
LADA NIVA 1700, I.95, LADA SAMAJ^ I. 87, PEUGEOT 405 GL I.89, ProdZse<> AVTOGARANT 634-231____j>-
HYUNDAI PONY LS I. 90, R 4 GTL fi RENAULT 19 16 V I. 94, AVTOGARANT 634-231 ___>-
TIPO 1.9 TD, I. 88, klima, eJ?nktslT centralno, servo, cena 640.000 ©330-444, po 20. uri
24983
Prodam Z 101 starejša registri^ lotor odličen, poceni. ©738-02»^
motor i
--'— "Tfotelj'
Ugodno prodam trosed, dvoseo ^ lahko posamezno. ©632-751 ^^
LIVADA DO.0.0 AVTOINTEX proda ^ vozil: JUGO 45 I. 86, 88, JUGO 5»h»f| LADA SAMARA I. 93, ŠKODA ^pfif 135 LS 1.92, GOLF CL I. ^Lvra I-CROMA 1600 I. 90, OPEL VEgl^f 90, 95, AUDI 80 2.0 E, I. 92, VW PA=> gg CL 1.8 i I. 92, LADA NIVA 16°°cta\/A KOMBI CITROEN C 25 D I. 90, ZA='£„3 3.8 N RIVAL, L. 90. Možna staro za staro, nakup na kreditP g3 vozil. ©224-029
—--■--l^vijen
R 4 GTL, zelo lepo ohranjen, opr*^ tehnični pregled, cena po "°9 gl ©403-882
ROVER 214 SI, I. 12/96, P^'jSo 28.000 km, rdeče barve, z"10 ohranjen, prodam. ©715-196
Prodam R 18, I.83, vozen, neregis*"^
©557-365 ___-<
Prodam UNO 45 FIAT, letnik ©561-565
CLIO 1,4 RT, I.93, bel.
25021
,241-637
#rii^iwdPd»ni 11 ni*
ŽIROVNICA
v.
BMW 316, I.85, reg. do 2*!*gff: manjša okvara kardana, 340.0"" ©731-086 J^*
"- n*7l 99'
Prodam R 4 GTL, I. 87, reg. 20- ^ cena 165.000 SIT. ©733-665 ______'
Prodam R CLIO 1.4 RT I. amboliran, izredno ohranjen, "9 a9 ©242-577
——iTTggO. HONDO SHUTTLE 4 WD, letnik prodam. ©741-848
ZAHVALA
Ob smrti
EDVARDA SIMONČIČA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki s pospremili na njegovi zadnji poti. . rr<Tu0\ '0
Hvala g. župniku, pogrebni službi Navček d.o.o. ter gasilcem iz je pevcem za lepo opravljen obred. Vsem imenovanim in neimenova enkrat iskrena hvala.
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Trboje, november 1998
96
T°rek, 24. novembra 1998
MALI OGLASI
31. STRAN • GORENJSKI GLAS
ZA GORENJKE
IN GORENJCE!
24 UR DOBRE GLASBE!!!
^odam JUGO 45, celega ali po delih. c'"-244
OPEL ASTRA 1.6 I, I. 92, dobro onranjen, ugodno. RONDO TRADE
g*-889 25058
HONDO CMC 1.4 IS HB, I. 96, 40.000 ^.veliko opreme, ugodno. RONDO I^ADE 634-889 _25059
Q0LF JXD 1.6 I. 87/88, reg. 11/99, aobro ohranjen. RONDO TRADE 634-
25060
P0RD ESCORT 1.4 CL KARAVAN, I. 94, ffij lastnik, ugodno. RONDO TRADE
^859 _25062
RENAULT 5 FIVE, I. 93, bele barve, lita P'atišca, strešno okno. RONDO TRADE
^889^ 25062
JUGO KORAL 45 I. 89, odlično Rien' ugodno. RONDO TRADE
_J4-889 25063
^PASSAT 1.8 CL KARAVAN, I. 92, nii/'nSP km- nekaramboliran, prvi last-l!!l^2NDO TRAPE 634-889 25064
FORD ESCORT 1.3, I. 93, rdeče barve, .j^grvisna knjižica. ©326-517 25069
k^?LF 19 TD KARAVAN, I. 95, ABS, * ma. 2x AIR BAG, ALU, reg. 5/99, SV, '•oprema, servisna, kot nov, 1.810.000 1 ' al1 18.800 DEM. AVTO LESCE 719-
iil 25070
ALFA 33 1.5 IE, I.93, rdeča, reg. 7/99, CZ, ES, AR, kat., 687.000 SIT ali 7100 DEM. AVTO LESCE 719-118 25073
ASTRA 2.0 i GT, I. 93, met črna, reg. 4/ 99, ALU, SV, CZ, s. streha, AR, ohranjena, 1.143.000 SIT ali 11.800 DEM. AVTO LESCE 719-118 25074
SVVIFT 1.3 GL, I. 90, 4 v, ALU, bel, reg. 5/99, kat., 656.000 SIT ali 6800 DEM. AVTO LESCE 719-118 25075
ESCORT 1.8 diesel, I. 91, rdeč, 5 v, cz, 1. lastnik, servisna, ohranjen, 861.000 SIT ali 8900 DEM. AVTO LESCE 719-118
25076
DAEVVOOD NEXIA 1.5 GL, I. 96/97, 36000 km, 1. lastnica, 5 v, metalic, ohranjena, 1.191.000 SIT ali 12.300 DEM. AVTO LESCE 719-118 25077
PUNTO 60 SX, I. 96, met. rdeč, 5 v, AIR BAG, s. streha, CZ, el. stekla, 1. last., 1.414.000 SIT ali 14.600 DEM. AVTO LESCE 719-118 25078
R 19 1.4 TS, I. 89, met zelena, 5 v, reg. 41/99, ohranjena, 610.000 SIT ali 6300 DEM. AVTO LESCE 719-118
25079
LAGUNA 1.8 RT, I. 97, met bordo rdeča, 1. lastnik, servisna, ABS, AIR BAG, 1. barva, kot nova, 2.374.000 SIT ali 24.500 DEM. Na zalogi 4 LAGUNE tudi Break. AVTO LESCE 719-118 25080
DCL-I0 1.4 RT, I.93, rdeč, 5 v, reg. 5/99, ES, AR, megl. 83.000 km, 909.000 ji??'194°0 DEM. AVTO LESCE 719-118
km1'? 14 RT' 93' met zelen> 59000 <ton I:last- servisna, reg. 6/99,1. barva, »30.000 SIT ali 9600 DEM. AVTO LESCE n9"118
- ZAPOSLITVE
Iz središča Slovenije v Vaše srce
89,7M»*Radio GEOSS^ttz
Kix 0611883-740, telefon 0611885-252, GSM 041-682-146
Osnovna šola Orehek Kranj
zasavska cesta 53 c 4000 Kranj
izpisuje delovno mesto
RAVNATELJA
Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih določa Zakon o Organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list Rs> št. 12/96) ter imeti pedagoške in organizacijske sposobnosti za uspešno vodenje zavoda.
Ravnatelj bo imenovan za štiri leta.
kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju Po9ojev, kratkim opisom dosedanjega dela in programske Usmeritve za vodenje in razvoj šole v 8 dneh po objavi razPisa na naslov šole s pripisom "za razpis ravnatelja".
^ izboru bodo kandidati obveščeni v zakonitem roku.
Uprava šole
gorenc
zzerija
Koroška cesta 59
(v križišču za Struževo)
Tel.: 064/361-300
AO VAS MIKA, DA BI POJEDU SLASfNO PIZZO IZ KRUŠNE PECI ?
PIZZFRI1A GORENC ODPIRA SVOJA VRATA 27. NOVEMBRA 1998. POLEG PIZZ VAM BODO PONUDILI TUDI RAZNE SOLATE IN DRUGE JEDI.
PRISRČNO VABLJENI!
Iščemo NOVE SODELAVCE za terensko prodajo medicinskih pripomočkov. ©545-446, 041/651-737 in 041/721-
65 7 24507
Takoj zaposlimo TRGOVKO iz Škofje Loke ali okolice z enim letom izkušenj na delikatesi. Tel.: 654-130
FANT 20, išče zaposlitev, prodaja odpade. ©441-002_ 24986
Redno ali pogodbeno zaposlimo DEKLE v strežbi. ©310-155_24989
Iščem DELAVCA (iz Kranja) za montažo plastičnih oken in vrat. ©332-879
25020
Iščem (v decembru) PRODAJALCE po domovih za dobro plačan artikel, ki se dobro prodaja. ©328-095 25024
Delo dobi KUHAR ali KUHARICA. ©558-909 24546
Za terensko delo nudimo redno zaposlitev. ©557-995, informacije v sredo
24599 _____
Iščemo samostojnega KUHARJA -ico. Gostilna Bizjak, Zg. Bela 24696
Restavracija in bistro STARA POŠTA Kranj, Koroška 2 zaposli KUHARJA in NATAKARICO. Inf. na; 064/226-075 ali 041/746-359.
IZLETNIŠKI KOTIČEK GORENJSKEGA GLASA IN RADIA TRŽIČ
RADIO (M^SMMIGLAS VSAK TOREK V GORENJSKEM GLASU vsak četrtek ob 14.55 na 88.9 in 95.0 Mhz
RADIO TRŽIČ
Spoznavamo slovensko lepoto, predstavljamo zanimivosti ob poti (na poti), izletniško vas pripeljemo na cilj z besedo in glasbo.
Sodelujte z nami. Predlagajte svoj izletniški cilj, na naslov Gorenjski glas ali Radio Tržič (Izletniški kažipot)
Tatjana, Janja
Če ste mladi in komunikativni in vas zanima delo za šankom nas pokličite na ©245-171_23014
NEZAPOSLENI - nudimo redno zaposlitev. Inf. na ©315-380 od 8 - 13 h
23358
RDS STEREO
89.8 91.2 96.4
Zaposlim NATAKARICO v piceriji in več deklet iz okolice Kranja za delo v baru. ©425-080 25030
SMO PRODAJNA MREŽA M, KI SE PROFESIONALNO UKVARJAMO Z TRŽENJEM IZOBRAŽEVALNIH PROGRAMOV. ZA OSEBNI RAZGOVOR POKLIČITE 064/634-064, 041 637-492
ŽIVALI
Prodam plemenskega ZAJCA. ©460-063 po 19. uri 24691
Izgubljen mlad PES, črnorjave barve, išče topel dom. Pokličite na ©491-015
PO 15. Uri 24697
Prodam 10 dni starega BIKCA simen-talca. ©422-660 24907
Prodam PAŠNO TELICO simentalko brejo 7 mesecev. ©681 -070 24920
Prodam BIKCA 130 kg težek. Lipnica 3, Kamna gorica 24926
Prodam PRAŠIČE za zakol, težki od 160-170 kg, domača krma. ©633-885
24929
BIKCA simentalca 140 kg, prodam.
©401-532 24933
KRAVO brejo četrtič 4 mesece SIVKO prodam - paša in seno biološko. ©241-
71 4 24950
Prodam TELIČKO simentalko, staro 10 dni. ©721-247
24957
Prodam črnobelega BIKCA, starega en teden. Praportna polica 11, Cerklje
Prodam TELIČKO za rejo, 2 meseca staro. ©720-092 25008
Prodam OVNA za meso. popoldan
r451-127,
25032
Prodam brejo KRAVO. Grilc, Visoko 20
25042_
Enomesečne BELE PIŠČANCE za nadaljno rejo po 300 SIT/kg, prodam. ©245-039 25044
RADIO SORA
RADIO SORA tel.:064/605-605
radio triglav
4270 JESENICE TRG TONETA ČUFARJA 4
telefon: 064 861 012, fax: 064 861 302 kontaktni studijski telefon: 064 862 862 frekvence: UKV 96,0 89,8 101,1  101,5 Mhz
Za montaže in servisiranje zaposlimo MONTERJA KLIMA NAPRAV. PROMPT.D.O.O., Breg 46, Žirovnica,
©801-908 24823
DELO NA DOMU - polnjenje kuvert, zaslužek do 80.000 SIT/mesečno. Pokličite 041/768-137 ali pišite Boštjan, p.p. 8, 1217 Vodice
24937
ŠIVILJAM nudim delo na domu. Potrebujete industrijski šivalni stroj (OVERLOOC ali "šteparico". Oglasite se na ©741-773 od 6-14. ure, vsak delavnik • 24940
Redno ali honorarno zaposlim osebo s poznavanjem TV-video HI-FI za pomoč v trgovini. ©041/628-616
24942
Honorarno ali redno zaposlim simpatično dekle za delo v bistroju v okolici Šoštanja. Dobro plačilo + stanovanje. ©063/881-789, Andreja 24943
Za redno ali honorarno delo zaposlimo DELAVKE za čiščenje posl.prostorov na območju Škofje Loke ter Kranja z okolico. Šifra: VESTNA 24954
DELO DOMA -sestavljanje igrač, šivanje, montaža itd. ©041/752-168, zvečer 24974
Če delaš, kolikor hočeš, in dobiš, kolikor narediš,
da zaslužiš, kolikor hočeš. In prav tako je pri nas.
Kaj vam ponujamo?
• zanimivo delo - svetovanje in trženje osebnih in premoženjskih zavarovanj;
• redno zaposlitev;
• strokovno usposabljanje;
• možnost dobrega zaslužka;
• ustvarjalno in prijazno delovno okolje.
In kaj od vas pričakujemo ?
• vsaj 5. stopnjo strokovne izobrazbe;
• delovne izkušnje v prodaji;
• vozniški izpit 8-kategorije;
• sposobnost dobrega komuniciranja.
Zavarovalne zastopnike iščemo na območju Gorenjske.
Pisne prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev poiljiic v 8 dneh od objave na naslov: Adriatic zavarovalna družba d.d. PE Kranj Kidričeva 2 4000 Kranj
Delovno razmeri« bomo sklenili za določen {as 1 leta s 3-mesecnim poskusnim delom in možnost|o zaposlitve za nedoločen čas.
Kandidati boste o odločitvi obveščeni v 15 dneh pm.'trn 1.
Prodam JAGNETA za zakol. ©688-112
25053
Prodam plemenskega kozla, starega 3 leta. ©691-668 25066
Prodam PRAŠIČA 220 kg težkega, domača krma. ©421 -587 25068
Prodam pujsa za zakol do 200 kg. Tel.: 411 302_
ŽIVALI KUPIM
BIKCA simentalca, starega do 14 dni, kupim. ©451-238 24906
Kupim 10 dni starega teleta simentalca bikca in telico. ©646-257 24915
Kupim BIKCA simentalca, starega 14 dni. ©46-00-84 24949
Kupim do tri tedne starega bikca simentalca. ©421-245 25011
BIKCA simentalca do 10 dni, kupim. ©730-755 25031
TELIČKA, starega en teden, kupim. ©730-523 25055
RADIO KRANJ POSLUŠAM VSAK DAN 973 Mhzh
UREDNIŠTVO: 064/222-825, STUDIO: 222-222, TRŽENJE: 221-186, FAX: 225-290
=?ADiO
i
.3 F
TOREK:
- 16.10: VARUJMO ZDRAVJE -HEMEROIDI -GOST DR. MIRAN REMS
17-20: MINUTE PROTI NASILJU -3. ODDAJA
Ax     - 20.00: 911 TURBO -^VTOMOBILISTIČNA ODDAJA
SREDA:
VEČERNI PROGRAM-MODA IN ...
ČETRTEK:
VEČERNI PROGRAM - PARNAS
WWW:HTTP://www.radio-kranj.si E-mail: info@radio - kranj.si
ZADNJE NOVICE
bo dežurna novinarka
Renata Škrjanc
telefon: 064/223-111 mobitel:0609/643-014
pokličite, sporočite, predlagajte...
IV/1 I
bomo pisali
Novost računalniške opreme za slepe in slabovidne
Škofja Loka, 24. novembra - Minuli teden je bilo v škofjeloškem] Centru slepih in slabovidnih stro kovno usposabljanje mentorjev za uporabo osebnih računalnikov prilagojenih slepim in slabovidnim. Za posebno računalniško opremo sta poskrbela ljubljansko podjetje Miška ter avstrijsko podjetje Transdanubija, seminarja pa se je udeležilo pet slepih gojencev omenjenega centra in štirje mentorji škofjeloškega CSS ter ljubljanskega Zavoda za slepo in slabovidno mladino, vodil pa ga je Paul Thon. Predstavili so novosti prilagoditve strojne in programske opreme za slepe in slabovidne, kamor spadajo tudi vmesniki za delo slepih v okoljih Windows 95 in Windows 98. Najpomembnejša izboljšava je, da slepi lahko prvič v Win-dows okolju uporabljajo tudi slovensko sintezo govora, dosedaj so namreč lahko uporabljali le tuje jezike. S prilagojeno računalniško opremo slepi podatke z zaslona berejo v braillovi pisavi ali pa jo računalnik spremeni v zvočni zapis. "Dosedaj so slepi lahko uporabljali le tuje jezike, zdaj tudi slovenskega, novosti, ki so jih prikazali na seminarju pa so potrdile pravilno usmeritev našega centra pri izbiri strojne in programske opreme, ki jo uporabljamo," je povedal direktor škofjeloškega CSS Boris Koprivnikar. • R. Š.
GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si
T7-J.G0STOCB TAVEENA .O A K H U t
Žerjavica 12. Kranj, Tel.: 064/4914)68 OBIŠČITE NAS!
Sprejemamo zaključene družbe do 50 oseb (ohceti, poslovna kosila, seminarji) Nedeljska, družinska kosila! Velik izbor kulinarične ponudbe (sveže ribe in morski sadeži, klasična in
vegetarijanska hrana) Sobe 1. kategorije po ugodnih cenah!
GBD
Gorenjska borzno posredniška drttffm dJL
ŽEUTE KUPITI ALI PRODATI DELNICE?
NISTE ZADOVOLJNI Z OBRESTMI V BANKAH?
31 RADI OPLEMENITILI _____
VAŠE PRIHRANKE?
ObiSčete nas lahko "*=-vsak delovnik od 7. do 19. ure. -
NAREDITE KORAK ZNAMI-
katBk rtaptem
Koroška Ji, Knmj
teLt*fc4V380 \m, fca:064/580 It) 12
G.G.
Sašov Abraham in razprodan koncert
Po številu uglednih gostov in uveljavljenih nastopajočih je bil minulo soboto zvečer v Zabreznici glasbeni dogodek leta. Ob svojem srečanju z Abrahamom je Aleksander (Sašo) Metek, v glasbenem svetu najbolj uveljavljen občan nove občine Žirovnica, pripravi/ koncert "50 let -Mezek s prijatelji". Koncert, na katerem so nastopili najuglednejši slovenski pevci in kantavtorji, Sašovi prijatelji glasbeniki, ter gostje iz drugih držav, je bil v večnamenskem prostoru žirovniške osemletke. Večje dvorane občina Žirovnica pač (še) nima.
Ko seje v Žirovnici dva tedna pred koncertom razvede-lo, katerega dne bodo na pošti v prodaji vstopnice, je bila kljub mrazu že debelo uro pred odprtjem poštnega okenca zelo dolga vrsta; in vstopnice so bile razprodane v slabe četrt ure! In žal jih je bilo veliko premalo za vse, ki bi jih radi kupili in se pridružili praznovanju svojega uglednega soobčana, sicer krajana Most pri Žirovnici.
Pa naj še kdo reče, da na Gorenjskem ni posluha za vrhunske kulturno glasbene dogodke in za uspešne Gorenjce, ki si kruh služijo v tujini! Če bi se Aleksander Mežek odločil koncert s Kreslinom, Predinom, Lovšinom, Smolarjem, Sifrerjem, Domicljem, Pengovom in Bo-nčinom pripravili v petkrat večji dvorani, bi vstopnic bržčas prav tako zmanjkalo.
TAC<£   VHAEjjD Je glC Pft
Ofc- §ka HRow*r Je Zvva Lfi, VlToMiA- C
Hidrometeorološki zavod Republike Slovenije
m
Danes, v torek bo sprva ponekod še rahlo snežilo, v sredo in četrtek pa bo delno jasno.
DAN	TOREK	SREDA	ČETRTEK
VREME			
T min / T max	-4/0	-7/0	-5/1
8>
M
ULIČNA PRODAJA NA M     STOJNICAH NA % GLAVNEM TRGU v Kranju
od 30. NOVEMBRA h do S. DECEMBRA i 998
$ Prijave: ARCUS Kranj, Glavni trg 22 Sip
tel./fax: 064/22 55 71
5c Kvwmwmw[m:www4
ROKOMET ŽENSKE l.DRL
RD JELOVICA Škofja Loka: M-DEGRO Piran
jutri, v sredo, 25.11.1998 ob 18. uri
v dvorani Poden JELOVICA
TLAČNA LIVARNA in OBDELAVA ULITKOV
KOŠARKA
OKU MUtHOKŽKD MUIBOR —
Sreda, 25.11.1998 ob 20. uri
HALA PODEH ŠKOFJA LOKA Vabljeni!
5EZ0M5KE VSTOPNICE V PRODAJI V BIFEJU 5P0RTME DVORAME.
mm
Mohor Bogataj
(   za župana )
Spoštovane Kranjčanke, spoštovani Kranjčani!
"Ustvarili bomo takšne pogoje, da bomo Kranjčani zopet v vrhu slovenskega gospodarstva, športa, slovenske kulture. Zaupajte nam. Skupaj lahko naredimo več in dosežemo skoraj vse!"...
Sva zapisala na našem pozivu pred dnevi.
To nedeljo pa ste sebi, vsem nam, celi Gorenjski in Sloveniji jasno sporočili, da smo se v Kranju resnično odločili za drugačno in boljšo prihodnost. Hvala za vašo številno udeležbo, hvala za glas, ki ste nam ga dali, hvala za vaše zaupanje. Naredili smo pr(a)vi korak in dosegli smo skoraj vse! V nedeljo, 6.12.1998, bomo začeto dokončali.
Vaša Mohor Bogataj in Jelko Kacin
Jelko Kacin
f lista kandidatov LDS ^ V za Mestni svet MO Kranjs