Izhodišče in cilj našega programa
Ko dokončujemo svoj novi program, vemo natanč-no, da smo ostali samo tisti, ki smo brez masla na glavi; vsi drugi so odšli dmgam. Zato nismo obreme-njeni s preteklostjo, sami smo podrli nekdanjo parti-jo - kdor nas še zdaj tišči vanjo, bo prej ali slej v njej končal. To nam narekuje novo, demokratično samo-zavest: zato nas tudi ne zanimajo neskončni politični perepiri, ampak prihodnost. Ne levodesne opredeli-tve in poimenovanja, temveč realni, pogosto krvavi
problemi slovenskih ljudi. Ne zdi se nam pomemb-no, ali smo malo bolj ali malo manj od sredine, nam gre za kruh vseh ljudi, za jasno, razvidno in srečno prihodnost Slovenije.
Z osamosvojitvijo Slovenije se je dokončno izčrpal znameniti program združene Slovenije iz leta 1848. Njegov cilj je dosežen, zdaj ga je treba na novo definirati v lastni državnosti, kajti Krpan ne hodi več na Dunaj in celo Sava ne teče več v Beograd. za svojo usodo v dobrem in slabem smo odgovorni izključno sami. Zato ne sme biti:
—  ne revščine
—  nobene razprodaje, ne navznoter ne navzven
—  ne kulturne obubožanosti
—   ne zapacanosti »raja pod Triglavom«
—   ne konjunkturistične gnilosti in samovšečnosti. Zato se mora vsakdo v tej doraovini počutiti vsaj
približno varno in srečno.
Priznavamo vse, kar je bilo storjeno dobrega, toda to nas ne odvezuje kritičnosti do vsega zavoženega. predvsem pa ne skrbi za razvoj, socialo, skrbi za vse manjše, za družine, za otroke v šoli, za ^tare in bolne, za vse, ki so v stiskah. Obenem se zavedamo. da nas je Slovencev premalo in je slehernik drago-cen; nobenega talenta, nobene sposobnosti ne sme-mo po nemarnem zgubiti. Naša prihodnost je široka in raznovrstna iniciativa, zadnji kot Slovenije mora sodelovati za novo, moderno, uspešno Slovenijo, ki je izhodiSčc in cilj nalega programa in našega delo-vanja.