38
Novice.
—   Deželni zbor   kranjski je sklican na dan 26.   ja> nuvarija k zasedanju.
—   Izid volitve v trgovsko in obtrniško zbornicor
Volilna komisija za trgovsko in obrtniško zbornico v Ljubljani naznanja izid volitev, katere so se izvršile 14 januvarija 1897 za trgovsko in obrtniško zbornico v Ljubljani. 1 ) Od 595 vo-lilcev I. in II. volilnega razreda trgo?inskega odseka volilo-jih je pravilno 162 Izvoljeni so za člane trgovske in obrtniške zbornice naslednji gg : Karol Pollak, trgovec v Ljubljani s 141 glasovi. Vašo Petričič, veletržec v Ljubljani & 139 glasovi, Avgust Skaberne, trgovec v Ljubljani s 135 gla sovi 2.) Od 2819 volilcev III volilnega razreda trgovinskega odseka volilo jih je 515 pravilno. Izvoljena sta bila za Č:aua trgovske in obrtniške zbornice gospoda: Ivan Krajec, knjigo-trž«-c v Novemmestu s 482 glasovi in Franc Omersa, trgovec v Kranju s 435 glasovi. 3).Od 25 volilcev I volilnega razreda obrtnega odseka (velika industrija) volilo jih je 16 pravilno in izvoljena sta bila za člana trgovske in obrtniške zbornice gospoda: Ivan Bautngartner tovarnar v Ljubljani s-16 glasovi, Andrej Gassner, solastnik tovarne v Tržiču s 15 glasovi. 4 ) Od 9938 volilcev II volilnega razreda obrtnega odseka volilo jih je 2046 pravilno in izvoljeni so bili članom trgovske in obrtniške zbornice gg : Ant. Klein, lastnik tiskarne v Ljubljani z 1993 glasovi, Josip Kušar, lastnik mlina in državni poslanec v Ljubljani z 1661 glasovi, Josip-Lenarčič, tovarnar na Vrhniki s 1656 glasovi. Fr. Kollmann, steklar v Ljubljani z 1622 glasovi 5 ) Od 24 volilcev III. volilnega razreda obrtnega odseka (rudarstvo) volilo jih je ^ pravilno in izvolili so članom zbornice gosp da Karola Luck-mann-a, ravnatelja kranjske industrijske družbe na Jesenicah z 9 glasovi.
—   Državnozborske volitve. Te dni se zaključi dr-žavnozborsko zasedanje in razpusti poslanska zbornica. Nove volitve bodo okrog 20. marca. Agitacija za volitve je že v najboljšem tiru. Dne 7. jan. je bil volilski shod v Lescah. Predstavila sta se volilcem kot kandidata g. prof. Tomo Zupar*
39
in g. Pogačnik, posestnik iz Podnarta. — Slovensko katol. delavsko društvo v Ljubljani je na svojem zadnjem shodu postavilo kandidatom v peti kuriji svojega tajnika g. Gostinčarja, delavca v predilnici.
—   Vrhniška železnica. Vršil se bode v kratkem politični obhod za to železnico in pričelo z eksproprijacijo zemljišč.
—   Občina škofjeloška. Cesar je potrdil v kranjskem deželnem zboru vsprejeti zakon, po katerem se občina Skofja-loka razdeli v dve samostojni občini Skofjaloka in Zminec.
—   Poskusen samomor. Minolo nedeljo popoludne našli so na tukajšnjem pokopališču pri sv. Krištofu obstrelje-aega frizerja Janko GruleŠiča iz Karlovca na Hrvatskem Pripeljal se je iz Celja, kjer je bil v službi, v Ljubljano z namenom, da se usmrti PrizaHjal si je z revolverjem dve rani v prsi. a se ni smrtno ranil in je upati, da ga v bolnici ozdravijo. Vzroka poskušenemu samomoru Grulešič ni hotel povedati.
—   Umor in samomor. Dne 15. jan. v jutro je skočil v Medvodah pod železniški vlak pomožni železniški Čuvaj Štefan Klembas in je bil takoj mrtev. Ko so po tem dogodku Sli pogledat v njegovo stanovanje, našli so v njegovi postelji mrtvega prijatelja samomorilČevega železniškega čuvaja Valentina Vertina. Imel je usta in nosnici z bato zamašene na vratu se mu je pa poznalo, da ga je nekdo davil. Valentiu Vertin je dobil pred kratkim stalno službo pri železnici. Za to službo je prosil tudi Klembas, vsled česar je bil sila jezen na svojega prijatelja Vrtina Pred tremi dnevi je Klembas odšel, ne da bi povedal kam Kar dobi Vrtin od njega iz Ljubljane pismo, naj pride doli. Ta se vabilu odzove in pride dne 14. jan , zvečer bila sta oba dobre volje v Ljubljani, sta obiskala gledališče in o polunoČi sta se vrnila oba z vlakom v Medvode, Klembas je povabil Vrtina, naj gre k njemu spat, ker ima daleč domov. Poslednji se kakor prej že večkrat odpove tudi dane3 vabilu in gre h Klembasu spat. Kaj se je vse godilo po noči ni prav jasuo, a gotovo in brezdvomno je. da je Klembas zadavil Vrtina in potem v obupnosti sam skočil pod vlak Grda zavist, da je Vrtin dobil stalno službo, je dovela Klembasa k temu groznemu koraku. — Ta strašen dogodek je vzbudil veliko senzacijo, posebno ker sta bila Vrtin in Klembas še le po 20 let etara in jako dobra prijatelja.
—   Požar. Dne 8. januvarija je uničil požar posestniku Jakobu Kosirniku po domače Gaperlinu v Klancu pri Kamniku gospodarsko in hišno poslopje s klajo in orodjem vred. Škode je 2500 gld., savarovan je bil za 850 gld. Zažgal je pogorelčev 41etni sin igraje se na podu z žveplenkami. Sta-riši, pazite na otroke!
—   Pazite na otroke! Dne 17. jan. je utonila v <Gameljnih neka deklica. Šla je v potok, ki teče ob cesti vodo pit, a prevrnila se je na glavo in utonila.
—   Legar v Bosni. V krajih, v katerih je bila po-vodenj, je v Bosni se pojavil hud legar. Sodi se, da je voda iz Srbije, kjer že dolgo razsaja hud legar (vročinska bolezen) zanesla bolezenski kali v Bosno. Bosenska vlada je storila vse potrebne naredbe, da omeji bolezen.
—   Umorjen diurnist. Emil Eosenmann, diurnist v Husiatinu na Gališkem je nedavno šel v pisarno, da ondu opravi neko zastalo delo. Drugo jutro so ga našli obešenega. Znamenja pa kažejo, da se ni sam ^obesil, temveč je umorjen. Roparji so mu vzeli nekaj denarja, ki ga je imel pri sebi.
—   Umorjen žandarm. Dne 7. t. m. našli so v Železni na Češkem ubitega žandarja Vaclava Lukača. Vrat je imel popolnoma prerezan, glavo s kamni razbito, v trebuhu mu je bil zaboden njegov lastni bajonet. Zasledoval je dva lopova po gozdu. Ker so našli na tleh verižico s ključavnico, se sodi, da je hotel jednega lopova ukleniti, ko ga drugi udari po glavi. O zločincih nimajo še nobenega sledu.
—   Samomor stotnika. V Belovaru se je dne 16. t. m. v sence ustrelil z revolverjem stotnik prvega razreda Franc Janeček. Krogla je prodrla skozi glavo, izšla pri drugem senci in prebila še vrata.
—    Sleparski profesor. V Varšavi so odslovili vse-uČiliškega profesorja dr. Kordowskega, ker je v vseuČilišcni blagajnici mankalo  40.000 rubljev
—   Spaček. V Aradu je neka ženska porodila otroka z velikansko kosmato glavo, tremi usti, tremi nosovi, tremi očmi in ušesi. Na rokah je imel po štiri prste z velikimi nohtovi. Umrl je čez nekaj ur.
v
—   Solarica ubijalka. V Gaberju pri Kraljevem Gradcu na Češkem, so se šolarji te dni kepali in pri tem se je pa neka deklica močno ujezila na jednega fanta. Podrla ga ;e na tla in tako dolgo tepla s šolsko torbico, da je bil mrtev.
—   Poroka dveh stoletnih, V Eochhousu v Ameriki sta se poročita 1031etni Viljem Sexton in lOlletna njegova mladostna prijateljica Viljemina Kraft Svatbe se je udeležilo nad 100 sorodnikov in znancev. Sexton je zgubil pred tremi meseci svojo prvo ženo in gospa Kraft svojega moža nekaj dni pozneje. Po poroki sta se peljala na sprehod v vozu, ki je bil narejen pred 83 leti. Potem sta šla v hišo Sextonovo hišo, sezidano pred 90 leti.
—   Dvajset let v moški obleki. V nedeljo so na Dunaju prijeli nekega moža, ki v gostilni ni imel s Čim plačati. Dotičnik se je izkazal z delavsko knjižico, da se imenuje Josip Kneidinger, rojen je na Dunaju, pristojen v Jul-bach in ima 48 let Ko je zdravnik pri policiji preiskal tega moža, se je prepričal, da je ženska. Pokazalo se je, da je njeno pravo ime Josipina Marija Kneidinger, drugi podatki v delavski knjižici so pravi. Preoblečena je že za moškega 20 let, ker tako ložje dobi delo. Delavsko knjižico je dobila na podlagi nekega izpiska iz krstne knjige, ki se tiče njenega brata, pri okrajnem uradu v Otakringu, kjer so v delavsko knjigo tudi njeno osebo popisali. Izročila se je okrajnemu sodišču da proti njej kazenski postopa.
—   Samomori na Dunaju. Lani se je na Dunaju 396 ljudij s samomorom končalo življenje.
—   Mesto — dedič. Grof Ernest Doernberg, ki je te dni umrl v Eeznu (RegensburguJ na Nemškem je temu mestu zapustil vse svoje premoženje v znesku 15 milijonov mark za dobrodelne namene.
—   Napad na ženo. Natakar Jurij Kerl na Dunaju je te dni trikrat ustrelil na svojo od njega ločene soproge, ker se ni hotela ž njim spraviti. Potem se je dvakrat v glavo ustrelil.
—   Sleparije v Italiji. V Bolonji so zaprli dva znana trgovca, ker sta zamotana v neke sleparije pri tamošnji bančni podružnici.
—   Stari ljudje. „Luzerner Tagbl." pripoveduje: Marsikateri Švicar se spominja še dr. Geisselerja, ki se je leta 1866 v dobi preko 60 let, izselil v južno Ameriko. Od tistega časa sta si dopisovala z nekim prijateljem v Luzernu. No, poslednji čas je postal dr. Geisseler nekoliko nemarljiv v svojem pismu od 4. nov. m. 1 opravičuje tako-le: „ Oprosti mi, da sem tako nemaren v pisanju, postaja mi težko. Dne 16. avgusta se stopil v svoje 92. leto, torej pričenjam počasi starati se". — New-Yorški „World" je te dni prinesel podobo najstarejšega človeka v Ameriki. Zove se Miguel Vejar in mu je 130 let. Prvo ženo je izgubil Vejar o potresu 1806. leta; druga žena mu je umrla 70 let pozneje. Imel je 13 otrok, od katerih jih še živi 9. Koliko ima unukov in pra-unukov, tega pa niti sam ne zna, ker jih ne pozna vseh. Ta neobičajni starec je izpil tekom dolgega svojega življenja mnogo vedrov žganja, preko 100 let pa uprav strastno kadi cigarete in vendar je še živ. Nikdar ni živel po kakšnih zdravstvenih pravilih   in   bolje   del   njegovih let mu je prošel,
ne da bil se bil kedaj   kopal.    Ta   človek   mora imeti  zares izreden organizem.
— Prevajenje. Slično Nitzschejevem preobratu pojmov govori se že nekaj časa o prevajenju v rabi važne, vsakdanje jestvine, ki se zlasti od zdravniške strani vedno nujneje priporoča. Grre se namreč za to, ker mogcče omejiti uživanje škodljive bobove kave in jo nadomestiti s sladno kavo, ki ima po mnogih znanstvenih preiskavah velike zdravstvene prednosti. Vedno rastoče gibanje na tem polju se je pričelo takrat, ko se je znanemu kemiku Trilliehu, asistentu slo-večega profesorja Pettenkoferja v Monakovem, posrečilo, z izvlečkom iz kavinega drevesa von in okus bobove kave na čudovito popolen način prenesti na sladno kavo. Tvrdki Kathreiner pa gre zasluga, da je važnost te iznajdbe spoznala in sladno kavo po Trillichovern načinu na debelo izdelovati pričela. S tovarniškim izdelovanjem te pod imenom „Kneippova kava" zrane Kathreinerjeve kave z okusom bobove kave je ta tvrdka ustanovila novo, mogočno obrtnijo, ki se že razteguje daleč preko Nemčije in Avstro-Ogerske. V raznih, daljnih delih sveta se izdeluje ta kava zdaj že v deveterih velikih to varnah.
40