Uredništvo in upravništvo:
Kolodvorsko ulico štev. 16.
Z urednikom bo moro govoriti vnuk dan od 11. do 12. ure.
Rokopisi ne uo vračajo.
Inserati:
Šeststopna petit-vrsta 4 kr., pri večkratnem ponavljanji daje ao popust.
ljubljanski List
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja vsak tiari razen, nedelj in praznikov ot> £». uri zvečer.
Štev. 68.
V Ljubljani v torek, 20. maja 1884.
za Ljubljano
v upravništvu:
za colo leto G gld., /.a pol lota 3 gld., za četrt leta 1 gld. 50 kr., na roosoc 60 kr., pošiljatev na dom volja mogočno 9 kr. voč.
Po pošti velja
za colo leto 10 gl., za pol lota 6 gld., za četrt leta 2 «ld. 60 kr. in za jeden mesec 86 kr.
Tečaj I.
Iz državnega zbora.
Zadnja seja v minulem tednu bila je pre-zanimiva zlasti v jednem oziru. Ni bilo mogoče, izbrati si boljših zastopnikov za ona nasprotja, ki se razodevajo v sedanjem družbenem življenji nego sta bila poslanca, ki sta s svojimi govori signaturo dala celi debati: Auspitz in knez Al. Liechtenstein. Prvi, tovarnar orientalskega pokolenja, napadal je odsekov načrt z vso plitvo zgovornostjo in s pikrim sarkazmom, ki sta lastna semitskemu plemenu. Poslednji je iznenadil zbornico z globoko premišljenim, jedrnatim govorom, kateri nam ob enem označuje čisto spremenjeni položaj zgodovinskega plemstva nasproti novodobnim razmeram in težnjam.
Auspitz je pričel svoj govor s polemiko proti knezu Liechtensteinu, kateri je v debati o obrtni noveli lansko leto bil primerjal delo socijalni službi; levičarski govornik se strinja s to primero, toda trdi, da v tem slučaji pripada špekulantom dostojanstvo ge-neralštabnih častnikov, kajti oni odkazujejo množicam njih mesta v denašnji produkciji. Potem se zaganja proti konservativnim prijateljem socijalnih reform ter jim očita, da se ne bojujejo proti kapitalu, temveč proti meščanstvu. Stališče njegovo se razvidi najbolj iz protislovja, da z jedne strani ostro graja vlado zarad izjemnih naredeb, z druge pa zopet nasprotuje vsakemu poskusu, zboljšati inilovanja vredni položaj naših delavcev, brez katerega rovanje agitatorne peščice ne bi nikdar moglo imeti tako grozovitih posledic. Svojo razsodnost glede zgodovinskih gibanj pokazal je nikolsburški poslanec z nepre-strašeno trditvijo, da ne bi bilo anarhističnih izgredov v Avstriji brez lanske glasovite delavske enkete; še vedno je mož v svojem samosvestji naivnega mnenja, da bi se anarhistična vihra, ki sedaj pretresa vso Evropo, mirno polegla na bodenbachski postaji, ako bi krmilo avstrijske države le izročeno bilo
Listek.
Jeden dan iz življenja rimske dame.
(Konec.)
Stopivša z ležišča na mehke babilonske pteproge, odloži lahko, beloblestečo ponočno haljo ter se poda v pripravljeno zlatoobrob-Ijeno kopanjo iz oniksa. Sužnica reže, snaži iu gladi jej nohte na rokah in nogah, otre slednjič s prtenino mokro telo ter je oškropi s pršico vonjivih tekočin, koje potem z dlanjo v znojnice vtira. Ogrnivša se z lahkim odelom sede gospa na bagren stol in druga strežnica ji z ličnimi opanki opne nožiče, počivajoče na krasnem poduožniku. Po tilniku, belem ko mramor, razlije se črnih, razpletenih las bujno valovje, katero spletičina spretno razčesava s slonokoščenim glavnikom, pomočnica njena pa jo mazili z nardnim oljem in druzimi dišečimi mazili; zajema jih iz posod, ki ležč v Skrinjicah, bogato okrašeuih z vloženim srebrom in slonovo kostjo. Zdaj še le pristopi prava vlasa-rica, zamorka, da ji z razpaljenim kodrcilom
državnikom kakor so Auspitz in njegovi pajdaši.
Naravno je, da bolj previdni levičarji niso bili nič kaj navdušeni po tem govoru, na galerijah se je čulo sikanje, ko je prenehal, in navzlic obligatnim čestitkam, s katerimi se obsipajo levičarski poslanci, bodeš zaman iskal po velikih dunajskih listih odkrite neomejene pohvale Auspitzevega govora.
To je bil po vsem različen govor, ki ga je imel češki poslanec Adam ek za hudomušnim zastopnikom mikulavškem. Govoril je stvarno, s posameznimi slučaji označil bedo delavskega stanu, telesno pokvarjenost in mo-ralično spridenost, katera se razširja med delavskim proletarijatom. Le država zainore braniti množico pred samopašnostjo premožnih pojedincev. Na Angleškem se vidi — in v ta namen cituje govornik oni dan od nas navedeno knjigo Ern. Plenerjevo — kak blagodejen vpliv je imelo na Angleškem skrajšanje delavske dobe. Potem pobija ugovore, katere običajno čujemo pri vsaki reformi; ako se upelje kaka naredba, ki je sprejeta uže po družili državah, očitajo desnici in vladi, da je naredba posneta, prepisana po tujem vzgledu, če se pa v važni zadevi kaj zgodi iz lastnega nagiba, takoj ugovarjajo, da mora avstrijska monarhija čakati na vzgled drugih držav. Čez opozicijo, ki se suka v takem kolobaru, moramo preiti na dnevni red. Nikdo z desnice ne prezira odličnega gospodarstvenega pomena kapitala, toda tudi delavcem, kateri nimajo svojih zastopnikov v zbornici, treba je dokazati, da se varujejo njih opravičene koristi.
Po Ad&mekovem govoru bil je sprejet konec debate, kot generalnega govornika so izvolili levičnjaki Wo 1 f r u m a, desničarji kneza Liechtensteina.
NVolfrutnov govor o vprašanji, ki se tiče delavskega prava, je moral zanimati tembolj, ker je govornik sam vzrastel iz delavskih krogov ter se po spretnosti, pridnosti in pač nenavadni sreči pospel tako visoko, da
nekoliko las skodra, druge pa v lepe kite splete in v visok stolpič navrhovati. To delo ni brez nevarnosti za ubogo Afričanko, kajti če le malo opali togotno gospo, udari jo ta koj s pestjo v obraz, da ji kar kri iz uosa udere, časi veli jo cel6 neusmiljeno bičati. Ko so lasje urejeni, pokliče gospa, pogledavša se v zrcalo, indsko sužnico; ta mora najprej na zrcalo dihniti, katero potem gospa poduha, da se prepriča, je li njena sapa nesmrdljiva in so li sline čiste. Na to vzame Indka, umetnica v svoji stroki, iz kristalnih stekleničic nekoliko belila in nekoliko rudečila, omoči vsako posebej ter pomeša s svojimi slinami; potem natre obraz z dišivo snovjo, ga prevleče z belilom, ustnice in lica pa navdahne z rožnatim rudečilom. S čopičem, s katerim po-seza v školjko, napolnjeno z modrilom, na-piklja in prevleče drobne žilice, dolge obrvi pa počrne in podaljša s posebno v vodi raztopljeno indsko črnino tako, da nastaneta dva obokana polukroga, ki se nad nosno koreniko združujeta.
Vsega tega lepotičja sicer naši Eppiji ni treba, ker jo je mati priroda itak z nenavadno krasoto obdarila, u te male toaletne umetnosti le še povzdigujejo njeno milino in
dandanes pripada uajvplivnejšim velikim obrtnikom na češkem. V istini je bila dobra polovica njegovega govora sestavljena iz spominov na lastne skušnje v delavskem stanu; njegova primera med tovarniškim delavcem in med voznikom ali kmetskim poslom je pač šepava, in bodočnost bode kmalu pokazala, če bode v istini vsled normalne 11 urne dobe za tovarniško delo naša obrtnija podlegla inozemskim tekmecem. V obče se pa mora priznati, da je Wolfrum govoril mirno, stvarno in nekako blagohotno.
Sedaj se oglasi za besedo knez Liechtenstein in z vidnim zanimanjem sledili so poslanci njegovim razpravam. Odkrito rečemo, da se v avstrijskem parlamentu redko-kedaj čuje kak govor, ki bi se mogel meriti s pomenljivo izjavo tega štajerskega poslanca. Zanimala nas je vsebina, še bolj pa osoba govornikova. Iz vsega se vidi, da se je med razumnim delom našega plemstva vršil jako važen prevrat. Uvidevši, da je po vsem nemogoče segati nazaj na prejšnje stanovske odnošaje, katere je zgodovinski razvoj razveljavil za vse veke, poprijeli so se inteligentnejši plemenitaši novodobnih nazorov in sedaj skušajo, pridobiti si zgubljeni vpliv naravnim načinom. In kdo bode tajil, da ima plemstvo, odlično po zgodovinski veljavi in po velikem svojem imetji, ako vstopi v vrsto bojevnikov za moderne ideje, ako se seznanja z omiko našega veka, pred seboj odprto obširno polje, kjer bode težko našlo primernega tekmeca? V tem smislu je poklicano, biti voditeljem prostemu narodu, in, če nas ne varajo razni simptomi, si tudi v Avstriji prizadevajo zastopniki velikih plemenitih rodbin s takim postopanjem ohraniti si sijaj svojega imena!
Poslanec Liechtensteinje najprej jako srečno polemizoval proti Auspitzu; dokazal je, da je gola nesmisel, govoriti o protivji našega plemstva proti meščanstvu. Nikdar ni obstalo v naši državi jednako nasprotje, fevdalno plemstvo je v ta namen premalo številu
moda jih tudi zahteva. Kaj počenjajo še le druge gospe, katerim so uže nelepe gube raz-orale nekdaj gladko polt. Vsak dan se kopljejo v osličnem mleku, in oslice jih celo spremljajo, kadar potujejo v bližnje ali daljne kraje. Predno se vležejo spat, polagajo si na obraz testo iz kruha, namočenega v oslično mleko; čez noč se to lepilo posuši in zjutraj je razpočeni povlaki iz mavca ali apna podobno. Da tak obraz soproga malo mika, poljubiti ženo, je verjetno; saj se pa tudi navadno ne dičijo zanj, marveč, kakor trde zlobni obiralci, za ljubimce svoje, katerih imajo kar po več nakrat.
Ko je Eppija na glavi in v obrazu do-velj nališpana, prinese nova robkinja ščetko za zobe in zobni prah, da očedi dvojno vrsto njenih biserom podobnih zobčkov, konečno pa ji ponudi še indske smole, v katero gospa dvakrat ali trikrat prav hlastno ugrizne, da se ji zobje svetijo, kakor zrcalo. Oni so pa tudi njen glavni ponos, za kateri jo zavidajo mnoge vrstnice, ki morajo v ustih nositi umetne, z zlato žico med seboj zvezane zobe. I)a prepodi smrdljivo sapo in razširja blago vonjavo, dene si dobro dišeče krogljiee v usta. Na to nanesd ji sužnice iz duhtečih omaric
in z mešCanstvom uže z davna spojeno vjedno narodno-gospodarstveno celoto. O tako zvanem „ četrtem stanu" spregovoril je knez Liechtenstein lepo besedo, da je poklican, iz svoje srede in v zvezi z ostanki male obrtnije roditi srednji stan, kajti povestnica nobenemu stanu ne zapira, nalik beneški ljudovladi, svoje zlate knjige. V gospodarstvenem tekmovanji treba paziti — nadaljuje govornik — da se iz njega ne izcimi divji boj, v katerem se uničuje slabotni od močnejšega. Pomisliti se mora, da podjetnik ne kupuje delavske sile, dajo ima marveč le v najemu ter da je dolžan, vračati jo nepokvarjeno njenemu lastniku. Od dela svojih rok se živi delavec, to je vse njegovo premoženje, kaj mu bode početi, ako je uničen jedini njegov kapital? Zabraniti to, štediti z močjo delavčevo , to je namen zakona, kateri je na dnevnem redu v tem trenutku. Po vseh državah silijo na družbene reforme: ali jih bode uvedla birokracija, ali jih bodo ustvarili višji stanovi in parlamentni za-stopi. Zmota bi bila, čakati, da se z mednarodnimi zakoni kaj opravi; preje morajo spe-cijalne postave posameznih držav kaj ukrenili v tem oziru, stoprav iz njih se izcimi mednarodno zakonodajstvo. Ogerska bode vzgledu naše državne polovice kmalu sledila in tudi na Nemškem, misli govornik, bode Bismarck 'se kmalu spravil na uravnavo delavske dobe. Končevaje z jako drastično primero stavlja govornik alternativo, ali odločiti se za družbo, v kateri je zgoraj policija, spodaj dinamit -ali jo urediti tako, da bodo višji stanovi skrbeli s požrtvovalno ljubeznijo za uarod, kateri bode z zadovoljnostjo in pokorščino odgovarjal njihovemu trudu.
Glasno je odobravala desnica odličnega govornika in po kratkem jedernatem konečnem govoru poročevalca grofa Egb. Bel čredi j a sklenila je zbornica skoraj jednoglasno, usto-piti v specijalno debato.
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
V državnem zboru pričela se je včeraj specijalna debata o šestem poglavji obrtnega reda. Posebno živahna razprava nastala je pri paragrafu 75, ki se tiče nedeljnega in prazničnega počitka. Naposled sprejele so se vse točke v smislu odborovega sklepa. — Volitve v delegacije vršile se bodo dnč 27ega t. m. Češki klub je zaključil, ponuditi nemškim poslancem iz Češke kompromis, vsled katerega bi Čehi volili šest. a Nemci štiri zastopnike v delegacije. Dnč 27. završila se bode tudi sesija državnega zbora.
Ogerski državni zbor završil se je danes s prestolnim govorom. Pri hrvatskem banu grofu Khuen-Hedervary bila je včeraj v Pešti važna konferenca, katere so se vdeležili
dragocenih oblačil, izmed katerih si po dolgem izbiranji slednjič jedno izbere. Odloživša preje omenjeno lahno odelo, obleče leskečo, prozorno košuljo, strežnice jo odenejo s spodnjo tuniko iz egiptskega, ko jantar rumenega „byssusa“, povrh pa ogrnejo s štolo, snežno-belo gornjo obleko z vtkanimi zlatimi cveticami, zlatotkanim robom, obšitim z zlatimi resami. Ta nabuhljena, gubovita stola, ki oznamlja imenitno rimsko damo in je drugim ženskam prepovedana, ima le polovične rokave, ob strani preklane, a s kljupami spete, in je dolga, da se za nositeljico po tleh vleče. Bogato z dragimi kameni obsejan pas prepaše se črez sredo, čezenj pa kipč stole slikovite gube. Iz srebernih skrinjic spravljajo strežnice razno dragotinje na dan: zlate diademe, okrašene z biseri in dragim kamenjem, zlate na-rokvice in zapestnice v podobi luskinastih kač, katerim svitli rudeči rubini nadomeščajo oči, zvonaste uhane, ukusno izdelane ovratnice, obilico dragih prstanov itd. Ko si je gospa od vsakega izbrala, kar ji za današnji dan najbolj godi, vstane in se ozre v velikem zrcalu, je li vse v redu; ako nima ničesa spočitati, odpusti sužnice ter se podd k za-
sekcijska načelnika Stankovič in Klein in vladni tajnik Spitzer. Razpravljalo se je o proračunu, kateri se ima predložiti hrvat-skemu saboru. Kakor se poroča, odobrila se je osnova proračuna tudi na Najvišjem mestu.
Tuje dežele.
Bolgarski knez Aleksander mudil se bode, vračajoč se iz Berolina v Sredec (Sofijo), nekoliko dnij na Dunaji. Stanoval bode v cesarski palači; to smatrajo za dokaz simpatije, na katero more računati v merodajnih krogih avstro-ogerske monarhije. Bolgarski knez želi, da vzdrži kneževini bolgarski ono saino-stalnost, koja jej je označena v berolinski pogodbi. Nemška in avstro-ogerska vlada podpirali ga bodeti brez dvojbe v teh njegovih težnjah.
V Parizu sestale so se danes komore. Ministerski predsednik Ferry predložil jim je poročilo o dogodkih v Tonkingu. Ob jeduem bode ministerstvo zahtevalo za azijsko ekspedicijo nov kredit v znesku 38 milijonov frankov.
V angleškem parlamentu se ministerstvo komaj ubram raznih napadov radi egiptovske politike Gladstonove. Poroča se, da bode konservativna stranka predložila novo nezaupnico ministerstvu. Tudi vlada je pripravljena na to, radi tega je svojemu zastopniku v Kahiri naročila, naj na vsak način skuša poizvedeti od generala Gordona, koliko vojakov bi bilo treba poslati, da se reši Kartum. Ako ne varajo okolnosti, jelo se je vendar enkrat resno misliti na pomoč obleganemu mestu.
Na otoku Madagaskaru začeli bodo Francozi sedaj najbrže resno akcijo, tako vsaj bi se dalo sklepati iz okolnosti, da francosko vojno ministerstvo zahteva v to svrho od komore 4 700 000 frankov.
Dopisi.
Iz smledniške okolice, 15. maja. (Izv. dopis.) Oni gospodje in one dame, ki so navajeni svoje sobe in boudoire napolnjevati s hlapom konifernega š pri ta, pač nemajo nikacega pojma, koliko škoduje ta moda posestnikom gozdov. Jako dvomljivi vžitek, ki ga nahaja naša gospoda v razpršenih kapljicah konifernega šprita, mora ž njimi vred naš gozdar britko občutiti. Odkar je prišel ta novi parfum v navado, odprlo se je našim dolgoprstnežem novo polje za pogubno njihovo delovanje. Ne mine teden, da ue bi se zgodile velike tatvine mladih vršičkov naših borovcev; škoda, ki jo prizadeva tako postopanje umnemu gozdarstvu, lahko razvidimo iz tega, da se kar na cente vozijo mlade kali v Ljubljano in da se ti vršički ne jemljo od starih dreves, temuč od mladih borovcev, ki vslei! tega ne morejo več krepko rasti, kmalu za-
jutrku, pri katerem se za kratek čas snide z otroki in — z možem, če ni uže po svojih opravkih odšel. Po zajutrku zaukaže aethiop-skim zamorcem prinesti krasotno nosilnico; vanjo se uleže in d& nesti do tega ali onega senčnatega sprehajališča, kakoršnih je v Rimu mnogo. Pred nosilnico stopajo cele vrste sužnjev, ki ji morajo pot delati skozi gnječo; brez njih bi nosilcem ne bilo možno prodreti; med spremstvom, ki sledi nosilnico, opazujemo prokuratorja, domačega astrologa, zdravnika in nekoliko ženske čeljadi. Dospevša na sprehajališče izstopi naša dama, da se malo sprehodi. Kako jo od vseh stranij koketno pozdravljajo mladi gizdalini, kako koketno jim pa tudi odzdravlja! Glej! zdaj se je jeden celo pridružil, da ji nosi solnčnik. Pogovarjata se prav živahno; mladenič je sila galanten in vidi se mu, da je prav pridno študiral Ovidi-jevo ars amcindi. Pogovori sicer niso povse nedolžni, ali, kakor se kaže, gospo vendar zelo zanimajo; vajena jih mora biti, kajti ne jedenkrat ji ne polije rudečica obraza. Ali pa ji morda naloženo lepotilo brani priti na dan ? Bog ve! Sicer i gospa sama mnogo govori: o gledališči, amfiteatru, cirku, o tej in onej vdovi,
stanejo in pritlikovska debla obdrže. V take pa se posebno radi naselijo mrčesi, ki potem škodujejo celemu gozdu.
Oni brezvestni nabiralci mladih vršičkov pa imajo od svoje tatvine primeroma jako mal dobiček. Kilogram blaga se jim plača v Ljubljani baj6 po 1 gold. 50 kr. — a koliko je treba mladih kali, da se dobi ta teža!
Navadno na ta način pustošijo gozd naši kočarji, ki gredo z obilno svojo obiteljo v tuje gozde in tam skupno trgajo in kradejo. Žaii-bog, da se jim pride navadno še le tedaj na sled, ko so končali svoje škodljivo delo. Potem pa ima gozdar to dvomljivo zadostenje, da tata zapro za par ur — a to mu ne vrne več škode in mlada drevesa so smrtno zadeta, opustošena!
Vlada je pač vlani prepovedala nabirati borovje vršičke, a s tem stvari še ni poma-gano; jaz menim, da bi se temu popustošenju le tedaj prišlo v okom , ako se prepove sploh kupčija z borovjimi mladicami. Ker niso policijske naredbe, katere sme državno upravništvo vkazati za varstvo gozdov, nikakor omejene, ima pač vlada pravico izdati jednako koristno naredbo.
Nadalje bi se imeli oni kupci, ki se pečajo s kupovanjem mladik in s tem luksuri-jozne dobičke delajo, kakor potajevalci in pomagači tatvine, postaviti pred navadne sodnije. Lahko se misli, da jim ni skrito, od kake strani dobivajo svoje blago; uže žalostne podobe prodajalcev jim lahko povedo, da niso sami lastniki gozda!
Tak kupec v Ljubljani se nam je uže večkrat imenoval; za danes zamolčimo njegovo ime. Ako bi pa naš migljej nič ne pomagal in bi te vrstice moža ne odvrnile od njegove brezvestne kupčije, bodemo tudi o priliki objavili njegovo ime, da svet zna, s kakimi možmi ima opraviti!
Iz Trsta, 16. maja. (Izv. dop.) Včerajšnji shod isterskih domoljubov v Pasji Vasi poleg Kopra bil je izredno dobro obiskan. Ob 9. uri dopoludne zborovalo se je v županiji; predsedoval je požrtvovalni isterski starosta kanonik Jan. Po živahnem razgovarjanji in debatovanji sklenilo se je, vstanoviti za koprski okraj ljudsko hranilnico in posojilnico s sedežem v Kopru. Ta sklep mora gotovo vsacega rodoljuba veseliti, komur so le nekoliko znane razmere ubogih kmetov, kateri so v nečloveških rokah zadolženi. V Istri je treba materijalnih sredstev rabiti, ako hočemo narod proti italijanski sili obvarovati in ga rešiti duševnega in materijalnega propada. Naj bi tudi po drugih okrajih posnemali koperske rodoljube in Italijani bodo začeli počasi terrain zgubljevati!
Po zboru je bil skupni obed, katerega se je vdeležilo vse razumništvo in mnogo kmečkih posestnikov; da brez napitnic ni bilo, zamo-rete si misliti. Kmalu je pretekel čas. Ob tretji
ki se je s tem in onim spozabila, pa tudi o literaturi, politiki, vojski, novo izvoljenih ali od cesarja imenovanih uradnikih in dostojanstvenikih. Kako bi tudi ne bila zgovorna, ko vsak dan, zlasti med toaleto, tako pridno prebira rimske novine (acta diurna.)
A že prehudo pripeka vročina, zoper katero ne pomaga niti solnčnik, niti krogljice iz jantara, ki jih v rokah drži, da se znoja ubrani. Čas je tedaj podati se domov. Vrnivša se, krati si uro do kosila, ako je ni prišel kdo obiskat, z branjem leposlovnih in znanstvenih spisov vsake vrste, z glasbo, v kateri je tako izurjena, da celo sama sklada napeve tujim in lastnim pesmotvorom; pogovarja se s svojim astrologom, posvetuje s prokuratorjem, zabava z domačim filosofom; le za otroke se malo ali nič ne zmeni. Minuli so tisti časi, ko so rimske matrone svoje hčerke običajno učile presti, tkati ter očetom in bratom obleke delati. Cesar August n. pr. ni maral nobene obleke obleči, katere mu niso žena, sestra, hčerke ali vnukinje same napravile. A ko bi zdaj pri belem dnevi z lučjo v roci iskal takih žen, med imenitnimi Rimljankami vsaj ne bi jih našel. Zato pa se
uri začelo je zborovati politično društvo „Edinost." K občnemu zboru zbralo se je nad 200 udov in posestnikov; predsednik Mandič pozdravi došlo občinstvo z gorkimi besedami ter jim kliče „dobro došli", predstavlja vladnega komisarja ter otvori zbor s hrvatskim govorom, v katerem pojasnuje namen današnjega občnega zbora, da je namreč zato sklican, da se govori o prihodnjih volitvah. Veleposestnik Križavac iz Žavlj razkazuje volilcem potem v slovenščini bolj po domače, zakaj se Italijani slovenskih poslancev bojč in zakaj bi oni radi voljeni bili. Burni „živio"-klici doneli so, ko je končal govornik. Tajnik D o 1 e n e[c pozdravlja zbor v imeni poslanca Nabergoja, ki je na Dunaji v državnem zboru zadržan. Nadalje pojasnuje volilcem njih volilne pravice. Profesor Spinčič slika v živih barvah uzroke, zakaj da poreški zbor volitev ni potrdil, rekoč, da poslanci niso bili žaljeni toliko osobno, nego je bil žaljen ves slovenski narod. To pa je treba povrniti s tem, da vo-lilci zopet pokažejo pri volitvah, da hočejo imeti svoje zastopnike v deželnem zboru. Spin-čičev govor bil je navdušeno sprejet.
Dolinar omenja lanske volitve in se čudi, da isterski kmetje poslušajo Italijane, kateri zahajajo v njih kraje agitirat, dasi se s kmeti ni sporazumeti ne morejo, ker ne znajo slovenščine; govornik predlaga, naj vsi volilci zopet volijo stare poslance, ker le tako si bodo pridobili veljavo. Tajnik D o len ec povdarja potrebo, da se vpišejo vsi zavedni kmetje v politično društvo »Edinost" ter se v ta namen izvolijo po vsem koperskem okraju zaupni možje, kateri imajo pole za nabiro novih udov. Enako je bil izvoljen posebni volilni odbor, kateri bode nadzoroval volitve. Podpredsednik sklene zbor s trikratnim „živio“-klicem na cesarja; vsi so vstali, pred županij-skim uradom pa je zaigrala domača godba cesarsko himno, kar je posebno dober vtis napravilo. Godba je igrala potem še mnogo slovenskih komadov prav dobro; čudili smo se, da se nahaja v Pasji Vasi taka izvežbana godba, sami kmetski fantje in možje igrajo, da si je človek moral misliti , da ima pred seboj kako mestno ali vojaško godbo. Gospodu županu Grisonu gre vsa zasluga za to!
Razne vesti.
— (Poslanec Auspitz) je v svojem zadnjem govoru v državnem zboru končal patetično svojo besede z nehote modificirano prislovico: Au-stria er it in orbc uiti mo! Poslanci so se spogledali vsled tega „kozla", a v istem trenutku 'zavpije nekdo na galeriji: Contral Občen smeh je donel govorniku nasproti; vspeh njegovih besedij je bil po polnem uničen.
— (Profesor „Ochs.“) Uže za navadnega človeka ni ravno prijetno, če se piše O c h s (v<51), a za profesorja je stvar še posebno nerodna. Ko-fiko dobrih in slabih dovtipov izvabi to samo na
r“ji uče umetnega plesanja, telovadbe, da celo Sladijatorskega mečevanja ter tekmujejo v teh strokah z možmi in to večkrat na javnih odrih. Ako tedaj mislijo današnje Dunajčanke, so se tudi tega „sporta“ poprijele, da so v tem obziru originalne, se zelo motijo. Nil novi sub sole! — Tako se je približal čas glavnega kosila (coena) med drugo in tretjo popoldansko uro. Povabljenih je več gostov in govorica suče se okrog raznih predmetov; vsak skuša po svojih močeh povišati občno radost, pripovedujoč kaj pikantnega iz življenja rimske gospode. Tudi Eppija ne molči, ampak se prav živahno udeležuje pogovora in »pleta vanj marsikaj, kar ni za vsako ubo. Neomejena razuzdanost loti se gostov še le, Ko ^so jim razna italijanska in inozemska vina možgane razgrela in jezik popolnem razvezala. iudi gospa se vina ne brani, da-si ga ne P'je v tako obilni meri, kakor hudobni jeziki pripovedujejo o drugih Rimljankah, ki baje prepijajo celo glasovite vinopivce. Gostija tiaja dolgo v noč, vendar vstane gospa preje ter gie, poslovivša se od gostov še pri belem dnevi po svojih opravkih, ki pa niso morda kaka hišna dela, marveč razna pota:
sobi nedolžno ime pri njegovih učencih ! Zato je prosil te dni nek profesor, ki ima nesrečno to ime, da bi ga smel premeniti v nedolžnejši „Ochetz“. Ministerstvo je možu rado privolilo v to premembo.
— (V Brežicah) so imeli 15. maja popčlu-dne hudo točo. Kakor lešniki debela so se vsipala ledena zrna in pokončavala sadno drevje. Tudi ozimna žita so hudo poškodovana.
— (Vožnja po železnicah.) Od vlakov, ki imajo prevoziti voč kot 500 km., vozi najhitreje oni, ki pelje iz Londona čez Scheffield v Edinburg; za 66 km. poti rabi namreč le eno uro. Za njim pride vlak iz Berolina v KOln za 59,4 km.; vlaka iz Pariza v Bordeaux in iz Pariza v Lyon za 58,2 km.; vlak iz Pariza v Marseille za 55,4 kilometrov; vlak z Dunaja v Bodenbach za 50,4 km.; vlak iz Pariza v Toulouse za 47,2 km.; vlak iz Berolina v Eydtkuhnen za 46,5 km.; vlak iz Strassburga v Pariz za 45,1 km. Od vlakov, ki premerijo od 400 do 500 km. vozi najhitreje oni, ki veže KOln s Hamburgom, rabi namreč eno minuto za 53,6 km.; vlak z Dunaja v Krakovo za 43,7 km. Pri najhitrejših vlakih, ki imajo premeriti krajšo pot kot 400 km., menjuje hitrost vožnjo med 60 km. v 1 minuti na Angleškem, 51 na Francoskem in 50 na Nemškem. Na daljših železničnih črtah vozijo tedaj najhitreje angleški vlaki, za njimi precej jednako hitro frau-coski in nemški, za njimi avstrijski.
— (Slab vzgled.) Iz Birna poročajo listi, da se morilec Misdea, ki je v Neapolju streljal na svoje tovariše v kasarni, peča v ječi jednako dunajskemu Schenku s poezijo. Zvršil je mnogo pesmij, ki so deloma baje jako lepe vsebine in polne poetičnih mislij. — No, še tega nam manjka, da začne sloveti lirika izbornih lopov in hladnokrvnih morilcev!
— (Osmeri umor.) V Bjelopolji na Ruskem je pomoril nek vojak vse svoje sorodnike: mater, tri sestre, svaka, ženo svojega umrlega brata in njene dve hčerki. Napadel je žrtve svoje v spanji in jim s sekiro preklal glave.
— (Kačji boj za petelina.) Zanimljiv prizor so imeli pazniki kačjega oddelka v hamburškem zverinjaku. Predenj je zapustil tamošnje prostore na večer, je vrgel nadpaznik v srednjo gajbo dva velika petelina kačam za jed. Ko zagrabi 14 črev-lev dolga kača petelina, plane še večja, 17 črev-ljev dolga kača nanjo ter jo jame tako stiskati, da je bila prisiljena, spustiti svoj plen, kojega je sedaj večja pojedla. Ko so zginile uže tri četrtine petelina v goltancu večje kače, zagrabi manjša kača še ostalo, iz ust večje kače molečo četrtinko petelinovo. Na to nastane med obema kačama vnovič boj, v kojem bi bila manjša kača sigurno podlegla in poginila, ako ne bi bil paznik stvari o pravom času zapazil. Večja kača namreč ni vhitila slabotnejši manjši samo ostale četrti petelinove, marveč imela je nje same tudi uže poldrug črevelj v neizmernem žrelu, ker ta plena ni hotela spustiti. Le paznikovi spretnosti, ki se je takoj potrudil, manjšo kačo oteti poginu, imela je ta svoje življenje zahvaliti.
k židovskim vražaricam, ali sirskim vedeževalcem, ali kaldejskim astrologom, s katerimi se ima o svojih srčnih željah pogovarjati in posvetovati. Zlasti rada zahaja k svetišči egiptovske boginje Iside, kjer svečeniki človeka za dobre besede in še boljši denar grehov očiščajo, radovednim ženskam prerokujejo in jim milostljive boginje pomoč v vsakojakih zadregah in neprilikah obetajo. Ondi je tudi navadno shajališče takih zemljanov, katerih srca je prepovedana ljubezen združila, ondi stene zakrivajo svetu marsikako nespodobnost. — Tako mine Eppiji dan, ako niso bile morda napovedane kake igre v gledališči, cirku ali amfiteatru, kar ni v Rimu nič izvenrednega. V tem slučaji se vč, da taka dama preživi večji del dneva in tudi več dni zapored v teh krajih javnega pohujševanja, ki ji prihaja z odra in od gledajočega občinstva. Ker namreč dame med moškimi sede, uporablja rimska „jeunesse doreeu take prilike, da se z mladim ženstvom seznani in ljubavne vezi spleta v kvar malomarnim soprogom. Vrh tega postalo je damam obično, navduševati se za umetnike, mirne, pantomime, gladijatorje iu to več kakor se ujema z njihovo in moževo častjo.
Domače stvari.
— (PomHožitev razsvetljave v mostu.) Mestni magistrat je odredil, da se na cesti v mestni log in Opekarski cesti pomnože svetilnice za osem petrolejnih svetilnic. Jedna nova svetil-nica se postavi tudi v Gruberjevih ulicah pri Orlovem posestvu, jedna pa v Strelišnih ulicah.
— (Občni zbor ,,Glasbene Matice") vršil se je včeraj ob 8. uri v dvorani čitalnice v navzočnosti 27 udov. Predsednik g. Ravnihar pozdravlja zbor in omenja posebno zaslužnega delovanja nekaterih odbornikov. Tajnik g. P. Stegnar poroča o delovanji v XI. društvenem letu. Odbor je imel šest rednih sej, v katerih se je obravnavalo o izdanih muzikalijah, o vredbi glasbene šole, o učiteljskih plačah, o sprejemu učencev v glasbeno šolo, o učnini, katero imajo plačevati učenci premožnejših starišev, o društvenem stanovanji, o prošnjah za podpore in o društveni Statistiki. Poučevalo se je v igrah na goslih in na glasoviru, poleg tega pa tudi v glasbeni teoriji, nekoliko pa tudi v petji. Na goslih sta poučevala g. Widemaun in g. Stiaral. Na glasoviru g. pl. Januschowsky in nekoliko tudi g. Widemann. Po odhodu g. Widemanna pa je nastopil službo glasbenega učitelja g. Drobeček. Vseh učencev je bilo 54, med njimi 21 deklet, drugi so bili v deški starosti od 71/2 do 17 leta. Vspehi pouka so bili jako povoljni, kar je dokazala javna preskušnja 9. marcija t 1. v čitalnici, katero je počastil gosp. deželni predsednik baron Winkler s svojo navzočnostjo in druga odlična gospoda. Brezplačno se je poučevalo 20 učencev, drugi so plačali po 1 gld. na mesec učnine, kar je izneslo do konca aprila 131 gl. Društvo je imelo dohodkov skupaj 2505 gl. 91 kr., med njimi državne podpore 200 gl., za 1. 1883 dež. podporo 500gl., od mestn. zbora500 gl. in od kranj. hranilnice 50gl.zaizdavanje muzikalij; za 1 1883 od 125 udov 250 gld., pred-plač in stare letnine 102 gl., skupaj 352 gl. Troskov je. 2199 gld. 51 kr., torej ostane v blagajnici 306 gld 40 kr. Med troške je vštetih 200 gld., kateri so se povrnili ustanovnemu zakladu, vrhu tega se je 850 gld. naložilo na obresti v pomočno obrtno društvo. Nedotakljive ustanovnine je 980 gld. od 26 ustanovnikov. Gosp. Valentinčič nasvetuje, da se izvoli društveni prodsednik g. P. Ravnihar vsled njegovih velikih zaslug častnim članom ,, Glasbene Matice". Ta predlog podpira g. Stegnar, pa naglaša, da v smislu § 10 društvenih pravil častai član ne more biti odbornikom. Gosp. dr. vit Blei-weis Trsteniški pravi, da ta interpretacija ni avton-tična, da se pravila lahko tolmačijo tudi nasprotno. Tudi g. Vojteh Valenta se pridruži temu mnenju. Ugovarjata pa mnenju vitega Bleiweisa gg. Juvanec in Bežek, kažoč na jasne določbe društvenih pravil, in g. Bežek predlaga, naj se izvoli jako zaslužni in neumorno delujoči g. Alfred Ledenik predsednikom. Pri glasovanji sprejme se predlog g. Valentinčiča in izvoli častnim članom gospod Ravnihar, ki se za to čast zahvali. Potem se vrši volitev odbora, in izvoljen je gosp. Ravnihar predsednikom. V odbor izmed v Ljubljani bivajo-
Takih v gledališke junake zaljubljenih dam po Rimu kar vse gomezi, in češče se je že pripetilo, da je imenitna senatorica popihala jo čez morje s kakim gladijatorjem ter se z njim v prostovoljno beraštvo podala, zapustivša bogatega moža iu nežne otročiče; pobegnila pa je z njim, ne ker je bil morda lep in mlad, marveč ker je bil gladijator, če tudi star in grd, tedaj iz gole norosti. Odpusti ga iz gladijatorske združuice, in zmenila se bo zanj ravno^ tako malo, kakor za — soproga svojega, če smemo starim pesnikom in po-vestničarjem verjeti, zapustila je pozneje našo Eppijo pamet tako, da je v družbi starega gladijatoija pobrisala jo v Egipet.
Toda uže se je znočilo in prišel je čas počitka. Želimo Rimljanki lahko noč in prijetne sanje ter se ne nadejajmo, da s postelje vstane, ko se moža spanec poloti, ter po vzgledu mnogih vrstnic spremljana od jedine služabnice ponočuo pot nastopi k ljubčeku na dogovorjen kraj ali celo preoblečena in našemljena obišče kako hišo javne nesramnosti — druga M e s s ali na!
Fr. Wksthalcr.
čih gg. Stegnar, Žagar, pl. Januschovsky, dr. Stare, Razinger, dr. vitez Bleivveis Trsteniški, Valenta, P. Drenik, Rohrmann Adolf, Juvanec, Ledenik Alfred (kateri se je pa odpovedal izvolitvi), Burga-rell, Iv. Hribar in Žumer; izmed zunanjih članov gg.: Gerbec v Levovu, Fajgelj v Tolminu, Žirovnik v Gorjah, S. Gregorčič na Gradišči, M. Šušteršič v Krškem, Gruntar v Logatci. Potem se zborovanje sklene.
— (Občni zbor ljudske kuhinjo) bode prihodnji ponedeljek 26. maja ob 6. uri zvečer v prostorih ljudske kuhinje v poslopji starega strelišča. Na dnevnem redu je poročilo odbora o društvenem delovanji in volitev odbora. To koristno društvo daje sedaj več ko sto dijakom raznih učilišč hrano za jako nizko ceno in pač zasluži vsestransko obilno podporo!
— (Nagajivi škrat), ki časih moti stavca, provzročil je nekoliko pomot v včerajšnjem feuil-letonu „ Jeden dan iz življenja rimske dame". Tako se ima popraviti v tretjem oddelku na prvi strani „zavezuujej o“ mesto „zavrnujejo“, ravno tam v 2. vrsti čitaj „deco“ mesto „deca“ in v 20. vrsti tretjega oddelka na drugi strani pa „z otroki" mesto „z otroci".
— (Popravek.) Svojo včerajšnjo notico: „Raz konja padel11 nam je popraviti v toliko, da je le konj g. tajnika Gust. Pirca padel, pa se k sreči ni poškodoval. Tudi jezdecu se ni zgodilo nič hudega.
— (Učiteljska konferencija v novomeškem okraji.) Učitelji novomeškega okraja imajo lotos uradno konferenco v 2. dan julija s sledečim sporedom: 1.) Imenovanje predsednikovega namestnika. 2.) Volitev dveh zapisnikarjev. 3.) Poročilo predsednikovo o stanji šolstva v okraji z nasveti, kako bi se zboljšalo. 4.) Priobčilo novih postav, ukazov in naredb, zadevajočih šolstvo v tem okraji. 5.) Posvetovanje o tem, ali bi bilo potrebno učne načrte zleta 1874 v čem spremeniti. (Poročevalca izvolijo pri skupščini učitelji posameznih šolskih kategorij za načrte svojih šol iz svoje sredine.) 6.) Posvetovanje o tem, ali bi bilo potrebno, „učni navod" od leta 1879 v čem spremeniti. (Poročevalca voli si skupna konferenca.)
7.) Poročilo o stanji okrajne učiteljske knjižnice.
8.) Volitev dveh poslancev v deželno učiteljsko konferenco. 9.) Volite? stalnega in knjižničnega odbora. 10.) Predlogi. — Začetek ob 9. uri pred poludnem v gimnazijskem poslopji.
— (I) a vi c a.) O tem nemilem gostu so nam piše iz Planine, 18. maja: Poročevalo se je v pretečenem tednu, da je našo ljubo planinsko dolino davica (Diphtheritis) obiskala. Šola je uže dober teden zaprta in okolo deset otrok smo vsled to bolezni izgubili; med umrlimi je tudi 181eten fant. Pri nas v Planini ni tako hudo, drugače je v vasi Laze, katera pod občino Planino spada in otroci te vasi v Planino v šolo hodijo. Okrajno glavarstvo v Logatci poslalo je v Planino ukaz, da mora pri vsaki hiši, v kateri je ta huda, nalezljiva bolezen, straža postavljena biti, da potem nikdo v take hiše ne gre. Šola je, kakor se razume, zaprta, in bo, kakor se čuje, zaprta ostala do Binkošti.	n'
— (Toča pobila) je 15. t. m. popoludnč v vasi Nežovac (občina Sinja Gorica). Pokončala je ljudem skorej vse pridelke na polji, na vrtu in v vinogradih. Škode jo kacih 800 gld. Zavarovan ni bil nihče. — Ravno tistega dnč je razsajala huda nevihta v vaseh Krška Vas, Boršt, Spodnje in Zgornje Skopče. Vsula se jo toča, ki je tudi dokaj škode napravila poljskim pridelkom.
— (V Savi vtonil) je 18. t. m. Ivan Kavčič, doma iz Ljubinja v okraji tolminskem. Lomil jo kamenje za apnenico in vsled vročine šel se jo kopat v Savo, kjer ga je dohitela smrt. Truplo njegovo še niso našli.
— (Čudno maščevanje.) Kmetski faut Janez B. iz Dragomela pri Kamniku podal se je prod nekaterimi dnevi v Pešato. A tu niso znali ceniti njegove družbo; namesto da bi se pošatski fantje bili veselili njegovega prihoda, so ga po kratkem procesu — vrgli iz svojo druščine in moral je brzo pobrati kopita, če je hotel z zdravimi udi dospeti v domačo vas. Vsled tega dogodka pa so jo kuhal silni srd v njegovem srcu, mislil jo na strašno maščevanje. S črnimi misli v duši šel je 11. t. m. na večer zopot v Pešato,
ko je zvedel, da pijd domači fantje v gostilni Janeza Keršmana, stopil je v bližnji kozolec in potegnil iz njega dolg drog. Ž njim se je podal nad sovražne fante. Ko pride do hiše, kjer so nesrečneži mirno pili, popade krčevito drog pa ga požene — ne med fante, temuč v okno, da bi šipe pobili Ko je prvo prevrtal, sunil je drugič in tretjič; šipa za šipo se je žvenketaje razsula — in ta glas jo bil njegovemu srcu sladka muzika! Gostilničarju pa se ni v jednaki meri do-padlo rožljanje šip. Skočil je pred hišo — a junak z dolgim drogom je bil uže na bogu! K sreči so ga spoznali ljudje, memo katerih je drl in sedaj ga čaka povračilo v podobi steklarskega računa in morebiti pride še pod ključ. — Tako se je končalo strašno maščevanje.
— (Požarna kronika.) Dnč 18. t. m. je nastal ogenj na skednju posestnika Ivana Ladicha v Nemški Loki. Požar je uničil goveji in svinjski hlev, žitnico, skedenj in kozolec. Zažgal je petletni posestnikov sinek, ki je zakuril na skednju. Škode je 1700 gld., a lastnik je zavarovan za 1050 gld. pri banki „Slaviji“.
Telegrami »Ljubljanskemu Listu. *
Budimpešta, 20. maja. Nj. veličaustvo je slovesno zaključilo državni zbor. Prestolni govor izraža priznanje za delavnost državnega zbora, našteva v prid dežele sklenjene postave, katere ravno tako kakor dopolnitev železnične mreže, ki ugaja interesu deželne obrambe, na neovržni način dokazujejo, da ogerski narod, navzlic svojim željam gledč ohranitve miru, vse stori, da osigura varnost monarhije. Cesar izreka najtoplejše priznanje za dokazano požrtvovalnost ter z veseljem naglaša, da izborno prijateljsko razmerje k vsem evropejskim državam opravičuje nado na ohranitev mirnih odnošajev. Pričakovati se sme, da se bodejo naši narodi tudi v prihodnjič lehko posvetili mirnemu, blagonosnemu delu. Prestolni govor konečno poudarja, da so žrtve za novo državnozborsko poslopje opravičene po pieteti za skoraj tisučletno ogersko ustavo in v zavesti, da bodejo oni čuti, ki najbolj označujejo ogerski narod, zvestoba do kralja in udanost ustavi, še za stoletja se izražali v oui palači.
Dunaj, 19. maja. Zidovje mestnega gledališča je podprto in ni se več bati, da se podsuje. Policija še vedno izprašuje priprtega tesarja Pevnija o postanku požara. Nadvojvoda Albreht je daroval 400 gld. gledališčnemu osobju. Igralec dr. Tyrolt je prišel k policijskemu predseduiku zahvalit se za velikodušni cesarjev dar.
Budimpešta, 19. maja. Med ogersko vlado in zastopom inesta Reke se vršč dogovarjanja o dovršenji reške luke. Načrti, ki so narejeni na podlagi izreka inozemskih veščakov, so uže rektificirani in skupni troški preračunjeni na 22 milijonov.
Budimpešta, 19. maja. V spodnji zbornici je naznanil predsednik, da se bode jutri ob 12. uri vršilo slovesno zaključenje državnega zbora v kraljevem gradu.
Budimpešta, 19. maja. »Ungar. Post" poroča, da se je včeraj ob 4. uri popoludne vršila konferenca pri banu grofu Kkueu-Hč-dervary, katerega je včeraj dopoludne sprejel cesar v daljši avdijenci. Navzoči so bili pii konferenci sekcijska načelnika Stankovič in Klein, sekcijski svčtnik Sieber in vladni tajnik Spitzer. Posvetovali so se o budgetu, ki se ima predložiti deželnemu saboru po došlem Najvišjem potrdilu. Posamezne točke budgeta so se nekoliko spremenile, ker je potreba tako zahtevala. Budget je sedaj definitivno sestavljen.
Zagreb, 19. maja. (Presse.) Poročilo ogerske regnikolarne deputacije o reškein vprašanji je napravilo tu jako nevgoden vtis. Posebno oni odstavek, ki se tiče gimnazije v Reki, smatra se tu kot očividno prelomljenje zakona.
Nadvojvoda Josip pride sžm 23. t. m., da ogleda deželne brambovce. Od 10. do 13. junija bode jih pregledaval v Vinkovcah in Mitroviči.
Lipsija, 19. maja. Hentsch je obsojen na devetletno ječo, Kraszevvski pa na triletni zapor v trdnjavi.
Carigrad, 19. maja. V Bejbazarju pri Angori je 17. t. m. uničil požar 1500 poslopij, med njimi 11 mošej in GO druzik cerkvenih poslopij. 11 ljudij je zgorelo.
London, 19. maja. (Presse.) V Liverpoolu ste zgoreli v soboto dve hiši, v katerih je bila velika zaloga pdvole in druzega blaga. Škode je blizu 2 500 000 gld.
Telegrafično borzno poročilo
z dnč 20. maja.
Jednotni drž. dolg	v	bankovcih...............80 • 65
»	»	>	>	srebru.....................81*	30
Zlata renta.........................................101-90
5°/o avstr, renta........................................95-90
Delnice ndrodne banke............................... 864- —
Kreditne delnice........................................315-90
London 10 lir sterling.................................122-	—
20 frankovec........................................ 9-67*
Cekini c. kr............................................ 5	■	73
100 drž. mark............................................59-65
Uradni glasnik
z dnč 20. maja.
Eks. javne družbe: V Krškem zemljišča Jan. Pirca iz Ravnega (3845 gold.) dnč 6. julija, 6. avgusta in 6. septembra; zemljišče Mart. Gorenjca iz Zabukovja (85 gold.) dnč 11. junija, 12. julija in 13. avgusta; zemljišče Štef. Simončičevo in dr. (283 gold.) dnč 11. junija, 12. julija in 13. avgusta; zemljišče Ant. Goričarja iz Roviš (231 gold.) dnč 25. junija, 26. julija in 27. avgusta; zemljišče Anice Pirčeve iz Nemške Vasi (2747 gld.) dnč 21. junija, 26. julija in 27. avgusta. — V Zatičini posestvo Reze Piškurjeve iz Rodo-hove Vasi (4755 gold.) dnč 19. junija. 17. julija in 14. avgusta. -— V Vel. Lašičah zemljišče Jos. Pugla iz Podgore (280 gold.) dnč 23. junija, 24. julija in 23. avgusta.
Naprava novih zemljiških knjig: Pri c. kr. okr. sodniji v Senožečah za katastralni občini Razdrto-Ubelsko; poizvedbe dnč 26. maja.
r«jc*i.
Dnč 18. maja.
Pri Maliči: Vodnarsky, Braun, Krach, Deininger, Fussi in Harrich, trg. potovalci, z Dunaja. — Weiss, trgovec, iz Jablona. — Urbančič, graščak, iz Polh. Gradca.
Pri Slonu: Baron Kuhn, c. kr. fcm.; pl. Probszt, c. kr. polkovnik; pl. Frossard, c. kr. ritmajster, in Mtiller, agent, iz Gradca. — Springer, Hitz, Spielmann, Schwab, Manhardt, trg. potovalci, z Dunaja. — Dr. Gorhan, c. kr. pom. zdravnik, iz Pulja. — Weiss-maier, trgovec, z Kaniže.
Pri Južnem kolodvoru: Protzner, ljudski pevec, s soprogo, z Dunaja. — Bognara z Laškega. — Goriup, agent, in Nuša, lesni trgovec, iz Gorice. — Juvančič, poslovodja, iz Gorenjske.
Pri Avstr, carji: Kofler, kožar, iz Tirolske. — Sivec, zasebnik, iz Radovljice.
Umrli so:
Dnč 18. maja. Viktor Vokač, sin livarja, 3 mes., Rožne ulice št. 33, driska. — Marija Slivar, gostinja, 80 L, Cesta na grad št. 2, za starostjo.
Dnč 19. maja. Ana Lampič, hči kajžarja, 4 1., Ilovica št. 7, davica.
V bolnici:
Dnč 17. m aj a. Jurij Knez, gostač, 63 1., prsna vodenica.
Dnč 19. m a j a. Peter Koch, markčr, 571., jeterao omaščenje.
Tržne cene.
V Ljubljani 17.maja: Hektoliter banaške pšenice velja 8 gld. 40 kr., domače 7 gld. 96 kr.; ječmen 5 gld. 3 kr.; rež 6 gld. 63 kr.; ajda 5 gld. 20kr.; roso 6 gld. 63 kr.; turšica 6 gld. 40 kr.; oves Jf gld. 6 kr.; 100 kilogramov krompirja 2 gld. 50 kr.; leča hektol. po 9 gld., bob 9 gld., fižol 10 gld. — Goveja mast kilo po 94 kr., salo po 86 kr., Špeh po 64 kr., prekajen po 74 kr., maslo (sirovo) 85 kr., jajce 2 kr.; liter mleka 8 kr., kilo govejega mesa 64 kr., telečjega 64 kr., svinjina 74 kr., drobniško po 40 kr. — Piške po 42 kr., golobi 18 kr.; 100 kilo sena t gld. 96 kr., slame 1 gld. 78 kr. Seženj trdih drv 7 gld.— kr.; mehkih 4 gld. 53 kr. — Vino, rudeče, 100 litrov (v skla* dišči), 24 gld., belo 20 gld.
Meteorologično poročilo.
8 Q	Čas opazovanja	Stanje barometra v ram	Tempo- ratura	Vetrovi	Nobo	Mo-krina v ram
19. maja	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	735-94 736-62 737-16	+150 +17-3 +14-8	szpd. sl. > »	obl. » d. js.	6-90 dež
Odgovorni urodnik prof. Fr. Šuklje.
Tiskata in zalagata Ig. v, Kloinraayr & Fed. Bamborg v Ljubljani.