18. številka
Trst. v sredo 18. januvarja 1905.
Tečaj XXX.
W Izhaja vsaki dan. "Vt
Tadi ob nedeljah in praznikih ob 5. uri, ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj.
Po-šamične številke prodajajo po 3 novi. (6 gtotink> ▼ mnogih tobakarnah v Trstu in okolici, ^Ljubljani, Gorici, Oelji, Kranju, Mariboru. Celovcu. Idriji, ?t. Petru. Sežani,
Nabrežini. Novemmestu itd. •►»lase ia naroebe »prejema uprava lif»ta „Edinost", uliea ♦ilorrio Galatti st. 1H. — Uradne are so od i. pop. do zrefer. — Cene oglasom 16 Bt. na vrsto petit; poslanice, smrtnice, javne zahvale in domaći oglasi po pogodbu
TELEFON štev. 11."»7.
Edinost
Giasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti je moč I
Naročnina znala
za vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K. — >'» naročbe brez do poslane naročnine se uprava ne ozira. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. ^Nefrankovana
pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista
UREDNIŠTVO: nI. Giorfio Galatti 18. (Narodni dom.) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti it. 18.
Ptošno-h ranil nični račnn 5t. &»2.S41.
■
"J
(Brzojavne vest!.)
Prodiranje Rusov v Mandžuriji.
LONDON 17. »Dailv Mail« poruča iz Tofcija od 10. t. m.: Rim malo p> malo napredujejo preko Mukdena ter gradijo fjrte in nasipe v šubantavu in Šiali ngtavu ob reki Hunbo. En oddelek kozakov se je že povrnil proti seveiu, ne ve Be še, kje da se nataja drug del.
Tretja ruska eskadra
PETUOGKAD 17. Na oboroževanju tre-t e eskadre v Libavi ee dela noč in dan, vi c temu ne b deta zamrgla lovec torpedov »Grorojaš5ij « in transp^rtai parnik »Don«
olpluti istočasno z eskadro.
Steselj v Nagasakiju
LONDON 17. Iz Tok ja javliajo, da je včeraj general Steselj vsprejel v Naejasakju temštega konzula, ki mu je čestital na od Kovaa u, ki mu ga je podelil cesar Viljem, "teselj se je zahvalil za podeljeni red.
Zamena vojnih ujetnikov.
SAHETUN 17. Japonska je sprejela predlog glede rameae vojnih ujetnikov. V ^'atkem se zamenij > trije ruski č*stn ki, ki » * bili ujeti na parni ku »Jekuerino^lav« s em japonskimi č«Kvki, ujetimi na parni-Kih »H nČ umarcc in »Sadumaiu«.
Japonska flotila podmorskih čolnov.
LONDON 17. »M rnipg Poet« poroča r. Š^ngaja : J poo-ka fl tila podtnoi ik'.h Spinov do**ri«na.
Uhod Japoncev v P o rt Artur.
POKT AKT UR 17. Ub< d Japoccev v P rt Artur je trajal tri ure. Dolgost kolen je zn*š* a tri engltžke milje. V apomin padi h Jap<E<'ev ee je vršila elužba božja, • at'r eo prisostvovala zastopstva vse japen-
"ke VO'D».
Brzojavne vesti.
t IVlanee Sehnal.
PRAGA 17. Poslanec za pralko trgr-viosko in obrtao zbornico V ada v Sebnai je umrl.
t Velika vojTodinja Saške >VHniarska.
UELUAR 17 Veli 7a vojvod m a Saško-e m. rska ie danes ob ti uri ziutraj umrla.
Nadvojvoda Friderik.
PARIZ 17. Ntd ojvola Friderik je s soprogo in hčerjo olpotoval s po«eonim vla Kt.m v Madrid. Tuka šoji španski pr slani k se je prišel na kolodvor poslovit.
Poveljnik polka pri cesarju.
DUNAJ 17. X voimenovani po eljnik Kt \ ~ o m^k« ga po ka Ged und ee je dane^
PODLISTEK.
105
Prokletstvo.
£f dcrinoki roman Argnata Šenoe. — Nadaljeval in dovršil I. E. Tomić.
Prevel M. C—C.
X.
—	Prav bi reke, in sirba si vrat: go
spo ia se mešajo ktk >r p skorji, moj gnbo kop, pehajo se, grabijo se — pak recimo pravo, vse odhaja ii prihaja pod tvojo
lokate.
—	Bolj je nizko in počasi. Tako, tako. Tako, tako, kum«", z B jgom ?
—	Z B gom, kume !
V ist; čas, ko so zvonovi spremljali fk fi Pav a iz Zagreba proti morju, stopal e konj povtšene glave ob »Ž »ltem brtgu«, eno premetaje sv<je noge. Na njem je sedel Grga Priftlin, bivši dvor-ki župan. Tu pa t*m je obesil glavo in spustil konja, naj le gre po sveji volji, potem ga je zopet jezno suni), da je zličjl kakor vrsg. Poleg njega je krevsal ptš tat Martin.
predpoludne v posebni avdi,enci preditav.-i cesarju kakor s fj polki.
FrsDeozki poslanik obolel.
DUNAJ 17. Fraocozki poslan k Rever-§eaux je obolel na inflaenc;.
Romuni in odrske državnozborske volitve.
BUDIMPEŠTA 17. Izvrševalni odbor romunske narodne stranke v S.binju je pc-slal romunskim volilcem poz v, naj volijo v drživno rbornico samo Romune, in to tudi v volilnih okraj h, kjer so v manjšini, da b: zamegli postaviti svoje kaniidate. Eventualno naj Romuni podpirajo kandidate diugih ne madjarskih narodnrsti.
Državnozborske volitve na Ogrskem.
BUDI MPEŠTA 17. Iz več krajev pri hajajo poročila o večih in manjih nemirih na volilnih shodib. V mnrge kraje je moralo priti vojaštvo, da vzdržuje red. V volilnem ■ kraju Sasd v Baranski županiji se je kan didat liberalne stranke, dosedanji poslanec Daroczy, hotel podati v občino Tekes, da drži tamkaj svoj prrgramni govor. Pred vasjo eo pa opozic jonalni voli'ci te vasi na padli Daroczv.a in njegove spremljevalce s kamenjem.
Saški kralj.
BEROLItf 17. Saški kralj Friderik Avgust j* danes popolu Ine odpotoval.
Ruski židovski naseljenci zavrnjeni.
NE\V YORK 17. O i prvega januanja t. 1. je bii«» 1100 naceljencav, večinoma ruskih Z dov, zavrnjen h. To je S odstotkov vseh pr šlecev, doč m se j:h je prej zavrnlo le poldrugi odst tek.
Kriza v francozkem minlsterstvu.
PARIZ 17. M nisterski predsednik Com bes bo v dunašiji seji min eterstva prečital d-misijsko prtšajo kabineta, katero jutri prtd oži pred eda ku L jubetu.
PARIZ 17. V seji micisterskega sveta, ki se ja aanee vrš.l v miniaterstvu notranjih stvari, je ministereki predsednik Combes prečital demisijsko prošajo skupn°ga minister stva, katera se jutri v palači Elv či predleži predsedniku L ubetu. V popoldanski sej* zbornice bo kabinet zjhteval, da ista začdsoo prekine svoje razprave, ker kabinet izjavi, da se istih več ne udeleži.
Vlsk skočil s tira.
PARIZ 17. M irsiljssi brzovlak, kat?-renou je bil v Dijonu spojen brzovlak iz P ntaliera, je danet predpoludne pri Mjnta-reau skofiil s t ra. Rinjen ni bil nihSe. Štrajk.
ESSES ob RURI 17. Skupno število štrajkovc-v v 124 cehih znaša 91 011 na sproti 60.082 v liti cehih dne 14. t. m. Rudarska zveza je odklonila zahteve delavca v, i zut zehtevo, naj se ustanove dela veki
odseki, ki nameruje ojttčenje s c jalna demokracije.
ESSEN ob RURI 17. Daaea je manj kalo na delu 122 612 delavcev, nasproti 83.338, ki so štrajkali včeraj. Štrajk se raz teca na 187 oehov.
Dišla t-1 i do m^sta, kjer se križajo pota. Prišlin je zaustavil konja.
—	Martin, ali Bi čui ?
—	Čujem tudi brez ušas, je tat na-kr^mž.l obraz.
—	Ti veš, kje sem. Da mi prideš vsaki teden in mi naznaniš, kaj se gjdi v mestu, v Kapitelju.
—	Na las vse, je prikimal tat.
—	Ali če ovadiš le z jedno samo be sedo, kje sem, ne zgubiš ušes, ampak glavo.
—	Naj.
—	Pazi na škcfi. Prežal bo na me. On sumi, da je Zivanov sin pri meni, da Sc-m ga jaz ugrabil. Zmešaj sled za mano. Ako le zineš o Benkovičevem sinu, dobiš cd mene — kar so ti (Tričani namenili.
— Vešala, je-li ? Ha, ha ! Nisem ! neumen.
—	Z Bogom ! je rekel Grga inje, spod-bodši konja, izginil v šumo, a za njim se je razvil oblac prahu.
—	Z B, gom 1 je zategnil Martin obrez in šepnil :
•Tej, tudi temu vladarstvu je konec.
Ne kvarite akcije za slovensko vseučilišče!
Tako vsklika »Slovenec« od 16. t. m
»Slovenec« je namreč tega mnenja, da VBakdo, ki se — razun poslancev njegove stranke — bavi s teci vprašanjem, kvari akcijo za slovensko vseučilišče, ker ta akcija bi morala biti monopol njegove stranke. Ne jezi be pa samo na nas, ampak celo tudi na vseuSil Š5ni odsek, izvoljeni po ljubljanskem mestnem svetu za gori rečeno akcijo.
Stvar postaja že smešna in smo na naj boljši pot:, da s tem, da se smešimo, akcijo pokvarimo. »Slovenčeva« stranka vodi akcijo za slovensko vseučilišče na svojo roko in njena edina želja je, da bi se le ona mogla ponašati, da je izvojevala ljubljansko vse učil šSe. Isto ambicijo ima seveda tudi narodno-ne predna stranka. D^ bi se pa obedve stranki vsuj ob tem skupnoslovenskem vprašanji združili v zložno delo, o tem ni niti govora, temveč prepirati se javno, kdo je prav za prav kompetenten za to akcijo. In ti gospodje imajo še toliko poguma, da nam oč tajo, da mi Tržač&ni kvarimo akcijo samo radi tega, ker smo zahtevali, da se med sabo sporazumemo in zložno pi stopamo. Vidi se torej, da so le zato proti našemu predlogu — proti shodu zaupnikov — ker se br je, da ne bi se po eventuvelni ugodni reš tvi mrgli ponaš*t: z izključnim v^pehom lastne siranke.
Res je, da je veliki monrent našel jako pritlikav rod.
»Slovencc« nam očita, da ?mo v tem vprašanju že izvršili, kar smo mogli slabega, da agitiramo proti vseučilišču v LJubljani in da amo mi, ki prepovedujemo zlužnost, ne-jedini sami seboj, ker smo že podpisali peticijo za vseučilišče v Ljubljani. Na to moramo odgovoriti. Mi smo sicer obljubili, da se b.mo pokorili pozivu iz Ljubljane in da se bomo izogibali javne diskusije. Ali na očitauje »Slovenčevo« ne moremo molčati in to tem manje, ker smo ono obljubo dali le v predp stavi, da b< do tudi v Ljubljani molčali.
Kdor prečita naše tczsdevne članke, mora uvideti, da so »Slovenčeva« očitanja neesnovana. Diskusijo je začsl ravno »S 1 o-venec« s takim člankom, da ga je mogel »P:ocolo« izrabiti proti nam. Dolžnost naša je bila, da smo reagirali na to. Kaj smo rekli prav za prav v naših Člankih? Konstatirali smo, da v tem vprašmju gredo mene-Dja navskrž. In ravno v dokaz za to smo priobčili članek dr a.
Nad križpotjem pod bregom je čepel ped robidnem grmom dijak-prosjak, držeči na kolenih gramatiko, glodajoči suho skorijco kruha. Ko je začul pogovor, je napel glavo kakor ogleduh, izbulil očesi, pomolil nos naprej in čul vse, a ko sta se tat in župan Lčila, mrmljal je, glodaje dalje svoj kruh :
— Z;o, ha ! ha ! Poguba tvoja, Izrael, od tebe samega.
XI.
Bil je dan dvajsetega septembra, leta 1385. po odrešenju Zdgreb se je dvignil na noge in po Kupitelju in na Gr.ču so ljudje prihaiali na ulice. Gledali so se, šepetali si, udarjali z dlanjo v dlan, kimali z glavami, eni so pocali s palcem od radosti, drugi eo dvigali pest od jeze. V Kapit-siju je bilo veselo. ljudje so hiteli pred carkev, otrcci bo plezali na s^aro lipo sredi kapiteljskega trga. Kbpiteljci so pevali, bučali, danes se jim je odprla duša. Na griču pa ljudje niso pevali. Tu je bilo vse tiho in mirno. Povešenih glav, resmh obrazov so hoddi ljudje kakor po pisiib, gledali plaho sem in tja. Nekateri so se umabnili v svoje hiše, brusili svoj meč, ali pa skuše b, da jim je vzmet dovolj močna na U ku.
T u m e. Povdarjali suco potrebo zlcžoega postopanja nasproti zložnemu postopanju Italijanov. Opozarjali smo na veliko razliko v narodno političnem pomenu slovenskega vse-uč.l šča v Ljubljani in italijanskega v Trstu in na narodno pelit čoe posledice, ki bi ga 'melo italijansko vseučil šče v Trstu za tržaške Slovence, in — radi važnosti te pozicije — za slovenski narod sploh. Izvajali smo iz tega, da ne smemo privoliti v italijansko vseučilišče v Trstu brez primernih kompenzacij za Blovenski živelj. In z obzirom na gori rečeno fakt čno obstoječe razi ke v me-nenjih, in z obzirom na to, da glede gori navedenih eventuvtlnih kompenzacij n: še na naši strani konkretiranega stališča, smo stavili svoj predlog, da se v svrho sporazum-ljenja in zložnega postopanja snidejo zaupniki iz vseh pokrajin. Niti z eno besedo pa se nismo izrekli proti Ljubljani kakor sedežu bodočega slovenskega vseučilišča, temveč smo biii mi prvi, ki smo obžalovali javno diskusijo kakor skrajno škodljivo. Jedina naša pozitivni zahteva je bila, naj se tržaškega slovenstva ne žrtvuje radi tega vprašanja. Ali smo s tem kvarili akcijo? Na naš obupen klic nismo dobili ni ene tolažilne besede ne iz enega, ne iz druefga tabora, a to nas sili v mnenje, da se res hoče doseči slovensko univerzo — za našo kožo ! Zato zahtevamo danes od gospode v Ljubljani, naj nam povedo naravnost, ali nas zares mislijo prodati ali ne! To zahtevamo. Naj pa bodo prepričan', da ee bomo znali — ako nam že nočejo privoliti b^seie v svoji družbi — braniti sami, kakor smo se že mnogokrat morali brez pomoči od bratov na Kran jem. Oe bomo videli, da so nas oni zapustili tudi v tej težki uri, nikdo nam ne bo mogel šteti v zlo, ako vržemo od sebe VBe oiire, ker ta pravica pa nam menda vendar gre, da se sami branimo, ko gre za nešo k( žo. Če pride do tega, hočemo napeti vse svoje »ile in se poprijeti veeh sredstev, ker vemo, da naše stališče ni tesnosrčno, lo-kaluopatrijotično, kakor bi hotel trditi »Slo* venec*, ampak da gre za življenski interes skupnega slovenskega naroda.
»Slovenec« pravi Bicer, da so jedino poslanci pozvani za ediočanje v tej akciji. Ta irjava je jako čudna od strani lista, ki vedno in vedno povdarja suvereniteto »ljudstva«. Pozablja pa tudi, da ' tržašsi Sloveče], ki so v največi meri interesirani v tem vprašanju, n;mj-j> nobenega zastopnika v državnem zboru. Ali naj bodo radi tega popolnoma izključeni iz te akc je ? Ali niso radi tega vredni nobenega obzira ? In res se zdi, da so slovenski poslanci, vodeči ak-mnenja, kajti dozdaj ee nobenemu ni rdelo vredno, da bi le z eno samo besedo vprašal tržaške Slovence o nj h mnenju, ali
Nikola A iularov, v tem letu griški sodnik, se je posvetoval na predvečer Kasno v noč s starimi sodniKi mesta. Hoteli so iti <1 > bani, da ga povprašjjo, kaj bi, ali ban seje umaknil brez obtira. Slednjič 60 pobiralci desetine razglasili po hišah tajno zapoved, naj vsaki meščan og'eda Bvcje orožje, naj bodo vsi blizu svojih hiš, da bodo mogli h tro pr;sxočiti, ako bi se s posvetovalnice oglasil zvon »lotorščak«. Ali pod globo desetih mark mora vsakdo ostajati miren in nikdo ne sme no*iii oiož,a brez zapovedi. Na vlakih vratih mesta sta oatala po dva orožnika, vratarji pa so dobili zapoved, naj zapro vrata, čim bi se oglasil zvonte. Cehovske družbe ali »kalendiae« so imele zjutraj važne pogovore pri svoj h starešinah, ali brez krika in vika. Samo Nemei čevljarji kraj potoka so stiskali kričaje okolo hiše svojega starešine Tome Stabela, zahtevaje, naj se prinese cehovska zastava, da se zberejo vsi čevljarji pod orož e. GnŠki sodnik jim je sporoč i po pisarju Tomi, naj bodo mirni, naj ne prinašajo iskre k slami, da ne bo nesreče. Z o-voljna srca so poslušala pisarja, gledala ga iz pod očesa, stiskala peeti.	(Pride še.)
poneko premočjo. 11 tega je razvidno torej, da je rnsko konjeništvo vršilo tifeti naloge, ki jo imajo taki pohodi.
O položaja v Avstriji.
Tekom tega tedna ee bo vršilo posvetovanje ministrov, na katerem baron Gautsch
Mi smo opozorili naše čitatelje kakor na!dolo5i togke	ki jih poda v prvi seji
posebno znafiilno dejstvo, da eo znani prijatelji | zbornioe. Od vsebine teb izjav bo odvisno, Japoncev takoj po padu Port Arturja začeli j bo H Ebornioa hotela o njih odpreti debato propagirati misel posredovanja,	da tj je 1 De
ugoden moment, da se stori konec tej krvavi z £>anaja poročajo, da grof Vetter, tragediji. T« vesti, v zvezi z okolnostjo, da predBediiik zbornioe, namerava »klicati načel so bili Japonci po padu Port Arturja tako nike fciubov na konferenco, na kateri bi se nepričakovano skromni in tihi, so dajale po- ■ doio5l] pr0gram delovanja. Predsednik po jasnila vsakomur, komu na korist bi bilo to vabi najprej vse stranke, naj umaknejo svoje posedovanje, oziroma zaključek vojne. Nu, nujne predloge. V vladnih krogih se menda kdor računa z dejstvi, kdor umeje vso frivol- nadejajo, da se veče strenke gotovo odzovejo nost, s katero po Japonci izivali in vprizorili povabilu in da umaknejo svoje nujne pred to vojno, kdor ve, kaj je Rusija dolžaa svoji loge q nujnih predlogih pa, ki se ne uma-časti in svojemu ugledu, ta je bil ist tako knej0j naj bi zbornica razpravljala vBikdar na jasnem, da morajo vsi taki poskusi raČH- pred prehodom na dnevni red.
da bi stopil žnjimi v kakoršajo s: bodi doti k o.
Tudi pražka »Politike je rekla, da je naš nasvet jako umesten in uvaievania vreden in mi vztrajamo dalje pri tej svoji za htevi, ki je opravičena že po potreb'', da se napravi Eonec škodljivemu rivaliz ršnju med obema strankama na Kranjskem. Mnogo tega je povedati in pojasniti, kar ne sme v javnost brez škode za stvar. Zg diti se utegne sicer, da gispodi na Kranjskem poz eje skušnje podajo ptuk, ki bi ga bili dobili še pravočasno na zaupnem shodu. Ia prekasno bi morda izvedeli po izskušnjah, kakšnega pomena je tržtško italijansko vseučilišče ne le za tržeške Slovence, ampak tudi za — vseučilišče v L uMiani! Nočete imeti javne diskusije? To lahko preprečite vi sami z zaupno diskusijo. Vprašanje je prevažno, da nati v Petrogradu le na kratko in odločno £>0 aedaj so se razprave o nujnih pred
odklonitev. Z izzivanjem vojne so Japonci }0gjh VT&\e tedaj, kadar so hoteli — ob-pre več hiteli, a spozaanje, v kako nevarno 8trukcijonisti.
podjetje so se spust li, jim prihaja prepozno., Potemtakem bi se hotelo, da bi se ve Provokacija in drznost v kršenju vsacega med- gtranke zdrsžile v nekak kartel proti narodnega prava sta bili od strani Japoncev »jg,;« obstrukoijonifltov, ali da govorimo na prehudi, da bi se mogla Rusija zaustaviti na ravn0st: proti Cehom in Jugoslovanom. Da li pol pota ter povrniti k miru, ne da b; zado- baron Gautsch soglaša b takimi nameni ? To bila zadoščenje za užaljeno svoje dostojanstvo. ne bi bilo v soglasju s tem, kar se je do To mora uvideti vsakdo, ako le ni piju Mdaj žui0 0 njem Hvalijo ga zadnje čase, šovinistiškega ruscfubstva. In res javlja o kakor izkušenega in razsodnega moža. Tem londonskemu »Times« iz Petrograda, da na tejje ej je domnevati, da bi se baron Gautsch tamošnjem minieterstvu za zunanje stvari vdajai mnenju, da more Cehe vkrotiti z odl< čno odklanjajo insinuacijo, da bi Rusija na8iljem, bodi pa že, da se to vrši z drako storila kakoršen-koli korak za prenehanje ničnimi sredstvi ali pa z glM;i-rokavicami. sovražnosti. Ruski merodajni krogi povdarjajo	»Narcd. Listy< nikakor ne pret-ravajo
povsem pravilno, da je stališče Rusije danes ko pravijo, da bo vsoda parlamenta tudi prav isto, kakor je bilo onega dne, ko je odslej v čeških rokah. Tako je, in proti Japonska začela vojno, katero je hotela imeti tomii ne m0rej0 ničesar 7si sklepi takozva in za katero se je tudi pripravljala. To stali- B ^ »velik.h strank«, če je sploh možno ver-šče Rusije je, da mora ona ?z tega vsiljenega jet;( da bi te stranke res prišle do takega jej boja iziti kakor zmagovalka. Japonska naj akup^ga nastopanja, prosi, ali pa naj se ta boj izvojuje do svoje	——-—
skrajnosti. Oni pa, ki danes tako brižno pro- ;	Med Avstrijo in Ital^jO.
p8girajo misel miru in se kar nakrat sporni-	Dunajska »Zeit« poroča iz vojaških vi-
bi je mogli srečno rešiti brez diskusije. Će pa n čete čuti naših nasvetov, se vam utegne zgoditi, da bodo oni, ki nimajo besede na vaši akciji, primorani javno povedati svoje mnenje. In če bo to stvari škodilo, bo vsša krivda. To vam hodi povedano : pod ko lesa ee ne damo!
Rnsko-japonska vojna pred forumom politike in jnrisprudencije.
(Pile J. K.) (Dalje.)
General Steselj v Nagasakiju.
XIV.
Največo korist ol pekinškega miru je ime a torej 2opet Rusija ;n — ne vemo — kaj bi vse bila zoala ru ka diplomacja doseči, da ni Rusija videla pred seboj aliance
Anglije in Japonske, ki sta v zvezi z Z e-din enimi dižavami ameriškimi hoteli Bt jrit> konec ru?k m vspehom. Svet je v obča stal )»od uJsom iznenadnih in z vsakim dnem ve^ih v spe hov Rusije. 'rako je bila n. pr. tudi v samem nemškem »reich«t-gu« (državnem zboru) vlada interpeliraua, kake korake misli storiti, da se Rusiji prepreči širjenje nje vlasti na škodo drnzih držav. I o kancelar grd B u le w je odgovoril takoj, da je Kitaj -kupen dolžnik vseh velevlasti (radi t-oškov, r-rvstilfh za časa mtaje bjksarjev v Kitaju) ;a da Be po odjenljivosti Kitaja nasproti Rusiji o t nejmanje ne zmanjšuje dolžnost Kitaja do velevlasti. Z druge strani je bilo Rusiji do tega, da se evropiko javno mnenje nekako umiri, in zato se tudi kancelarija v Petr. trradu ni tbjtavljaia z izjavo, da je okupacija Muk lena in o-talih pokraj n (tako tudi \:uč?anga, ki ga je K tj predai Rusiji dotlej, dokler bi poslednja zvrš la bvo;o paci-tikatoričn«« nalogo, torej v jez ku diplomacije — &d irtiaitum) — da je torej okupacija Mu kleca eamo provizorieaa ter da Rusija po treh letih, torej dne t. oktobra 1903 povrće v^e t« pokrajine.
Kdo je veroval temu? Malokdo. Vga-kako pa ne Anglija, a sa manje Japonska, ki je izza dolge borbe z Rus jo najblje poznavala niiko taki.so. Rusija je se svoj » fino •lip oateijo b !a dosegla od K t*ja (od simo-nostike.ra miru sem): Port Artur, Tal envan, polu.t.-i l/aoto*jg, južao Mandžurijo do Mnkdcna z Njučvangom Oja je imela torej tu di prav ca, da udi už:va na zvršenem delu
Rusko-japonska vojna.
Trst, 17. januvarja 1905.
M ;mo povdar.ali ž s včeraj, kakov ne-zm.-e. je ebaezala vest, da s^ japonske čete zajele oddelek korakov, ki je bil na pohodu proti Xiu<"-rargu. To naše mnenje potrjajo iane- < ni sam\ ki so š.rili včerajšnjo vest. Kajti danes t idi t ni eami ne gavore več «» zajetju, marveč pravijo v neki brzojavki iz Tok:ja e toliko, da se je de! kozakov generala M šT-enka povrnil proti severu, a o dru-ireaa delu »da se ne v«, kje da je«. No, ta vest je verjetna, eosebco pa izpovedba, da eo Jap->noi v nejasnem glede gibanja ruskega k m eo č:va. M pjvdarjamo vedno, da je v nsravi : akih kavalerijskib pc hodov, da se konje n ki ^o <iovi<eni nalogi umi stajo zopet. Da pa radnji pjhod ruskega konjen štva ni b:l brez vs;»eha, za to imam > najeaueel i vejo prič > iZgUbe Japoncev v Mandžuriji iznašajo 100.000 v »ti cijel nem poroči u vrhoega poveljnika Ku- moj — a tu niso vštete zgube pred Port ropatkina. Tuje t>ovedano, da je rusko konje- Aiturjem, kfctire cenijo nad 100 000 mož. n 4tvo »Ine 10. ti 11. t. m. odvzelo Ja- Izgube Rusov pa iznašajo ranjenih ia bolnih p ncem "»00 voz ž v1, n da je poškodovalo [ 23 000 mož. Ako se računa, da je ena petina t*-\t'-i -o pr; Taitse, 6 verst od Inkava, dalje jegub — mrtvih, tedaj se lahko izračuna, a 'e . lek konjenica razdejal japonske koliko veče so japonske, nego li ruske izgube, zaloge, da je obstreljeval železniško postajo j in da je m-ral slednjič umakniti se pred ja-
njajo na zahteve humanitete, naj ne pozabijo	rov ozirom na že javljecc pomne žitve posadk
nikar, da bo oni tisti, ki bi se morali trkati	ob italijanski meji, da odpošljejo en bataljon
na prsa, ker brez njihovega vspodbujevanja	tudi v Ztljsko dolino. Z ti se, da hočejo v
in hujskanja, in gotovo tudi mnogih obljub	Rivi na Trentinskem, mesto bataljona lovcev,
glede p~>moči, bi «e Japonska bržkone ne bila	ki se nahaja sedaj tamkaj, namestiti en polk
upala vreči v tako vratolomno podjetje. Ker,	pehote, od katerega Be odpošljejo oddelki v
ako tudi zm ga, gotovo ne bo imela cd vojne	Torbole, Greto in Tione.
veče koristi, nego jej je hotela Rusija dovoliti	Tako ojačeuje posadke ob italijanski
pred vojno, pač pa bo imela doma gospodar-	meji ni prvo, ki se izvrši z ozirom na poli-
sko opustošenje in breme državnih dolgov, pod	tične odnošaje. Pet ndvajset l9t nazaj, po
katerega težo bo ječala mnoga desetletja.	zimi 1879—80. je bila bojazen, da irreden-
tisti uderejo v južao Tirolsko, tolika, da so
premestili na Treatinsko štab š^ste br'gade pehote in 59. ptšpolk ie SJnograda ter 15.
ob prvi nevarnosti raz-
Na Tirolskem in v Trentinu so se bile izvršile priprave za sklicanje črne vojske ter so bila izdana tajna navodila; zdelo se je, da utegnejo vsaki hip pričeti sovražnosti. Nato ee je pa napetost polezla ter eo se oda« saj i z Italijo zboljša i. Zim n šale so se tudi popadke na normalno stanje. T ide. žal — pravi poročevalec listi »Zeit« — gotova dejstva aadnjih časov so z nova poslabšala politične
Iz Londona poročijo, da so na japon- batalijon lovcev z Dunaja. V oni hudi z mi skem parniku »Tunakuramaru* iz Daljnega ^ se Da T.rolskem vršila tudi velika preme-doppeli v Nagasaki general Steselj, njfgova ggenja &etf ne gledć na velike težave radi soproga, dsvet ruskih častnikov, dve gospe 8oega jn mraza.
in sest otrok. Vsprejel jih je le en v:si ja- J Tudi na italijanski strani niso mirovali, poneki dostojanstvenik. Na morskem obrežju popravili so utrdbe okolo Verone ter med je bila močna straža redarjev. Ker se je pri- j drugim tudi podminirali ce3to na Stelv ju, hod držal tajnim, ni b lo zbranega mnogo	jQ Eamogli
naroda. Steselj je imel svojo unifjrmo ter je rugiti. i?gledal dobro. Rusi so se podali na to v zanje pripravljena stanovanja. Steselj in njegova družba se odpeljejo takoj v Evropo na nekem avstrijskem parniku.
Število Roso v t Port Artnrju.
Londonski list »Times« je vdobil iz Port Arturja preko Fu^ana poročilo, da je štelo vse prebivalstvo v Port Arturju ob pričetkn obiegovania, vštevši vojake, pomorščake in civiliste. 55.000 duš. Od t:h je umrlo vsled oinošije. bolezn', oziroma je bilo ubit h 200 častnikov in 10 000 mož. Vojnimi vjetniki je bilo po kap tulaciji proglašeno 878 častnikov in 28.500 vojakov in pomorščakov.
V bolnišmcaa je 14.000 bolnih in ranjenih. 5000 ruskih delavcev je bilo odposlan:h v Č fa.
oboroževanje Vladivostoka.
Iz Petrograda javljajo, da je Bedaj vsa pažnja ruske vojne uprave usredotočena na oboroženje in utrjenje VladivoBtoka. Ruska vlada je dobila namreč od zaupne strani po-roč la, da se hočejo Jap-nci sedaj z vfo silo vreči na Vladivostok. Ogromne mnežinestre* liva in provijanta se odpošiljajo v Vladivostok.
Izgube Rusov in Japoncev.
Znani pruski polkovnik G:i Ike piše, da
Domače vesti.
Iz Plavij (Koperski okrai) smo prejeli: Ne smete m aliti, da smo v naši vasi zamrli sa narolno stvar >n Dje napredek. Poročila iz naše vasi so s cer redka, ali mi živimo ter hrčemo vedno krepkeje nastopati. Odkar Vam nisem nič pisal, dobili smo novega kapelana v osebi g. Ivani Zalokarja, rodom Š ajerca. Povsem radovoljni em ) žnjim, ker je pravi rodoljub. Dobili smo tudi slednjič
_ pa tolikoletn h b >rbah — učiteljico T
osebi gospice Mozet. 6. Tudi žnjo smo prav zm! »voljni. Vidite torej, da Fe je pri nas začelo novo življenje. O priliki otvorjenja šole v Plaviji smo nabrali za družbo sv. C.* rila in Metoda za Istro 7 kron 20 stot. iz hvaležnosti, ker nam je družba pr pomogla da 6e je vendar enKrat otvorilo naše šolsko poslopje. Na veselem »večeru* v krčmi Mihaela Hrovatina v Badini je nabral g. Brajnik med pevfli društva »Straža« in drugimi gosti B9 4 K 40 et »t.
Sami, Be svojimi žulji, od nikogar sdjeni, le iz hrepenenja po omiki smi si zgradili pred leti šolsko fob1, P et Je moreino ozirom na istrske razmere imenovati uprav
kras30. Ponosni smo bili in živeli smo v nadi, da nem se bo od vseh strani izrekalo priznanje. Ali ljuto smo se bili varali. Ravno oni činitelj, od katerega smo pričakovali, da postavi krono naši požrtvovalnost , nas je zapustil in je bil na uslugo njim, ki so sovražniki naobrazbi našega naroda.
Šolske oblasti nam niso bile naklonjene, učiteljske moči nismo mogli dobiti, a restlina, ki smo jo zasadili z veliko, na deželi med kmeti redko požrtvovalnostjo, je samevala brezplodno — naše šolsko poslopje, plod naših krvavih žuljev je OBtilo zaprto! To nas je bolelo in misliti si morate našo žalost! Naša mati., naša šolska družba, ki je vsprejela ime naših slovanskih apostolov, da nadaljuje od nj'ju pred stoletji zapr četo de o, je postala dtbr».tnica in restdjica tudi nam. Hvala jej iskrena, iz globine src hvala možem, ki vodijo to družbo. Naj jim ne bo žal žrtve, ker hvaležnost naroda je vendarle najlepše plačilo.
Davkoplačevalcem. C. k finančno rav-nfct«lj-tvo nam javlja :
Finačno ravnateljstvo naznanja vsled zakona z dne 9. marca 1870 drž. zak. št. 23, da se sledeči davki imajo v teh-le rokih plačevati :
a)	zemljarina v mesečnih obrokih in to prvega vsakega meseca naprej :
b)	hišno razredni kakor tudi lnšno-na-jemni davek zunaj mesta Trsta v mesečnih rokih in to prvega vsakega meseca naprej ; v mestu Trstu in okol ci pa se mora plačati hišno-najemni davek 1. marca, 1. junija, 1. septembra in 1. decembra;
c)	5°/0 davščina od hiš davka prostih radi zidanja ima se v onih rokih, kakor hisnonajemni davek t. j. v Trstu in okolici 1. marca, 1. juniia, 1. 89ptembra in 1. dt-cembra, zunaj JTrsta p i prvega vsakega meseca naprej plačati;
d)	obča pridol arina se ima plač ti za vsako Četrtletje naprej 1. januvarja. '..aprila 1. julija in 1. oktobra. Iitotako treba pla-čdti pridobarino od javnemu polaganju računov podvrženih pod,etij v štir h jednakih 1. januvarija, 1. aprila, 1. julija in 1. oktobra doBpevajoč.h obrokih;
e)	v kolikor ee prihodarina ne plača na način, označeni vi; 133 zakona od 25. oktobra 1896 drž. zak. št. 220 t. j. pr t m odbitka, t eba jo je poravnati v dveh jednakih, 1. junija ter 1. decembra dospeva jočih obrokih ;
f)	osebao dolindariuo je plačati s pri ■ držkorn določeb 234 zakona od 25. oktobra 1896 drž. ztk. št. 220 osroma cesarske naredbe 8. julija 1*98 drž. zak. št. 120 v dveh jednakih, 1. jujija ter I. dec. dospevajočih obrokih. Vsled teh zakonitih odredeb so dolžai vsi oni, ki izplačujejo dohodke, omenjene v §§ 167 ter 168 gornjega zakona, ako isti niso zgolj sprerm n jivi, odtegniti prejemnikom od tth d. htdkov predpisano oeebno dohodarino in plačarino, ki se jim v to svrho vsakoletno prijaviljz. Odbitki se opravljajo v istih rokih in v ist h razmernih obrokih, kakor izplačevanje prejemkov.
Kedor navedenih neposrednih davkov ne plača najpozneje v 15 daeh po preteku roka določenega za poravnanje vsakega teh div kov, je dolžan plačati zamudne obresti, ć-1 pravični redni davek za vse leto preseza 100 kron.
Zamudne obresti se računajo od dneva, sledečega rt ku za vplačaoje, do dne plačila, tako, da pride po 1 s/10 h na vsakih sto krou vsaki dan, kar se z do/žnim davkom vred poti rja
Dolžni davek se lahko plača na pristojnem davčnem uradu -- v Trstu na meBtnem davčnem uradu — ali pa na veakem c. kr. poštnem uradu na čekovni račun dotične davkarije.
Slednjič se opozarjajo plavalci se na ele^ečo določbo § 5 zakona z dne 9. maroi 1870 drž. zak. št 23: »Ćc bi se ob začetku novega davčnega leta se ne bil mogel dolžni davek za t? leto posamn;m davkoplnčeval-cem stalno predpisat , naj se davki za ustavno dovoljeni čas plačujejo v znesku predpisanem za prtt?klo davčao leto, dokler se odmerijo novi davki, v katere je potem všteti ž3 izvršena plačila«.
Glasbeno-dramatično društvo v Vo-loekem priredi dne 22. januvarja koncert s plesom v dvorani »Narodnega uoma« na Voloskem na korist družbe	Cirila in
Metoda za Istro. Začetek ob 8 in pol uri zvečer. Ozironi na pbmeoito svrho se bodo preplačila in darovi hvaležno vsprejemali.
»nrofljire poštne pošiljat ve. C. k.
puštao in br*rjavno ravnateljstvo nam ie lop jslalo sezsam on h priporočenih in navadnih postnih poiiljatev. ki so bile meseca decembra 1901. na od*e1ku z nevračljive poitne pcši jat*« v Trstu odprte in ki eo nj h odpriiljatelji neznani. Seznam se priobči t ti^ a sojem ura^n»m listu v polnem obeezu.
Služba pisarniškega pome/nega uradnika 'e razpisana na okr. sodišču v K »onnu. Proioie, s dokati da ie proai'ec vešč deželnima ez'koma, je predlož ti preditojništru rečenega okrajn*era sodišča.
Kmetovalci, ki ao naročili bilfe pri naši km^tij^ki druSbi, naj prid*jo pooie v zalrg) Via C ironeo št. 3, kjer dobi vsakdo, kolikor ie nar >čd.
Črška opera t Spljetu. Iz Spljeta pijejo, da ee višb pogijanja za gostovanje češke opere iz B:na v spljetskem gledalcu.
11 fluenea je cočno razširjena tudi po Liubl an . Vzroka bolezni je iskati v nezdrav h vremenskih razmerah letošnje zime.
Smrtna ko^a. V Branici je v noči ol .►etka do sjbote umrl tamošnji kurat Kristijan S t i b i 1 j v 34. letu svoje dobe.
Obdelani kameni popokali vsled mraza. Ic Sokana poročajo, da je tam ®n< go kamenov, ki so bili obdelani v Na-Dreiini ter namenjeni za novi železniški most "ez S>Čo pri Solkanu, vsled silnega mraza popokalo.
Drugi planinski ples. >S'ovensko planinsko društvo v L ubijani« priredi letos zopet svoj plan nski ples in s c»r v »Naroi nem domu« v Ljubljani dne 1. fabru varja.
Skrbne priprave zt ti ples eo se Je pričele in svedoč jo, da drugi plan nsfci ples loseže isti s jaj, kakor prvi pred 2. letoma Priredi se kakor ples ob Triglavskem lede niku. Sok' lova dvorana v »Narodnem domu« oo temu primerno prirejena n odičena.
Prijatelji neprisiljene zabave, ne zamudite obiskati te pleeae veselice !
Zahvala. P dp sani se t"p'o zahvaljuje v»em, ki so kakors bodi pripomogli k tako iepemu vspehu sob- toe domtče zabave. Posebno se še zahvaljuje gosp. Krebel ju za podarjenih 10 kron in pa gospej F. za po-dar eni 2 K in 20 Btot.
Zahvala gre tudi gospodu Rožetu in njeg v;ma sinoma za djbr« h tno pomnožen c irodbe.	ODBOR
pev. društva »Kolo« v Trotu.
Zahvsla. Na prošnjo, objavljeno v »E ii n isti« sem prejel od gospodi Frana Kravosa 10 K, a od gospoda M ha H rovati oa pri sv. •iak< bu 5 K 15 stot. V svo;em in v imenu -vojih	ljenja vreduib o^roč.čev izreke m
ag m dušam svojo globoko čurjeno zahvalo.	Filip Jakob Kavčič, Andron:* riparata št. 4.
Ple«na zabava ki jo je priredil c dbor pevskega diuštva »Kolo«, prošle sobote, svojim sodelujoč m in podpornim členom, je izpala v popolno zadovoljstvo vseh ude ie/eneev.
I" ieležba je bila ravno taka kakoršajo ■ mo si želel*'. Veselje ie bilo splo*oo in to od začetka, do zaključka. Vse trošfce so pokrili členi iu prijate ji društva. De da b: s? bila pobirala kaka vst"pn na. Z 'eti bi bilo, da. < dbor, ako le možno, priredi še več ti-kih družinsk h večerov.
Pevke, pevci in tudi členi radi žrtvujejo kako malenkost, ako je ta namenjena ako pr srčni zabavi, kakoršnja je bila ona prošle eobote. Ples, petje, mala licitao ja in pa prijateljsko občevauje med v lelezenci je najlepši v spore 1 za take male zabave.
Eden udeležencev.
Veliki narodni ples za dražbo sv. « irlla in Metodlja. Kakor čujemo iz zane «ljiv*ga v ra m sli ntša mladina prirediti velik ljudski ples za to nhšo veleza-lužne naže družbe. Brez dvoma h( če j > naši mladi kr. g p >kazat! tvetu, da v r< doljubju in zanimanju za nsše narodne potrebe ne zaostalo za onimi lepi vzori, kakor sta j h nud la ac-ko leto R ka in Z greb. Ta ples imel i-: značaj narodnega plesa. Pristopen bi bil však mur, ki želi, da d prinese svoj oboi na žrtvet t domov ns. Kakor se Čuje, bo ta i'les dne 'J. tđbruvarja. Mi hočem* še več-rcre* onreajati tega dogodaa, a mislimo, da jovcftoco :z srca vsem, ako pozdravljamo prireditelje s srčnim: Hvala vam! Dali ste nam pnliko, da sa pokažemo, kaki emo, in iako hočamo t adi storiti.
Za »Božićnico« so še darovali : ga. Ema 0-mpa 10 K, ga. Antonija dr. Slavi-k va 5 K, gosp. Debelak c. kr. fin. višinad* fitražar 1 krono. Bog živi blage darovalca !
Blagajn stvo.
Akad. društvo »Slovenija« priredi v pei*k 20 prosinca ob ptl 8. uri zvečer v restavraciji »Mattalonj« VIII. Auerapergstr. bvoj redni občni zbor. Slovanski gostje dobro došli !
Smrt na deln. V ulici di Tor' San Piero, na onem prostoru, kjer je tvrdke Feltrinelli še pred nedavno imela svojo zalogo lesa, gradijo selaj kolibo (tettoia) za ekspe-dit«rja Rudo ta Exnerja, p; d katero bo ist' držal Bvoje velike transportne voaove. Gradnja ko ibe se vrši pod vodstvom inžen rja Gina Weiss in pod nadzorstvom zidarskega mojstra Ivana Seslina. Stransko zidovje te kolibe je že doz dano in je tudi žđ polcžtno podetresao in strešoo tramovje.
Gradnja t9 kol be je zahtevala včeraj človeško žrtev. Mej delavci je bil 26 letni zidar Ivan Rebec, z Opčin št. 26. R-bec je delal na vrhu kolibe, pod strešnimi tramovi. Okolu 3. ure popo!udne je pa nesrečni R-bee rabil žago. Ta se je nahajala na nasprotni strani. Da prej opravi, je hot 1 Rebec iti po p-» ž*go po tramu od ene do drugi strani kolibe. A ko je revež pr šel do sredine, je izgubil ravootfžje ter padel z v'soč ne 5 metrov na tla. Prilet«vši njegovo truplo na tla, je zamolklo zabobnelo, na kar eo si delavci ozrli in zapazili nesrečnega mladeniča ležečega na tUh s popolnoma preklano lobanjo. Priskočili so takoj k njemu, a uvideli so takoj, da mu oni ne morejo pomoči. Obvestili so torej nemudoma redarstvenega nadzornika v red. stražoici v ulici del Balvedere, Ruio fa. Ta je pa telet'nčnim potom obvestil zdrav-Diš'O postajo in p »lic'jski komisar jat v ul ci L ligi Riee:. Sa zdravn ške p et lje je kmalu ca tem pr šal na mesto nesreče zdravnik, ki pa ni mogel opraviti nič druzega, nego kon-Btatovati smit nesrečnega mladeniča. S policijskega komisar jala je pa prišel višji komisar Pertot ki je b pomočjo nadzornika R idoli* vzel vso stvar ni zapisnik.
Truplo nesrečnega mladeniča so z vozom pogrebnega podjetja Z molo odvedli v mrtvašnico "ri b Ju*tu.
Še ena nezgoda na deln. 40 letni vozaik Andr j Teuce, (loma ie sv. Krža, je včeraj b parom vo'ov v-z 1 na Kontovelj voz s košem polnim gnoja. Nekje že blizo vasi sti pavoma nekoliko hitreje potegnila. O tem se je pa vozn:ku zaplela suknja ob kolo in revež je padel tako, d t mu je šlo kolo preko leve noge nr mu je isto fflo. Prišli so mu na pomoč nekat ri K »ntoveljci, ki so ga s kole se j iom pr velli v tukajšnjo bolnišnico, kjer
je bil vsprejet v IV. k rurgični oddelek.
■ -
! Iz »Škrata«:
Stt tnik novincu: Zacš li plavati? Novin»o: D^, gospod 'tr>tn k ! Stotnik: Ke si se učil? Novinec: V vodi, gospod stotiik!
stva u Ameriku. — Lutrijska vu - i avstrijski« č e n j a : Lutrijska vučenja u Novčarstvo: Pošta r^ke štedionice u
zlata renti' 101.40, ogrska 4°/0
i - -Austriji _ rent» i00.— Linderbar 5U0.— turske
' „ I 1W.50
sla ta arečke
, m-^.^j pariVp barka 13 07, itattianake morid'-.	. onalne akciif 742.—	:t ■ Fmto 15.'.'P. Vzlržaii'i.
Dalmacij*. — N ovinarstvo: »Edino?t« I	London.	Konsoiidtriu. uo » /,
Lombardi 31/, »rebrn Ž71 • tn Spaoaka nnu 911B lijanaka renta 131., trt*., diakont, 2l/t mpt-j "j o i
u TrBtu. — Oglasi. — Osmrtnice: t Pri>f. JoB'p Beluš <5. — f Mi orad P. Ni soiic. — Poljodjelstvo: Ovogodišnji rod u Rusiji/ — Ženska radn čxa škola za gojenje živine. — Pomorstvo: T čaj za p uk rike trgovačke kapetane. — Giavt.e pomorske luke na svietu. — B-ačko pomor-ko parobrodarsko društvo. — C. i k. ratna mornarica: »Pola«. — Ispiti pomorskih kadeta. — Promet: Željeznica Grobelno-R gatec. — Radničke vieeti: Kretanje radnika. — Rudarstvo: Rudnici u Dalmaciji. — Trgovina: Buduć »ost trg.-obrtn. muzeja u Zagrebu. — Saobračaj izmedju Austrije i Ugarsko Hrvttske. — Ko lekt'vne izložbe u t~g. obrtn. muzeju u Za greb:?. — M**ksikanski konznl na Rieci. — Trgovačka zapan c®. — Umjetnost: Jugoslavenski umjetnički savez. — »Slsvjanska Lira«. — Zdravstvo: Ljekarničtvo.
»Tršćanski Lloyi«, preporuča ee sam po sebi. On doaoti članka u svim strukama narodnog gospodarstva. S toga nijedan otmjeniji trgovac, industrijalac obrtnik, posjednik, po mo**ac, ns bi smjeo b ti bez njega. I svratišta, kavane, gostione, čitaonice, otdine, banke, ob'tna i vjeresijsk« ««druge, ie Inona rieči. svi bi morali držati »Tršćanski Llovd«, kojemu je zadiča, da ore i radi na onom poliu naš? budućnosti, naše? dobrostanja, koje je jedino sred>>t?o našeg uzkrannda. A t) je polje: narodno gospodarstvo.
Pred lata na »Tršćanski Llovl« iznosi na godinu Kl 12. a na pol god'no K 7 u n>eloj monarkiji auitro ugarskoj- Izvan Au^tro Ugarske, crdje godi bilo, god soja pr dolat« izno i 20 franaka u z'atu. Novci i p'sma šalju se vlastn ku i plavnom uredniku »Tršćanskog L'oy ia«, g. F r. K u č i n i ć u, Tr«t, V'a Fubio Severa, br. P. 104, T. 246 (vlast ta krć).
Razne vesti.
Štrajk V E-senu ob sedaj Vi im 0 d-inviev.
Velika tatvina v železniškem
Ruri štrajka do-
vlaku. Iz
Zadnje brzojavne vesti.
Rusko-japonska vojna. Poročilo generala Kuropatkina
PELKOGRAD 17. (Uradno.) G meral KuropatKin je včeraj sporočil: Dne 14. t. m. zjut-nj je m jčan lapon^ki o ldelek pebute, konjeu.štva in topn št;a ob meglenem vre-meau obš 1 od dveh strani koiono našeg* topništva. Ko se je botelo naše to;>ništvo u nnkniti proti neveru, se je unel b )j na kratko razdalje. Naše t jpništvo je obstreljevalo Japonce na tisoč korakov ter jim provzroČ lo irgub. N š* topništvo se je nato v polnem redu umaknilo proti eeveru. M smo izgubili
Dunaja 24.91 dohodki banke--izplačila b ta c
—Stalna.
Tržna noročila 17. januvarja
Budimpešta. PSenif -a auri] K lf> r>4 dc K 19 f H; rž za april K 15 36 do K 1*."8 : oves ^ -pril od K 14.02 do 14 04; koruza za mai K 14 S i do K 1V .si.
Plenica : ponudb«* srednje; .mvpr .•■--.n.e ugodneje, cb odpretju mirno, a ob sklepu vedržano. Proisjb 20.*' 0 mei. a ot. Druga žita nespremenjeno. Vreme : zmrzlo.
Ht«i«. (cikiea) Ebvs ^«»nto<« go o^ a? • rage za tek. meaec po kg 4H'/i ^k, zs mar?: 5u.—.
New-York. 'Otv»-	Kava Rlo «■ Wr»e«
dobave, vzdržano, 10 stotiok znižanja, 5 stotiok znižanja
H am b u r g. ^kle p p.) '»•»a Santo« go ■■'t average za marer 411 /4 »» • ai 413/4 za september
iS"1^ za dec. 43 '/2 vzdr/ji o Kava Rio un ^ loci40—4J< navaana reeln« -»3—45, navadna .lat 46-47
Hamhnrg. (Sklep) Sladkor za jaa 81.
«» febr. 32.—, w nrarec ^2.10 za ao'il 3-'30 s maj 32.40, aa juni 32 Č0. Stalco. — Vreme: z:nrzlo
London. Sladkor iz repe surov 16' 1S Sb-Java 19 6. Mlačno.
Sladkor tuzemak! Centrifueal pile, pm.r.i- ao
K 66.50 do 68.00, za septt un^r K —.— d*--
marec-avg. 66.50 do 68.— Loncasad in Mali^ aromptno K 68.30 do 69.3 ) a sapi. RT —.—, marec-avg. 63.30 do 6 30.
Pariz. Rž za tero me*«" 161 j, rt ■ h februvar I6.v5 za marec a o ril 16 53, za m rec-junij 16 76 (mirno.) — Plenica za teko'"- m -sec 23.6 > za februvar ■>;< 90 za marec april 24.40 za marec-iuoij 24 6f» mlač — MoZa za tekoči mesec 31.15 za feb. 3^. '.» mare; - april 31.8č>, za "marec- juoij 3^0» (mlaČa),. — Kepic.« « olje za '»koći mese.* 4 >.—, za februvar 4o 5«» zs marei- ap il ^.75 zh maj - avgust t —. (mirni.) špirit za tekoči mesec 49.—, za feb 4S i< > z> marec april 47 75 za maj - avgust 46 2j (mirno). SladKor surov u«to nov lOV',-41 — imiruo) be za tekoči me*«c 44* B za m>rec jauij 4T1,, ea maj-avgust 4 »3/B, za oh o er-ianuv. r 06%, mUčno;, raDniiht »6l/„— »7 Vrem« : dež
Trgovina se zaklanimi prašiči.
Včeraj je bilo pr peli-toii na tukajšnji trg 56 zaklauib ^r^š Čev. Prodilo ss je vae, in sicer blaer > I. vrnta po K 103, II. vr«te pa po K 100—104
Blaga ma<(. znhfe°*Dje veiko.
Listnica uredništva.
»Kurilofonc: Va*4 liit b piiiož-nim načrtom Vtše iinajnbđ hhdo prejeli. Vaši želji p t ne moremo u«treči, ako nam ne <l«»p< šijete natanjčeega opi-a in navod io zx rabo Vaš'gi i<un». Ka^ti le po tem, kar
6ta nam dop i^lali, nismo v itanu umeti in
mrtvih ~in~ranjen h : pet častnikovTn 40 m~<~ž.j Pr 8>diti V>"ŠPea ifUm''- _
— Dne 14 t. m. se je ena patrulja zopet povrnila k našemu topništvu, razrušila železnico in brzojav.
potem ko je Jl^lO hffllM 111 POSOjllflO MVO"
v Škednju
Krakova j> r«i<!d|o, dd ao v l'a< novu za-le Mi v p< stnem vlaku veliko ratvino. Med dru^ian maujba:i d?e \rači z vsebino 1^3.000 kr< n
Samomor bolgarskega majorja. I e So
ti e avijajf, da sa je v t. rti len snem arzecalu vstrehl mai« r T. IšcV, podravnstelj arsenala, j Sod «e, da b* mu je rmešalr.
Velik požar je vBjsan. Novem nedavno uniču 17 h a Velik del teh h š je bil p kr.t z deokauji. m o se i'- oeenj s Ino nsglo raz siril. Š "de i" n« d 3'K) 000 kron.
Perzijski Šah pr.de b»je, khkor poročaj«» iz Mirijiuiti vtri na Češkem, mestci julija v tamošnje kopališč', kjer da ostane več tednov. Iz M-iroimh vari se poda šah v Ostende (v Belgii'.)
Književnost in umetnost.
Kr. II'.! »Tršćanskou: Lloyda«, lista ra naroono g spodaretvo, iziazto g avake subet u Trstu d nosi u svom posljednjem broju od 14. sitčn a t. g. sljedeći bogati i zanimivi sa držaj :
Burza: Burzovue vie^t'. — Dopis nica uprave. — Dopisnica ured ničtva. — Gospodarstvo: Go f»o-rlar^tveni oru saji Bugarske. — B s n-»ko hf-reeg .vački narodna - grspodarski vode. — P liticko gospodarski krupnozor. — Industrija: Rumunjska indu-trijs. — Nova tvora oa u H vatskoj. — Izseli*vani e: U Ameritiu. — Iz Amerike. — K eka-Ne\v-Y rk. — Važno za iz^elj-nis:e. — Krivi agenti za izseljivaaie. — Luda b;ežanja 1 ud-
Danski državni zbor.
KODANJ 17. Drživni /. »or (f jlketh ng) je bil danen otvotjen.
Francozka zbornica.
PARIZ 17. V današnji seji je min'st r za poljedelstvo Mougeot pri bčil, da želi vlada, n*j debata o proračunu od/odi. Z^orn'ca j s sk'en la, naj predsednik določi prihodnjo sejo. N > to ie bila s«ja zaključena.
Francozk! senat
PARIZ 17. Preds«di)ik je predlagal, da ne f>eja v znak žalosti radi »mrt.i matere predsednika Loibeta z»kl;uč». Prsvoaodni m n ster ss je v iTe-^u	tirid^u* 1 temu
predlogu, nakar :e b'la s ja zaključena. Pri-; hodni« seja b^ v četr'ek.
Poerreb matere franeozkesra predsednika.
MARSAVNE 17. Djn««< «« ie *-rš 1 p^-^»•eb m^t^re fr»rc zk^g" predspdn;ka Lou^eta. Vzb'c deževnemu vremenu ;e b'la udeležba prebivalstva relo vel<ka. Cer^nion'j i je imela povaem stropen intimen z^a^aj.
Borana poročil« dne 17. januvarja Trffi šlra ^»orz». Napoleoni K 19.07— 19.0!» angležke lire K —
do —.—, Londn kratet termin K 540--M0 40
Francija K 95.4^—95 65 Italija K 95 40- 5.i>0 italiianaki bankovci K —.— —.—. Setn^nv K
117 .jO—117.80, nemfiki banlr^^i K	--
avstrijska ednotna rent« r 100— 100.^0 kronska rent« K 99 60 J * 90, itab"«>n»k* ie.
103.'4 103 kreditne akcije 1» » S3 -- 683 —
■iržavne železnice S 651— — £51 — LombaH' K. 91— 92.—, Lloydov akciif ^ 715 — 722 —
8 r e Č k e : Tisa K 329.-333 Kredit " 476 -
do 4*5. -, Bodenkredit 'H80 K 307.— 317 — Bo denta-edit 1889 E 2f S - 3» !» — furaki- K 135 —
dO 136 50 *rK«lrP---
Dunajska borza ob 2. uri pop.
v It raj danes
Državni dolg v papirju „ .. h rebru Avstrijska reuta v zlatu
„ „ kronah 4•/, Avat. investicijska renta 3'/,0/« Ogrska renta v zlatu 4°'0
., kronah 4° 0
viibi na
redni občni zbor
ki se bo vršil
dne 2. svečana 1905
ob 10. uri predp. v prostorih društvene krčme**.
Dnevni red:
1.	Nagovor predsednika.
2.	Poročilo tajnika.
3.	Poročilo blagajnika.
4.	Razni nasveti in predlogi. Na obilno udeležbo vabi
ODBOR.
Trgovski pomočnik tZZ^-
se sprejme takoj v službo. — Naslov pove uprava ,,Ed nosti".
Tovarna pohištva
Aleksander Levi Minzi
= ulica Tesa št 52. A —
(v laatni hlfiL)
ZALOGA:
Piazza Resarlt (Šolsko poslopje).
Cone. da ae nI bati nflaks konktr m
Sprejemajo se vsakovrstna dela tad i po posebnih načrtih.
Tlnstrcvas oeatt braipUAae la frfeitke.
Akcije uacijonalne Uanice Kreditne akcije London, 10 Letr. 100 državnih mark 20 mark 20 frankov 10 i tal. lir Cesarski cekini
10o.r0 100. 0 11H.60 It 0.30 91.75 i 1*.75 9rt 75 bH 95 ld>4 - -6S0.75 240.05 1 l7.47l 23.4? 19.09 »r.AO 11 3 i
1« < .50 mo.4f> U 9.50 lUO-30 M.SU 11- 75 98.H0 89 95 16* 1 — 6S1.25 2-.017»/-117 45 -J3-: 0
19.1.»/.
hO ll.'l
Pari2ka tn londonska borza Pariš. (Sklep.) Avstrijska driavn« ielesn e —.— Lom bar u 96 50 unificirana turi ka renta 89-20
oooooooooooooooo
Hermangild Trocca
Barriera vecchia št. 8
ima veliko zalogo
mrtvaških predmetov
za otroke in odraščene.
Venci
od porcelana in biserov vezanih z medeno žico, od umetnih cvetlic S trakovi in napisi.
Slite na pr&elauastib ploščati za spomenike,
Najnižje konkurenčne cene.
oooooooooooooooo
o g
o o o o o o o o o
3
o o
RESINOL

ki nahaja jkm! varstvom zakonov za patente je prvi in edini patentovani izdelek v obliki olju za mazanje in snaženje podov za odpravo
W j etike IZB«« je Artur Godnig.
..KES 1X0 L," je pri poznan od sodnih izvedencev kot edini izdelek, ki zamore odpraviti jetiko. kajti prah se ne samo omoči kakor pri drugih jako razupitih oljih, brez nikako vrednosti, marveč se isti in vsi mikrobi združijo v neko skupino, ki se ne dvig jje več v zrak.
- ..RESINOL1' se vflabiva v vseh boljših mirodiluicaii. ~
Za snaženje podov se je obrniti na tvrdko
Artur Godnig v Trstu
Jtiva pescatori 12 -Telefon 1160 - Riva pescatori 12
POŠTNO PREDALO 120.
O ©©©©
O —-——
o
O Podpirajte!! O
o o o o
o o o o o
o
o
o g
„Dijaško podporno društvo"
v TRSTU!! ©©©©
ČOKOLADE
ČAJNO PECIVO
BO*BOil
DESERTE
KAKAO
KEKS
KAVINE PRIMESI
„CHOCOLflT L0B0SITZ"
oc ocooooooooooo
jVarodni kolek je vdobiti pri upravi „Edinost"
TOVARNA POHIŠTVA I&NAC KRON
TRST. ULICA CASSA Dl RISPARMIO 5
MEBLOFANJE PO NAJMODERNEJŠIH ZAHTEVAH
KATALOGI BREZPLAČNO.
Prvo primorsko podjetje za
prevažanje pohištva a spedicijsko podjetje
RUDOLF EXNER - TRST
Telefono it 847. - Via della Stazione Št. 17. - Telefono it 847.
Filijalke v PULI, GORICI, REKi in GRADEŽU. Prevažanje pohištva na vse kraje tu- ln inozemstva v zaprtih patentnih vozovih za pohištvo, dolgih 6 do 8 metrov.
Migijc premetov, ti se jemljejo na potovanje in prevažanje blasa na vse prage. )
Sprpjeaa se tudi pohištvo in druge predmete v shrambo v lastna za to pripavljen~ skladišča.
W Edini tržaški zavod za	VAnilM-fl FANFR"
ĆIMEN4E in SHRANJEVANJE PREPROO "¥MlAjm	-
Točna postrežba in nizke cene.
Tovarna plošč iz cementa
in zaloga stavbenskih stvari
od
Aristifle Gnalco
■V v ulici 8. Servolo št. 2 tbh
Plošče šestoglate
od cm. ij za 17 Plošče štirioglate
od cm. 25 za 25 Cene zmerne: 15% odbitka.
JAKOB SOTLAR
Via dei Baechi j. Zaloga dalmatinskih in istrskih vin prve vrste. Vsakovrstni desertni likerji. Najfinejši špirit za konzerve. - Prodaja na debelo in drobno. Dostavljenje na dom.
Ivan Koscbel
prodajalnica jedilnega blaga
TRST. — Trg Barriera vecchia 8 — TRST.
Prodaja na debelo in drobno. Moka pr ih mlinov Ogr-ke in Levanta. Otrobi. O.ea. Testenine tu in
inozemske itd. itd.
Nad 40-leten vspeh.
KONSTANTIN RUBINIK
Prodajalnica mrežic, Ulica Stadion 3. sprejema prekladaije in	stetilk n» plin oi» easu selitve Neprekosljive
pliuote mrežice — Vsakovrstni pripadki za razsvetljavo.
Naročbe za popolno čišćenje stanovanj.
C dl i kovana v Rima s zlato
kolajno ia — zaslužnim križcem —
Odlikovana na Dunaju s
zlato kolajno in — častno diplomo —
Odlikovana tovarna
zn čopiče in šćetke
IVAN ANGELI
ulioa Vincenzo Belini (nosproti cerkve sv. Antona novega.
E'lini «	za izdelovanja zidarskih in >likarskih foph-er: lastna specijaliteta eopirev
za ha rva nje s poko>tjo.
Pleteni naslanjači francozkega sestava in nedosežne kakovosti.
Se ne beji nikake konkurence glede zmernih cen kakor tudi izvrstnega izdelka.
Čuvati se je dobro, da se ne zamenja moja tvrdka s konkurenti jedna kega imena.
„Avstrijsko parobrodno društvo" - Trst-
( i \ stro-amerikanska proira.) - Fravelli COSl'LICH.
Nova redna, bitra in direktna služba za blago in potnike
mej Trstom in Novim Jorkom.
Hitri in elegantni novi brzopar,»brod
54 C« ton odpluje dne 21. janurarja v Xovi Vork.
Potnina znaša III. razred K 165.—, I. razred K 300.—.
PotrežUa in hran* traak dan svpž kruh in mesoi dobro vino, ^irtviišk« ftlu/be. Parniki so električno razsvetljeni in ventili ani. Potniki Ili. tazreda imajo popolno svobodo na krovu.
Za pojasnila se je obrniti na društvo v Trstu, ulica Molin piccolo št. 2
Najstarejša medieinalna specijaliteta 11a.se pokrajine.
PASTIGLIE PRENDINI
(o 1 ogolunjene sladke -korje) Iznajti i tel j in izdajatelj P. PRENDINI
v TRSTU. Odlikovane z kolajnami in diplomami na
prvih mej narodu i h razstavah. Počaščene zaupanjem odličnih zdravnikov ter predpisane kot domače zdravilo pri : grlobolu, kašlju, hripavosti, upadanji glasu, kataru.
Zamorejo jili vživati tudi otroci, nadalje pevci, govorniki ter učitelji, da zadobfc čist in svež glas.
NB. Pazite na nepoštene ponarejanja ter zahtevajte vedno ..Pastiglie Prendini".
V škatlicah : v lekarni „Prendini v Trstu- ter v vseh boljših lekarnah tukaj in v Evropi.
Kdor se hoče dobro in z veliko ekonomijo obleči, naj se poda v
prodajaln; co
izgotovljenih oblek
Barriera vecchia 5
kjer
Zaloga istrskih in dalmat. vin
v ulici Cecilia 16 {vogal nI. Ruggero Mamin j Zaloga je vedno preskrbljena z vini najboljših kletij. Cene: istrsko po 64 st., belo briško po NO.st. opolo iz Visa po 72 st., vse franko na doni. Za obilne naročbe se priporoča
_IVAN TONEL
Velikanski prihranek se zadobi s kurjav * štedilnikov in peeij, ako se rabi
L' Rntracit (P°scbna znamka)
ki se vdobiva v zalogi oglja
v ulici Lazzaretto vecchio št. 52
i kjer se tudi prodaja oglje „Gries ' posebno pr pravno za pekarne. Nizke cene. -
Pekarna in sladčičarna
FRAN MILLANICH
Trst. — ulien Commerciale T — Trst Trikrat na »lan svtž kruh »sskf» vrsrp. li /. našan'e na dom. Sprejema naročbe na aladčice itd. o priliki poio? in krstov. Najugodnejše cene.
se vsaki dan izdeluje v laatni krojačnici.
obleka
Zaloga
izvozno-marčne (Ejcport-Marzen) in vležane (Lager)
v odčekih in v boteljkah, kakor tudi
1
ter se
novi aparat za držati plinove mrežice kemično utrjen I z neko posebno pokostjo, obvaruje stekla razpokanj, i. če tudi so na prepihu ter mrežice vsled njih naravne ) lege trajajo dolgo in dajajo boljšo svetlobo, o «, <» « /
L'APE stane 20 novč. / edini
glavni zalogi v ulici Giulia štev. 33 j
iz tovarne Bratov Reininghaus
Steinfeld pri Gradcu.
Zaloga JKattonijeve Qicsshubler
vedno sveže kisle vode
po smernih cenah
pri
ANTONU DEJAK junior
TRST Via degli Artisti štev. n
— „SANUS"
S3H5E3 V:
novi higijenični zobetrebniki
disinfektirani parfemirani zaprošen patent
se prodajajo povsod.
C. C O MINI, Trst Bh
rrieru 2S J
BMEaE-r^-ggr^arKefiaaeiaK
jVIanu/akturna trgovina
ARTUR PONTINI St
ima v zalogi vedno
bogat izbor
jopičev, prlpadkov in drobnarije.
~~ Ugodne cene. — —
^cnfon Zerjal
TRST — nlica Belvedere štev. 3 — TRST
priporoča svojim cenjenim rojakom v mostu, «>k< in na deželi vedno sveže jedilno in kolonij.*' blago, tu 111 inozemskih testenin, raznovrstno:*.-! < Pošilja na deželo n t debelo in drobno.
— Cene zmerne.__
MIRODILNICA-*:®
€miliju Cumar Pok. friOerska
Općina št. 209 zraven kavarne „Allllletrovja" Velika izbera in zaloga
iip, žeblje v, barv. čopiče v. mineralnih vod. vinskega Špirita, voščenih in lojevih sveč. Kisline, laneno olje, navadno in dišeče milo.
Otvorilo se je velikansko skladišče
ALL UNIVERSO -m
Trg Carlo Coldoni 1. -
Bogat izbor raznovrstnih površnih sukenj (paletot, ulster) in olileke za možke, deeke in otroke.
Veiiii I0M1 blaga iz tu m lnozemsm tofarn. — naročbe po meri hitro in točno.
Govori se slovenski.	Najugodnejše cene
Dr. Rudolf Gruntar
je otvoril
odvetniško pisarno
v Tolminu.