MIR DVEMA SREZOMAI V Slovenski Krajini je srez Murska Sobota in srez Dolnja Lendava. V tema dvema srezoma imamo Prckmursko tiskarno, Prekmursko banko, Prekmursko aJkademsko društvo, prekmurske bogoslovce in vse polno vsega prekmurskega. Od kod to? Ker je pri nas vse prek. In bo zmiraj ostalo. Zastonj je modrovanje nekaterih gospodov, kakor da ne bi bilo: prek. Vprašaš ga v Bistricah, kam ide, pravi: prek (čez Muro). Vprašaš ga v Ižakovcih, odkod si pripeljal vino, pa zopet pravi: s Preka (iz Štajerske). Najdeš ga v Radincih, kam da gre: v Prekmurje. Vse je prek, sem in tje. In so se pred šestimi leti naši lutcranski pastorji v Beogradu predstavili kot slovenski duhovniki iz Prekmurja, pa tam niso znali za to področje naše ikraljevine. Vj naši draavi ima namreč samo poštno ministrstvo krajevno ime N. v Prekmurju. To pa se ne da kar z novinami spremeniti v Slovensko Krajino. Prekmurci niso nikdar ugovarjali radi Prekolitve (Translajtanije), pa so bili Prekolitvanci. Niso pa tudi nikdar ugovarjali s Preka, to je iz Štajerja, ako jih je kdo imenoval Prakmurce. Pred nekimi desetletji »naši« Prekmurci še niso imeli svojega domovinskega imena. Pa narodna zavest se povsod enkrat zbudi. Izroeilo pravi in nekateri spisi, da sta slovenske lcraje med Muro in Rabo začela irnenovati Slovensko Kroglino, Krajno ali pozneje tudi Krajino, pokojna župnika: Kuhar v Beltincih in Baša v Bogojini. To je bilo posebno v času svetovne vojske. Madžaronski sovrstniki so imenovana tožili na višja mesta, češ, da hočeta »Slovensko republiko«, po hedervarijevem povedano, v madžarski monarhiji. Stari slovenski (totšaksi) pisatelji pa omenjajo le SLovence v želežnem in zalajskem komitatu. Ta ves narod pa so nekateri novejši pisatelji po že prej imenovanima začeli spet imenovati kot Slovenske Kra jine narod. Ime Slovenska Krajina pa je naletelo pri polovici naroda na odpor. Druga polovica hcce imeti Mursko Krajino. Sreza s« s tem ne istovetita. Pa noben noče biti Mnrski krajinec, noben Slovenski krajinec, še manj pa kakor, Kranjec, ampak pravi, da je Prekmurec ¦— kakor piše »Kalendar Srca Jezuša« 1. 1932 za november: »Prekmurc pravi: Mraz vsehsvecov to pomeni, da Martinov den bo lepi.« Pa torej, vi dva sreza naše kraljevine, ne kregajta se radi krajin, saj sta ob v očetnjavi v večji časti, kakor mislita, ikakor sta v enaki časti tudi obc. vajini ikrajini. Črensovci. Gospod učitelj St. Skočir nas je zapustil in odšel na 8voje novo elužbeno mesto v Bogojino. Ni bil dolgo pri nas, pa ga je ,vse vzljubila. Ni se vtikal v politlčne dogodke, temveč posvetil se je le šoli. Tilio, rairno je živel med nam:. Naše ljudstvo si želi učiteljev, ki so v resnici učitelji, ne pa politikarji iin. strankarji. Sedaj je na šoli zopet eno mesto nezasedeno ,Umr!a je mlada 231etna mati Ritlop Marija. Bila je z m&žem v Franciji, kjer sta si liotela zakonca kaj prislužiti. Prišla je domov samo na porod. Po porodu je otrok kmalu umrl. Mati se je počutila že precej zdravo in je mislila oditi kmalu nazaj k možu. Pa se ji je stanje nenadno poslabšalo, menda se je prehladila na poti domov. Možu so brzojavili, da je žena nevarno bolna. V torek je žena umrla in mož je šel domov iz Fran.tje. V Zidanem mostu je na vprašanje telefonično zvedel, da je žena že mrtva. Pakopali smo jo pred njegovim pri-hodom. Siromak je zgubil zdaj že drugo mlado ženo. Naj ga Bog tolaži ob težki izgubi! — Na praznik Kristusa Kralja je bil ;v naši cerkvi sprejem novih članic v Marijino družbo. Sprejetih je bilo 22 mladenk. Obred je izvr.il voditelj gospod župnik. Želeli bi1, da bi vstopila še tudi druga dobra dekleta, ki stojijo ob strani in najbrž iz kakih osebnih ozir-ov ne marajo v družbo. — Prosimo našo občinsko upravo, da bi dala povečati pokopališče na Dolnji Bistrici. Stari grobovi se prekapajo, kar je menda sicer po zakonu že dovoljeno, pa vseeno je malo eudno, da polagamo mrliče v grobove, v katerih je še precej velikih kosti ostankov naših prednikov. '— Med cerkveno oblastjo in ob_in=ko upravo je spor radi lastnine prostorov okrog cerkve. Turaišče. Gospod Ivan Greif, ki že več let vodi našo župnijo, je imenovan za prošta na Ptuju. K visokemu odli'kovanju iskreno čestilamo! Ta mesec bo spravil v Ptuj gospodarske potrebščine, s 1. decembrom pa nas bode tudi sam zapustil.