Leto VII. štev. 172.
PoStnlna plačana v gotovini.
V Krškem, v četrtek 20. septembra 1923.
Posamezna štev. 1 Din.
Izhaja razen ponedeljka In dneva po prazniku vsak dan.
Uredništvo in upravništvo: KRŠKO.
Naslov za dopise: »Naprej«, Krško. Ček rač. št. 11.959.
NAPREJ
Stane mesečno................20	Din,
za inozemstvo................30	Din.
Oglasi: prostor 1x87 mm 1 Din.
Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo.
Reklamacije za list so poštn. proste.
Glasilo Socialistične stranke Jugoslavije.
Letnik V., štev. 37.
Četrtkova številka »Napreja« izhaja kot tednik:
LJUDSKI GLAS
Glasilo Kmetsko-delavske zveze.
Stane letnd 48 Din, — mesečno 4 Din.
Ne demagogi, ampak mi delavci sami!
Slovensko delavstvo ie postalo v politiki večinoma apatično. Stopili so med to ubogo paro demagogi ravno v času, ko se je začelo delavsko gibanje razvijati in so si proletarci ustanavljali politične organizacije, da dobijo čim večji vpliv. Po zaslugi demagogov in njih bobnečih fraz je delavstvo nasedlo nastavljenim limanicam in enotna organizacijska fronta se je razbila v času, ko je bila večina slovenskega proletarskega ljudstva v njej organizirana. Ultrarevolucionarci so momentano pridobili večino, toda Svojega uspeha. 60 mandatov, niso znali uporabiti in izkoristiti v prid delavskega razreda, temveč so še nadalje sanjarili o nekih sovjetih in svetovni revoluciji in tako so nam s svojo nezmiselno politiko pripomogli do zakona o zaščiti države, vladi pa so dali povod, da jih je krat-komalo poslala domov in v ječe.
Posledice tega dela se kažejo sedaj v vedno očitnejši luči. Ko je vlada razpustila komunistično stranko, so začeli njeni voditelji v čudni pomeša-nosti z vladnimi agenti [Stefanovič!] agitirati za nepolitično organizacijo, za »neodvisnost" od vsake stranke, za samo stanovsko organizacijo. Tudi tem frazam je delavstvo nasedlo. Spusti se danes v debato z večino delavnega ljudstva, pa dobiš odgovor; Kaj politika! Glavna stvar je zame kruh. vse drugo me ne briga. Politika nas je prevarala, da smo bili vedno tepeni. — Gotovo, to je treba priznati. da je bilo tako, toda nič manj si ne smemo utajevati, da izkazuje delavska politika celo vrsto neuspehov samo zato. ker jo bilo — delavstvo zanjo premalo zrelo, zato pa njegovi zvodniki preveč.
Pa ne bom tega podrobneje raziskoval, ker bo znala zgodovina dajati točnejše odgovore. Gre samo za razmere, kakor so danes. In te so dovolj žalostne. Imeli smo na primer v zadnjih dveh mesecih gibanje dveh najmočnejših delavskih mas. železni-carjev in rudarjev. Železničarji so uprizorili 24 urno protestno stavko, s katero so hoteli demonstrirati svojo edinost. Ali, žal, tudi tukaj je bila skoro popolna polomija razen na južni železnici. Državni železničarji in večina poštnih, carinskih in drugih javnih nameščencev pa je pokazala, da se danes pro-letariat niti za svoj kruh ne zna več boriti. Sledil je štrajk v mariborskih železniških delavnicah, toda odgovor merodajnih faktorjev je bil nanj ves drugačen. nego bi mogel biti v normalnih razmerah. Namesto da bi dali sužnjem vsaj košček pravic, ki jim gredo za pošteno delo in za moč, ki jo dajejo na razpolago vsej državi, so delavstvo izprli in deloma odpustili. Kje. je vzrok tem porazom?
Odaovor je lahek za vsakogar, ki pozna mržnjo in nezavednost proletarskega ljudstva nasproti razredni politični organizaciji. Preslepljeno je. da je mogoče zmagati brez lastnih političnih razrednih organizacij, ki so potrebne prav tako, kakor strokovne, da vodijo boj za dosego boljših življen-skih pogojev in proti kapitalistični reakciji. Proletariat je pozabil na svoj razredni ponos. Danes si neki Žeboti. Kremžarji in drugi eksponenti čisto kapitalističnih strank lastijo pravico »braniti" to ne samo ubogo, ampak tudi nerazsodno paro samo zato, ker so prišli taki demagogi in take stranke po neuvidevnosti revnega ljudstva kot večina v narodno skupščino. Skoro da ga ni shoda in sestanka, kjer bi ti kapitalistični rešitelji ne nastopali roko v roki z neodvisnimi razdirači z blestečimi obljubami, provocirali čisto hrezmiselna in neorganizirana gibanja in potem, ko se zaželjeni neuspehi pokažejo, izginili za prizorišče in zvračali krivdo na druge, ki se pri teh blaznih provokacijah sploh niso udeleževali. Neorganizirano stavko v mariborskih delavnicah so vodili od vsega začetka Žeboti in Žorge, ampak berite torkovega »Slovenca", pa se boste strmeč prepričali, kako daje »delavskim" voditeljem — seveda ne klerikalnim — hinavske pouke, naj ne vodijo delavstva v propast. O ti ne samo telesno, ampak tudi na duhu uboga para. da nič ne vidiš, nič ne slišiš, kako se zločinci nad teboj sme-
jejo, ker jim greš vselej tako brez. premisleka na lim! Kakšni tvoji rešitelji pa naj bodo to, ki hočejo zastopati vse stanove enako, od delavca do kabi-talista, od kočarja do velikega gruntarja. od tvoje revščine do svojih lastnih debelih mošenj ? Kako naj te zastopajo zastopniki strank, ki imajo te točke v svojem programu? Vsa rešitev leži v lastnih glavah, proletarci, ne pa v tem. da se pehate od enega demagoga do drugega demagoga. Rudarska stavka traja že 7 tednov. Po zakonu bo primorana vlada poseči vmes. Kako bo posegla, v prid rudarjem ali proti njim, je še vprašanje. Bolj verjetno je drugo. [Se je že davno zgodilo. Ne samo, da je prepovedala shode, ampak je že celo zaplenila rudarjem stavkovne fonde! Op. ur.] Ali mislite, da se beograjski ministri naših klerikalcev kaj boje? Kakor volk volka! Saj se baš zadnje čase z njimi pogajajo. da bi jih pritegnili v — vlado! Volk volka pozna, in volk volka ne požre, pač pa se oba spravita na ovco. Jutri mogoče že doživimo, da tisti, ki hočejo biti danes nekaki izveličarji delavstva, to delavstvo prodajo za par ministrskih korit, Te izkušnje, zlasti s klerikalne strani, bi delavstvo že moralo imeti. Kaj pa je Zaloška cesta drugega nego taka izkušnjp ? In tisti, ki se pehate za radikalnimi izveličarji, nekdanjimi komunisti in dezerterji iz socialističnih vrst: ali niso bili radikalci tisti, ki so skupaj z demokrati in narodnimi sociji skovali in uveljavili obznane ter »zaščito" države proti delavstvu ? Rudarji bodo doživeli prevaro, če bodo ko-ličkaj verjeli radikalcem! Železničarji so jo že. Vprašanje je samo v tem. kaj se bodo iz tega naučili.
Pamet skup! Ne demagogi, ne voditelji, ne buržujske stranke vas ne bodo rešile. Sami se morate rešiti v organizacijah, ki vam dajejo jamstvo, da vas ne more noben goljuf ogoljufati, v organizacijah, ki postavljajo do vas samo tako zahtevo, da izvršujete svoje dolžnosti in kontrolirate njihovo delo. da postavite pod kap vsakega goljufa, ki bi hotel na vaš račun živeti in uživati slavo. Oglejte se naokrog, katere politične organizacije vam nudijo takih jamstev. Biti morajo edino delavske, razredne. socialistične, na vsak način pa ne tako socialistične. da imajo v njih prvo in glavno be&edo »socialistični" advokati, priznani koruzniki in gugači od leve na desno in od desne na levo.
Po mojem mnenju so to organizacije SSJ in KDZ. Jaz sem se odločil za tisto, ki je bila od delavstva ustanovljena in potrjena na treh kongresih, ne za tisto, ki so jo hoteli nekateri od tega delavstva nagnani koruzni voditelji zadnjič ustanoviti v Celju, pa sedaj že sami priznavajo, da so rodili mrtvo dete. Pa vsak naj se odloči po svoji vesti. Študiraj, primerjaj, dolgo se ti odločati ne bo treba!
R. c.
Tako podira socializem preteklost.
[Slika iz Nemške Avstrije.]
V Nemški Avstriji so se te dni izvršile volitve v vojaške svete. Avstrija ima kakor znano, svojo vojsko; ki se pa razločuje od vseh drugih prvič po tem. da sme obsegati le določeno število mož, ki ga je priznala veleposlaniška konferenca, drugič po lem, da se rekrutira le iz dobrovoljcev, ki si izberejo vojaški stan v pomanjkanju in namesto drugih, tretjič, da opravlja še vsa drugačna dela nego druge vojske, n. pr. reševalna in varnostna, četrtič, da skrbijo za splošno in tejesno izobrazbo njenih članov s celo vrsto raznih šol, tečajev, predavanj in knjižnic, petič, da odloča o svoji usodi in o svojih predstojnikih oficirjih članstvo samo, zato ker je organizirano v posebne strokovne organizacije in ga po garnizijah zastopajo izvoljeni zaupniki prav kakor v kakšnem industrijskem obratu! Vidite torej, da to ni vojska v navadnem smislu besede, temveč vse prej nekako z demokratičnim duhom prešinjena varnostna ustanova.
Ta demokratični sistem je delo avstrijske socialistične stranke, ko je v prvih letih po prevratu
imela državno oblast v svojih rokah. Ko so prišli po prvih državnozborskih volitvah z veleindustrijs-kimi, velebankarskimi in veleposestniškimi buržuji zvezani krščanski socialci do vlade, so skušali seveda na vse kriplje, da to demokracijo zlomijo in uvedejo spet staroavstrijski militarizem. Najprvo so začeli s pravcatimi pogoni na razredno zavedno moštvo, izdajali so naredbe, ki so uvajale stari dril, stare uniforme, stare manire s povelji in pozdravi, celo z uvedbo starih monarhističnih koračnic so jo hoteli napoditi — popje vedo. da tako slabe muzike nobena, na ušesih zdrava demokracija ne prenese. Ustanovili so rumeno krščansko in monarhistično-fa-šistovsko »strokovno" organizacijo za .svoje prote-žirance, na višja mesta so vrinili seveda svoje plačance, pri vsakoletnih naborih pa so sprejemali take elemente, ki so se jim zdeli »zanesljivi", Vse zaman. S svojo organizacijo so se avstrijski vojaki delavci zmagovito ubranili vseh reakcionarnih atentatov pa-pistovskega in judovskega kapitala. Volitve so temu dokaz, ker danes imajo socialisti v vojski večjo moč. nego so jo imeli celo ob začetku. Seveda, ljudstvo tam ni tako neumno kakor pri nas in vidi, kako dela črni Rim povsod in vedno roko v roki z njegovimi pijavkami. Evo številk: od vseh 15.269 oddanih glasov je dobila razredna vojaška organizacija 14.215, komaj 1054 pa krščanski socialci. 241 socialističnih zaupnikov zastopa danes avstrijske vojake, klavrni 4 pa črne koritarje! Celo med oficirskimi namestniki so dobili socialisti 8 zastopnikov proti 31 zastopnikom katoliške in monarhistične oficirske koalicije. To je za klerikalce in vse avstrijske meščane hud polom, predokus k tistemu, kar se bo zgodilo z Avstrijo po novih državnozborskih volitvah v oktobru tega leta. Avstrija bo prva država, ki dobi z mirnim razvojem čisto socialistično vlado!
Če smo o tem podrobneje govorili, nismo storili tega zato, ker bi se navduševali za kakršnekoli oborožene formacije, pač pa zato. da pokažemo tudi našim ljudem, kako je mogoče s smotreno organizacijo in neuklonljivostjo pred terorjem preobraziti celo takšna mrtvorojena deteta, kakor je militarizem, in še celo žnjimi pomagati razvoju z uspešnimi koraki naprej v tiste čase, ko se bo vsemu človeštvu obramba s pestjo gnusila.
Tako pa zida bodočnost.
(Še ena slika iz Nemške Avstrije.]
Dunajsko mestno občino vladajo socialisti. In ta vlada je tako dobra, da je danes Dunaj morda edino mesto na svetu, v katerem more 90% prebivalstva živeti človeško življenje, čeprav je avstrijska republika po zaslugi njene sedaj vladajoče črne in bele buržoazije ena najbolj revnih držav. Neverjetno mnogo dobrega je že storil Dunaju socialistični režim, odkar ga je iztrgal krščanskemu režimu. To priznavajo vsi, ki vedo, da je tam mogoče živeti kakor pred vojno, to priznavajo celo voditelji avstrijskih klerikalcev. Njih kancelar. pop in doktor Seipel n. pr se je te dni javno pohvalil, da je njegova zasluga, če gre danes Dunaju dobro in sicer zato njegova, ker mu je baje pomagal s svojim »sanacijskim" delom, to se pravi s tem, da je Avstrijo v Ženevi prodal, najemnike pa hoče brez zidanja novih stanovanj izročiti odlokom in cenam in muham hišnih gospodarjev. To sta le dva zgleda te čudne, usmiljene, kratkomalo: katoliške sanacije. Še krave se ji smejejo po Avstriji in Seiplovi samohvali v zadevi dunajske občine tudi, ker vsakdo lahko vidi, da hodijo navzlic Seiplu in njegovemu delu druge občine na kant, samo če imajo katoliški ali kak drugi zastop namesto socialističnega.
Baš ker nameravajo popje v Avstriji vse najemnike postaviti na cesto, v podzemlja in kanale, so sklenili socialisti na Dunaju, da zgradijo 25.000 novih stanovanj! Toda odkod ogromni kapital za to silno zidavo? Novi davki? — Ne! — Za božjo voljo, kako ne, ali so že sedanji tako ogromni, da zadostujejo? Potem pa ljudstvo pod njimi umira, nikar pa ne, da bi v dobrih prilikah živelo, kakor ste rekli začetkoma! — Zadostujejo, a ljudstvo ne umira. — ? — No, da razrešimo uganko: ljudstvo res malo davkov plačuje — indirektnih nobenih! — toda
tako le manj premožno ljudstvo, bogatini pa. tisti, ki žive v izobilju Vsega, to izobilje tako plačujejo, kakor se za lenuhe spodobi. N. pr.: samo štiri letošnje buržujske plesne prireditve so dale za 150 milijonov — seveda avstrijskih — kron dohodkov na davščinah! Sedem največjih dunajskih bank je moralo za prvo polletje 1923 odračunati za 23 miliard davka občini!! Lahko bi navedli še dolgo rajdo takih številk. ki po eni strani dokazujejo, da živi na Dunaju Seiplova buržoazija kakor prešič ob koritu, da jo znajo pa po drugi strani socialisti tako pritisniti, da se vzdržujejo iz vseh teh dohodkov brez škode za proletarske žepe vse socialne komunalne ustanove. Na Dunaju imajo progresivni davek na stanovanja, ki donaša ogromne vsote. Enh zadnjih „Arbeiter Zei-tung" ugotavlja n. pr. s ponosom, da ne plačujejo paraziti za šestkrat večje stanovanje samo šestkratni davek, temveč šeststokratnega. [Primerjaj s tem gospodarstvo naših disidentov. V Ljubljani so se Kocmurjevci v občinskem svetu smejali, ko smo mi predlagali, naj se tudi za Ljubljano uvede tak davek. Odklonili so ga. In ti ljudje imajo avstrijski socializem ob vsaki priliki v ustih 1]
Zdaj bodo naši bralci menda že razumeli, kako je mogoče, da bo imel Dunaj v petih letih 25.000 novih streh za prebivalce, ne da bi se kdo proletarskih žepev niti dotaknil. In stale bodo navzlic temu, da so zakričali vsi kapitalistični, krščanski, judovski in .brezverski" listi kakor na komando proti nameri dunajskih socialistov. Šmoki se s tem samo smešijo in ubijajo. Glavni boben avstrijsike klerika-lije ..Reichspost" je te dni enkrat priobčil briljanten članek proti temu primeru socialističnega Sanacijskega dela, v katerem skuša v znoju svojega obraza dokazati, da je tistih 25.000 stanovanj škodljivih moralno, socialno, politično, gospodarsko in kaj mi vemo kako še. Na koncu pa. ko že nima nobenega drugega razloga več. jo polomi z najbriljantnejšira: Sicer pa hočejo socialisti izvesti samo načrt, ki ga je imel v mislih že pred dvajsetimi leti pokojni dunajski [klerikalni] župan dr. Lueger. — To se pravi: Če pa boste svojo misel le izvršili, saj ne bo vaša, temveč — naša ... Saj smo zgoraj napisali, kako se Seipel hvali s — socialističnim perjem. Čr-nuhi so pač komedianti bili, so in ostanejo, dokler jih njihov patron črni vrag s seboj ne vzame. Dva tisoč let že komedianstva počnejo, začenjajo jih v cerkvi z Bogom, končavajo jih kje zunaj s politiko, gospodarstvom, kar pač pograbijo v svoje namene. Ni zlodja, da jih ne bo ljudstvo spregledalo! Samo naši Slovenci so menda komediantom in komediantstvom tako naklonjeni, da pozabijo ob njih na svojo pamet. dušo in kruljenje v želodcu ...
Razno-
Klerikalci se izdajajo za stranko revnega ljudstva in imajo vso svojo številčno moč res od njega, kajti Prešeren pravi: »Neumnost in ubožnost sta sestre". Toda to neumno ubožnost je treba pri volitvah loviti in tak lov velja mnogo denarja. Kdo ga da? Nekaj ga že znosi neumnost skupaj, pa to ni dovolj. Zato pa je treba, da poseže v žep drugačno „revno ljudstvo"! V Avstrijski republiki so sklenili veleposestniki zbrati vol. sklad tako, da bo dal vsak za vsak ha svoje zemlje po 2000 K. Vseh teh revežev je 906 in vsi skupaj imajo samo 603.330 ha, torej bodo nabrali 1.206,660.000 K. Ta miliarda je sicer samo avstrijska, pa vendar je vredna 1,568.658 dinarjev ali dobrih 6 milionov naših kron. In za katero stranko so zbrali ti reveži svoje vinarčke? Sklenili so, da bodo »stopili v zvezo s krščansko socialno stranko in dali tej stranki volilni sklad na razpolago." Tako pišejo v svoji tozadevni okrožnici ki so jo sicer razposlali bolj po tihem, v časopise je niso dali, ampr.k hudobni in s hudičem zvezani socialisti so jo v „Arb. Ztg." 16. t. m. objavili s podpisi vred.
Na kongresu upravnih svetnikov Ljudske tiskarne 12. avg. t. L, ki ga Korunovci imenujejo tudi »kongres SSJ", so ti upravni svetniki sklenili, »da se morajo z dnem kongresa vsi dosedanji socialistični listi .Enakost", »Zarja" in »Naprej" združiti v nov tednik .Socialist". Okrožnica, ki jo objavlja .Socialist" 13. sept., pravi, da od tega časa .Naprej" in .Ljudski glas" nista več upravičena izhajati. Dr. Korun torej menda res misli, da se da za 1,500.000 K kupiti patent za socializem na Slovenskem!
Ista okrožnica tudi zopet ponavlja, da je bilo na tem .kongresu” 25 organizaciji s 1667 člani, katere organizacije so pa to bile, so pa objavili samo enkrat, pa brez številk in niti tega nismo zvedeli, kateri delegat je katero zastopal, kar pavšalno smo zvedeli za imena brez navedbe kraja. Kdo n. pr. je zastopal Bloke ? Kako in kaj je bil izvoljen ? Itd. Že na licu mesta so ugotovili, da so Leše in Prevalje ena sama organizacija, Doberšek se je vendarle ženiral zastopati dve — pa Čebularju pride vse prav zapisal in štel je obe. „da nas bo več", in še zdaj piše o 25! V nekem listu smo pa celo čitali, da jih je bilo 40. S tem, da kažejo na svojo množico, hočejo šele loviti, da spravijo kaj skupaj. Zavedno' delavstvo, ki objavlja svoje organizacije, ne bo verjelo, dokler ne sprejmete načela javnosti tudi vi. Pišejo tudi, da bodo delali načelno in stvarno brez taktike laži in obrekovanja. Načelno in stvarno znajo pa samo — molčati. Še danes niso povedali, kdo je upravni svetnik Ljudske tiskarne, in še marsikaj drugega, samo nam so očitali, da lažemo, da smo nepošteni itd. Treba bo povedati, v čem lažemo, v čem smo nepošteni, da bo sodilo ljudstvo, ne pa — dr. Korun sam. Načelo javnosti vas bo tolklo!
Dr. Korun je 12. avg. rešil socializem popolnega razsula. Čebular piše: ..Zopet smo združeni v močni socialistični stranki, ki kaže že danes (12. sept.) dobre sadove, to je. da se vidno zopet zvišuje število članstva." Kdo pa to vidi? Delavstvo bi zelo rado tudi videlo in prosi Čebularja kot tajnika Korun — Korenove SP J, da naj to zvišanje objavi, da ne bo vidno samo za Čebularja. Vsaj tistih 1667 naj objavi, da bomo videli odkod so. — V tiskovinah, ki jih razpošilja te dni, zahteva od vseh članov, da morajo navesti svoje dohodke. Po katerem pravilniku pa to zahteva? Dr. Korun se mu bo uprl in Koren tudi! Kajti čeprav sta težkim socialistom davek znižala na 30 Din, jima to nič ne pomaga, če bosta morala povedati, koliko imata dohodkov. Predno je Čebular to zahteval, bi bil moral izvršiti pri teh dveh idejne predpriprave!
Posrečila se je tudi barva znamk, ki bodo za težke socialiste rumene. Toda vjema se pa samo idejno, kajti v Internacionali pomeni rumena barva organizacije, ki služijo kapitalistom, ne pa kapitalistov samih, to je tistih, ki vstopajo v kartele proti delavcem. Rumena barva pomeni torej bolj neumne delavce ne prebrisanih. Priznavamo pa, da sta idejno obe vrsti sorodni, kdor hoče biti tepen, mora najti koga, ki tepe. — Navadni člani bodo imeli pri Korunu bele znamke, ker se tudi vjema: zelo nedolžni bodo — če jih kaj bo. Pa jih bo že Čebular naredil vidne.
»Slovenčeva" logika grt rakovo pot. V sobotnem listu so prinesli »Slovenčarji" majhno notico, kjer so ozmerjali socialiste v Jugoslaviji za social-koritarje. Rekli so, da bodo Angleži debelo gledali, ko bodo zvedeli od svojih odposlancev, kako so jugoslov. socialisti centralistični in legiti-mistični. Spodaj pa izjavljajo, da so se socialisti vsega sveta — torej tudi angleški — spremenili v lakaje velekapitalizma. Kolikšna čast! Toda nam se zdi vsekakor čudno, da bi se Angležem čudno zdelo naše »centralistično in legitimistično" nastopanje, če so tudi oni ravno takšni. Mogoče je samo dvoje: ali so se »Slovenčarji" sporekli s pametjo in pozabili na logiko, ali pa jim je kdo poslal netočno poročilo. Oboje je zanje kvarno, ker bi netočnih poročil sploh ne smeli sprejemati, že radi »inteligentnih" čitateljev avtonomistične trobente. Zato pričakujemo drugič večje doslednosti, posebno če se bodo vrgli v tisto smer, kjer je zanje odzvonilo.
Komunistična Internacionala in Rdeča Strokovna Internacibnala se obračata na socialistično Internacionalo in amsterdamsko strokovno Internacionalo z odprtim pismom (katerega priobčuje tudi »Borba"), v katerem stavita naslovljenkama predlog za skupno diskusijo o vseh praktičnih korakih, katere morajo podvzeti internacionalne proletarske organizacije, da podprejo revolucionarni pokret delavstva v Nemčiji. Konferenca naj bi obravnavala o sledečih točkah: 1. Organiziranje vsestranske pomoči nemškim delavcem po internacionalnem proletariatu. 2. Prepotrebni koraki za borbo v svrho zdržanja miru. Ker se bliža kriza vsak dan vrhuncu, je vsak dan dragocen. Konferenca naj bi se vršila v Moskvi, vendar sta poživljajoči inštanci pripravljeni, da se vrši v kakšnem drugem kraju. — V času, ko so dobili nemški komunisti iz Moskve strikten nalog, naj se zvežejo z nemškim fašizmom za razbitje nemške republike in to zvezo tudi že praktično izvajajo s tem, da streljajo na nemške socialistične proletarce, smrdi ta predlog po znanem smradu »enotne fronte proletariata", ki so jo komunisti uresničili v zvezah z buržuazijo. Pri nas na pr. s črno buržoazijo (ljubljanski občinski svet, polomijska koalicija neodvisnih in črnjakov pri sedanji stavki v Trbovljah^ ter v mariborskih železniških delavnicah itd.). Ce imajo socialistični zastopniki pri obeh Internacionalah en sam prašek soli v glavi, bodo s tem smrdljivim papirnatim predlogom seveda peč zakurili. In mi že mislimo, da imajo soli več nego za en prašek in več nego vsi meščansko - proletarski akrobati v Moskvi in povsod drugod, kjer se backi njihovim produkcijam divijo, namesto da bi se nad njimi zjokali.
Izjava. Podpisani preklicujem vesti, ki sem jih raznašal napram predsedniku Unije slov. rudarjev sodr. Ivanu Krušiču, češ, da je stavkokaz. So popolnoma neresnične in se mu zahvaljujem, da je odstopil od sodnijskega postopanja. Filip Gričar, Hrastnik, 16. IX. 1923.
Slej ali prej bo prišla vsaka gospodinja do prepričanja, da ji najbolj kaže kupovati »Pekatete", ker so ne le najboljše, ampak se zelo nakuhajo in se jih manj potrebuje od drugih.
Socializacija-
Komur je danes vsaj nad 40 let, se spominja, kako težki boji so se bojevali v Avstriji za splošno in enako volilno pravico, predno je bila izbojevana peta kurija. Pozneje je šlo gladkeje, čeprav nam proletarcem v škodo. Peta kurija je namreč odpirala oči in kapitalistom jih je odprla hitro, takoj so spoznali, da je treba dati vsaj vsem moškim popolno volilno pravico, ki bo za vse enaka, torej brez kurij, drugače bodo izpregledali proletarci prekmalu. Tako smo dobili splošno in enako volilno pravico vsi možje — predno smo izpregledali. da ta pravica nič ne pomeni, če nismo izobraženi in zavedni, posebno pa ne. če se naše žene kot nevo-lilke nič ne zanimajo zn javno življenje, če nas kot
nevedne družice še zadržujejo, namesto da bi nam pomagale.
Le kdor se spominja prejšnjih bojev, predno je	bila izbojevana	peta	kurija, le ta ve,	kako je
takrat geslo volilne pravice natančno delilo kapitaliste od proletariata, in kako dobro smo vedeli, da je	kapitalistični hlapec	vsak, kdor je zagovarjal
pravico gospode in razlagal, da »navadni delavci" ne potrebujejo volilne pravice in da bi je niti rabiti ne znali.
Dandanes si ne upa nihče več tako govoriti, zato pa tudi mnogokrat ne moremo ugotoviti, kdo je naš. kdo pa plačanec nazadnjaštva. Zato je bilo delavstvo pri takratnih bojih enotno, danes pa ni. Treba je najti nadomestilo, in zdi se nam, da ga ni težko najti!
Socializacija je	bilo	geslo od prevrata,	od konca	svetovne vojne.	Vsepovsod si slišal in	čital to
besedo in tudi sam si jo mnogokrat izgovoril, čeprav morebiti niti dobro vedel nisi, kaj pomeni. Vedel si le to, da bo socializacija odpravila krivice, , in to ti je bilo dovolj, da si jo z drugimi vred zahteval.
Kapitalisti so vedeli, da pomeni socializacija konec njih gospodarstva. Toda ker je socializacijo ves narod zahteval, si niso upali govoriti proti njej, ampak so kričali z narodom vred: »Socializacijo hočemo!"
In narod je bil v svoji lenobi vesel, da so gospodje tudi za to in je samozavestno čakal, kdaj gospodje to socializacijo spečejo in kakšna bo. In dočakal je čudno socializacijo! Socializirali so tako, da je narod zgubil vse, kar je imel in še svojo zavest povrhu. Kajti čeprav je zdaj socializacije že konec, narod še vedno upa nanjo in govori o njej, čeprav ne ve dobro, kaj je to.
Kapitalisti pa niso zgubili svoje zavesti, ampak so že prav odločno ne le v skritih dejanjih, ampak tudi prav jasno in tudi v tisku povedali, da socializacije ne marajo, naj le še nadalje ostane stari božji red, po katerem gospodje uživajo, delavci pa delajo in stradajo.
Odkar so kapitalisti to povedali, bi bila lahko nastala ločitev med njimi in proletariatom tako jasna, kakor je bila nekdaj zaradi volilne pravice. Pa ni nastala. Kapitalisti so to preprečili s tem, da so ustanovili po vseh strankah posebne limanice za delavstvo. Klerikalci imajo svoje krščanske socialce. ki pridno kriče: »Dajte nam socializacijo!", narodnjaki imajo svoje narodne socialiste, ki kriče isto, tudi Žerjav ima svoje, ki zapeljujejo narod z isto vabo. Tako imajo vse stranke dvojno železo v ognju: za zavedne kapitaliste odkrit boj proti socializaciji. za nezavedne proletarce pa obljubo naj-sladkejše socializacije. Da bo še bolj držalo, kažejo na Kristana, Koruna in druge kapitaliste, ki so se ali pa se še imenujejo socialiste, češ, poglejte kakšen je mednarodni socializem, pustite ga in pristopite k nam, pri nas je edino upanje na socializacijo.
In narod jih v svoji lenobi posluša in verjame zdaj tem. zdaj onim, kakor je pač razpoložen, enkrat bolj na nebeško kraljestvo, drugič bolj na narodno, zmeraj pa na svoje, ki ga ni. ker je namesto njega pekel. Da, pekel je danes ljudsko kraljestvo.
Kaj je socializacija? Socializacija pomeni prehod iz individualističnega v družabno gospodarstvo. Razen tistih stvari, ki jih potrebuje človek za svojo osebo in tistih, s katerimi ali na katerih dela sam brez najetega delavstva, naj postane vse skupna last. Da bodo ta prehod izvršili kapitalisti, ki imajo vse v rokah, tega danes nihče ne veruje. Kdor količkaj misli, ve, da bodo morali to izvršiti delavci.
Nadaljnje vprašanje je, kje naj delavci s socializacijo začno. Komunisti so mislili, da je treba začeti n. pr. pri Trboveljski premogokopni družbi. Seveda je niso mogli prisiliti niti da bi račune pokazala. Mi pravimo, da je treba pričeti pri sebi, da je treba socializirati najprej tisto, kar imajo delavci socialisti sami. kar imajo socialistične organizacije. Kadar bo socializiran naš konsum, kadar bodo socializirane naše tiskarne, naše pekarne, naše mizarske delavnice itd., takrat bo res izvršen začetek socializacije. V vseh teh in takih »socialističnih" pod-jetjih pa dozdaj o socializaciji ni ne duha ne sluha. Posamezniki vladajo, člani pa se bodisi ne zavedajo, ali pa jih ni [imamo n. pr. tudi zadruge, ki nimajo niti 10 članov.] Take zadruge gredo individualistično pot, pot do blagostanja nekaj posameznikov, ne pa vsega delavstva. Razumljivo je, da take zadruge nasprotujejo našim načelom in da predvsem ne marajo socializacije niti na političnem polju, to je, ne marajo, da bi v politični stranki odločevali vsi člani, ampak priznavajo samo svojim prijateljem toliko znanja, da lahko zvedo resnico, vsem drugim pa resnico skrivajo in jim potem pravijo, da ne smejo odločevati, ker se niso ničesar naučili.
Pa so se naučili. Stranko so si popolnoma socializirali in vsak dan bolj napreduje med delavstvom zavest, da je stranka njihova. Zato jo tudi vzdržujejo po načelih socializacije, vsak prispeva po svojih zmožnostih. V vseh krajih še ni prodrla misel progresivnega davka, marsikje še žene zadržujejo svoje može, češ. kaj boš več plačeval nego drugi, kar potuhni se, saj ne vedo, koliko imaš dra-ginjske doklade itd. — toda tudi tam se vrše debate, tudi tam vprašujejo zavedni sodrugi: »Ali misliš, da je boljše, če denar zapijem, nego ga dam za svojo bodočnost?" In taki ljudje bodo zmagali: najprej v svoji družini, potem v stranki, potem v zadrugah. Tako pridemo do socializacije.
Pravilnik.
(Konec.)
§ 11.
1.} Odbor ODS se sestane redno vsak mesec enkrat in to na vabilo tajnika kot izvršujočega organa. V nujnih slučajih se skliče izredna seja.
2.) Vsi člani KDS ali ODS so dolžni se udeleževati sej. Vsak delegat oz. član kateregakoli del. sveta, ki ne more priti na sejo, je dolžan, da svoj izostanek pred sejo ali pa vsaj pri prihodnji seji opraviči.
§ 12.
Namesto člana, ki bi trikrat zaporedoma izostal od sej KDS ali ODS, je dolžna delegirati dotična organizacija, kateri ta delegat pripada, drugega delegata, ki bo svojo dolžnost redno izvrševal.
§ 13.
Poslovanje odborov KDS in ODS je določeno na eno leto. Doba poslovanja za PDS se določi na kongresu.
§ 14.
IV. Delokrog.
Dolžnost KDS je, da skrbi za napredek splošnega socialističnega gibanja v svojem področju in da vodi statistiko, kakršno mu predpiše tajništvo ODS.
§ 15.
Odbor KDS mora gledati na to, da vršijo v njegovem delokrogu podružnice strok, društev svojo dolžnost napram svojim centralam.
§ 16.
Odbor KDS sme tudi, kadar se mu zdi to potrebno, izvoliti kontrolo, da kontrolira centralo, proti kateri je prejel pritožbe.
§ 17.
Na poziv tajništva ODS je odbor KDS dolžan dati na razpolago vsa pojasnila o strok, gibanju do-tičnega kraja.
§ 18.
V notranje posle posameznih podružnic se vmešava odbor KDS le na zahtevo kakega osrednjega društva. Taka zahteva mora iti preko tajništva ODS.
§ 19.
V izrednih slučajih, n. pr. pri nevarnosti poneverbe itd., sme odbor KDS posegati tudi brez dovoljenja pristojnih osrednjih društev, mora pa naknadno javiti o svojih ukrepih dotičnemu osrednjemu društvu in okrožnemu tajništvu ODS.
§ 20.
Na zahtevo tajništva ODS je pa odbor KDS upravičen umešavati se v podružnične posle tudi proti volji osrednjega društva.
§ 21.
Ce je kaka podružnica ali sekcija v mezdnem gibanju, oz. pred mezdnim gibanjem, je dolžna obvestiti o tem KDS in pristojno centralo.
§ 22.
Ako se začne v kaki podružnici napadalna stavka, ne da bi bil o njej že prej obveščen KDS in tajništvo ODS oz. ne da bi pristojno osrednje društvo stavko odobrilo, nima ta podružnica pravice do ugodnosti po § 27. tega pravilnika.
§ 23.
Pri vseh stavkah, ki jih vodijo organizacije, katere so po tem pravilniku priznane, delegira organizacija svojega odposlanca, da vodi stavko in stavkujoče moralno podpira. V krajih, kjer je sedež tajništva ODS, pripada ta naloga v prvi vrsti dotičnemu tajniku, odbor KDS pa mu prideli za pomoč še enega člana.
§ 24.
Sklepanje.
Glasuje se na vseh sejah javno. V slučaju, da so vsi predstavniki dveh podružnic proti predlogu, ki ga je večina sprejela, je potrebno, da se predloži ta zadeva v sklepanje odboru ODS. Odbor sklepa z navadno večino glasov. Sklepčen je odbor, če je navzočih 2/3 članov.
Ta določba velja za KDS in za Okrajni kakor tudi za ODS in za odbor PDS.
§ 25.
Ako je odbor KDS prepričan, da sklepi širšega foruma niso v soglasju z amsterdamskimi smernicami, se sme pritožiti na prvi kongres strokovnih organizacij.
§ 26.
Za izdatke, ki niso v soglasju s pravilnim poslovanjem KDS. odgovarjajo povzročitelji sami osebno.
§ 27.
Krajevni odbor KDS ima pravico razpisati nabiranje prostovoljnih prispevkov za obče cilje po-kreta ali za posamezne pokrete v kraju, Iste pravi* ce pristojajo tudi odboru ODS.
§ 28.
Da se delavstvo z uvedbo Delavskih svetov čimpreje seznani, je potrebno, da ima vsak odbor na svoji štampiljki napis: KRAJEVNI DELAVSKI SVET ali TAJNIŠTVO OKROŽNEGA DELAVSKE-GA SVETA itd. Tak napis morajo imeti odbori tudi na lokalu, kjer poslujejo, označen in razviden.
§ 29.
Ta pravilnik stopi v veljavo takoj, ko ga kongres strokovnih organizaciji za Slovenijo sprejme.
Iz stranke.
Čitajte današnjo notico pod naslovom .Klerikalci*' ! Delavci se sicer ne štejemo med revno ljudstvo; kdor dela, ni reven; vendar vemo dobro, da ne bomo nikdar spravili skupaj toliko denarja, da bi mogli pri volitvah meriti se s klerikalci. Pač pa se bomo merili z njimi glede zavednosti. Razširjajte torej socialistično zavednost, delajte za volitve že zdaj! Čitajte in razširjajte delavski tisk in podpirajte tiskovni sklad, s tem najbolj uspešno delate proti volilni demagogij. Brez tega dela boste imeli pri prihodnjih volitvah zopet vse polno .socialističnih" list.
Novopečeno tajnlitvo osebnih pristašev posameznih »socialistov* v Celju ni toliko pošteno, da bi reklo: Sodrugi, ki ste nam šli na lim, vrnite vse tiskovine (legitimacije, znamke itd.) »starega" pokrajinskega tajništva SSJ „staremu“ pokrajinskemu tajništvu SSJ v Krškem. — Te poštenosti to novo tajništvo nima, temveč piše po svojih okrožnicah, naj vrnejo vsi te tiskovine njemu samemu. Dobro se to novopečeno postavljeno tajništvo v Celju drži slovenskega komunističnega načela: „Kar je tvoje, to je moje. kar jt moje, te pa nič ne briga."
Jesenice. V nedeljo dne 23. t. m. ob 9. dop. se bo vršil v Delavskem domu na Savi javen shod s sledečim dnevnim redom: 1.) Notranji in zunanji politični položaj. 2.) Razno. Vsi, ki si služite svoj kruh z delom, na shod!
Za julij so ta teden obračunale:
Zadnji izkaz:	članov 462	Din	79120
14. Škale	» 46	tt	6440
15. Prevalj e-Leše	30	tt	42 —
16. Čatež	6	tt	840
17. Celje	. 251	m	432-60
18. Gorje	19	tt	3920
Skupaj članov 814		Din	137780
Za avgust so obračunale sledeče organizacije:			
1. Mislinje	članov 12	Din	1680
2. Brežice	15	M	35-25
3. Hrastnik I.	42	tt	69-30
4. Prevalje-Leše	20	n	20 —
5. Videm-Krško	10		23-80
6. Čatež	6	n	8-40
7. Velenje	23	tt	35 —
8. Škale	46	n	71-30
9. Trbovlje	. 122	w	18130
10. Jesenice	49	N	88-50
11. Ljubljana	- 16	n	45-50
Skupaj članov 361	Din	595'15
Tlslcovnl sklad.
Zadnji izkaz:	Din	12.358-25
M. Pondelak, Videm ob S.	tj	2-—
Ciril Bohm, Celje	yf	20 —
M. Pevec nabral v Škalah	t$	20 —
J. Jeram, Jesenice	tt	2 —
Ivan Grabner, Žerjav-Črna	n	5‘—
Pomotoma izostala objava v .Napreju	M	
št. 170:		
Franc Iskra, Jesenice		3 —
Feliks Iskra, „	tt	3 —
Jurij Jeram, „	tt	4’—
Dalje so darovali:		
Viktor Svoboda. Gorje	tt	io-—
Andrej Jakopič. Gorje	n	10-—
Ant. Rekelj	n	5-50
KDZ v Gorjah obvezni prispevek	n	325
	Din	12.446 —
Vestnik Svobode.
Okrožni zlet DTE v Hrastniku se bo vršil v nedeljo 23. septembra. Popoldne bodo nastopili telovadci — člani in članice — s prostimi vajami za Olimpiado v Pragi in za zlet na Slovaškem in z vajami na orodju. Zletniki z društveno legitimacijo .Svobode" bodo plačali vstopnino za celodnevne prireditve 4 Din. neorganizirani pa za sedeže 7. za stojišče 5 Din. Vse organizacije .Svobode" naj izvolijo primerno število rediteljev, prinesejo naj tudi prapore s seboj, katere jih imajo. Za vse informacije se obračajte na zletni odbor DTE v Hrastniku,
Okrožni zlet DTE .Svobode" v Šoštanju je ponovno pokazal, kaj zmore solidarnost in požrtvovalnost socialističnega delavstva. Domači sodrugi in sodružice so se s predpripravami potrudili zadovoljiti došle goste. Prve vrste zletnikov, ki so se pripeljali v soboto ob 5.. je pozdravil delavski pevski zbor iz Šoštanja, odzdravili so mariborski .Svobodaši". nakar smo odšli v hotel .Union" k koncertu. Pred koncertom je prikorakala .Svoboda" v 6 — 7 urni hoji iz Črne. katero smo burno pozdravili Koncert je končal z najlepšim uspehom, buržoazija je ponovno morala priznati zmožnosti delavskega razreda.
Drugi dan smo po sprejemu gostov ob pol 9. odšli na glavni trg k zborovanju. Zborovanje je otvoril s. Rožič [Šoštanj] in iskreno pozdravil goste. Govorili so še ss. Bajt in Klenovšek [Trbovlje]. Koren [Celje], Vidovič [Maribor), za Udarnike pa Andrej Svetek [Šiška]. Mariborska .Svoboda" je zapela marseljezo in telovadci so odkorakali na telovadišč« k vajam za nastop.
Po obedu smo odšli z godbo na čelu vsi zborovalci od hotela .Kunst" na telovadišče. Člani in članice so pokazali 6voje zmožnosti v prostih vajah in vajah na orodju. Sokolice, ki so prej zasmehljivo gledale naše članice, so prebledevale od sramu, ko so jih videle na orodju, v svoji korumpiranosti so pa izjavile, da to ni več telovadba, ampak cirkus. Za nje gotovo, ki iz komodnosti kaj tacega še daleko niso in ne bodo zmožne.
S telovadišča smo šli na veselični vrt, kjer smo se neprisiljeno med petjem in godbo zabavali do odhoda prvega vlaka. Prvi del zletnikov nas je zapustil ob pol 6, in se odpeljal med prepevanjem socialističnih pesmi, da se ob prostih urah še temeljiteje pripravlja za bodoče delo. Ostali zletniki so nas zapustili ob pol 9. Stiskali smo si roke in drug drugemu klicali: Pozdravljeni, pionirji socialistične bodočnosti
Zaključno delo izvršuje sedaj šoštanjski odbor DTE in se tem potom najtopleje zahvaljuje vsem. ki so žrtvovali dneve in noči ter svoje sile za čim boljši uspeh našega nastopa. Posebno zahvalo izrekamo vrlemu našemu voditelju s. Adolfu Hoferju z željo, da vztraja pri tem delu do konca. Socialistično delavstvo se kljub svoji socialni revolucionarnosti podvrže disciplini, ki je zanj potrebna, in bo z mnogimi nastopi še dokazalo, da je zmožno še mnogo več, kakor doprinese korumpirana buržoazija. Možje in fantje, dekleta in žene. ki si z žulji služite svoj kruh, spoznajte, kje je za vas mesto, in množite naše vrste, ker s tem množite tudi kruh sebi in svojim otrokom. .Naprej, naprej, naj robstva moč razbije duha meč!"
Poziv. V nedeljo dne 23. sept. vsi člani šo-štanjske DTE na zlet v Hrastnik. Ne zamudite jutranjega vlaka. Dobrodošli tudi drugi člani .Svobode". — Načelnik DTE-Šoštanj.
Splošna delavska Zveza »Svoboda" podružnica v Radečah je imela dne 10. septembra 1923 društveni občni zbor, ki pa za tukajšnji okraj in razmere ni bil posebno dobro obiskan od članov, pač pa se je udeležilo nekaj novih članov in tudi Zidani most je bil po sod. Ivanu Vodišku zastopan, ker so se Zidanmoščani priključili z vsem inventarjem k radeški podružnici. V novi odbor so bili izvoljeni: za predsednika Alfred Pičinin, namestnik Matko Ferlič, tajnik Karl Fuks, namestnik Avgust Jeglič, blagajnica Frančiška Pičininova, namestnica Rozalija Jegličeva, preglednik rač. Stanko Pajk, na-mestnik Ivan Vodišek. Odborniki: Ivan Bevk, Marija Završnikova, Ludvik Strniša, Jožefa Kovačičeva, Vincenc Tabor, Ivanka Medvedova. — Za dramatični odsek: Matko Ferlič, Karl Fuks, Rozalija Jegličeva in Helena Pajkova. Sklenilo se je, da se vpelje pouk esperantskega jezika, takoj ko dobimo učitelja. Nadalje se je sklenilo, naj se ustanovi tudi pevski zbor. Da bo mogoče sklepe občnega zbora čimprej uresničiti, naj se takoj skliče odborova seja, na kateri naj se izvrše vse tozadevne priprave. Sodrugi in sodružice, vaša dolžnost je takoj pričeti z agitacijo. Na delo torej, da bo tem lepši uspeh.
Odbor.
Krfa Italijani še niso izpraznili. In ga menda tudi ne nameravajo. Pač pa zasedajo nove grške otoke.
Reško vprašanje je grozilo povzročiti grd konflikt med Italijo in nami. Zdaj se je stvar nekoliko pomirila, ker se naša vlada vsaj na videz noče ukloniti A Italijani so na Reki vzeli vlado vendarle v svoje roke.
Na Španskem je izbruhnila vojaška revolta, ki je upostavila fašistovsko-vojaško diktaturo. Glavni vzrok temu je v neuspehih dosedanjih vlad v Maroku, kjer so Španci doživljali večno poraze v bojih z vstaši. Nova vlada se hoče boriti tudi proti organiziranemu razrednemu proletariatu z vsemi sredstvi.
. -
Širite »Naprej« in »Ljud-::_____________ski glas«! ::
/
Glej, sin človekov!
(Obljubljena fotografija doktorju Korunu.)
Gospod dr. Korun se gotovo še spominja, da mu je neki nevredni izvržek nove pokraj. organizacije SPJ za Slovenijo po končanem celjskem koruznem kongresu obljubil izdelali fotografijo v zahvalo za prijazen stisk roke v slovo. G. doktor bo to fotografijo najbrže kmalu potreboval, ko se bo vozil k glavnemu samolastnemu partijskemu odboru v Beograd po smernice za spojitev z zarjansko skupino, ali precizneje: s konsorcijem Zarje. Prepozno pa sem jo izgotovil — in to mi naj pač vsi prizadeti odpuste —, da bi mogla služiti za priob-čitev v prvi številki *Socialista“ in bi pod njo kakšen Eržen ali Petejan napisal uvodnik: da je bil sin človekov, zvesti hlapec socializma in vneti gospodar slepcev preganjan in zatiran od nasilnega načela progresivnega davka, da pa je s pomočjo pristašev vstal v vsem svojem veličanstvu od smrti in zavzel kontrolno mesto nad zedinjeno proletarsko fronto v Sloveniji.
Predvsem je dr. Korun čistokrvni advokat, ki opusti to svojo pravico le takrat, kadar je prisiljen stopiti pred široko odprte oči delavstva. Brez teg*
advokatskega patenta je pa revež precej zmešan. To sem posnel iz momenta, ko si je predrznil s. Bračič iz Pragerskega vprašati kongres za resnico o „Ljudski tiskarni". Težko bi se bil izvil dr. Korun kot predsednik kongresa, da ga ni rešil iz sitnega položaja njegov prijatelj Uratnik s predlogom za izvolitev posebnega odbora, ki bi naj definitivno pobil vse napačne domneve o tej tiskarni, katere sugestivno vsiljuje „Naprej“ svojim bralcem.
Samo to je dokaz, da dr. Korun brez svoje advokatske kariere s težavo izhaja. Da pa so juri-dični paragrafi, v katere je zavito advokatstvo, večkrat v neskladu s socialistično moralo, je jasno in ni torej dvoma, da dr. Korun kot zastopnik teh paragrafov ne more biti socialist, če pa se teh paragrafov otrese, mora nesiguren v soc. ideologiji u-molkniti. To je ena poteza.
O drugi in tretji se je pa že precej pisalo: o Korunovi borbi proti progresivnemu davku in o ponudbi pokrajinskega odbora, naj stopi dr. Korun v strankino službo kot advokat.
Progresivni davek Korun ne priznava, ker trdi, da je boljše, če radovoljno plačuje stranki svoje prispevke, kakor da ga k temu prisili štatutarična določba. Jasno! V tem slučaju ne bi bil nikakor primoran izpovedati svojih dohodkov pa bi ostal vseeno pošten: poštenost bi si pridobil z lahkoto. Če pa bi se uveljavil progresivni davek, bi bila s poštenostjo precej komplicirana zadeva, ker bi bilo vendar malo prehudo pokazati globoke žepe, če že drugače ne, pa vsaj iz sramežljivosti, ker so baje prazni in morda še celo preluknjani. In sramežljivosti ima naš »socialistični" apostol zedinjevanja precejšno mero. Prisiljen bi torej bil, napačno izpovedati svoje dohodke in s tem zadeti v struno nepoštenja: ko bi to prišlo na dan, bi zgubil ugled med delavstvom in njegova zlata bodočnost bi stopila v meglo. Dvojna škoda torej: moralna in materialna.
Povedati moram pa precej, da je ta točka da-lekosežnejšega pomena in da so v njej obravnavani vsi, ki se z Korunom vred branijo progresivnega davka, seveda iz čisto »idealnih" nagibov, ker so proti omejevanju človeške svobode!
Končam, ker je list premajhen za take stvari. Če bo slika nejasna, naj si jo vsak ogleda pri luči in mogel bo spoznati osebnost, katero sem skušal podati: telo naj pa naslika kot korpus delikti kakšen pravi fotograf. — Z. A.
Dopisi.
Brežice, V nedeljo 30. tm. se bo vršil ob 9. dop. pri Grobušku javen protestni shod, na katerega
vabimo vse interesente za agrarno reformo brez ozira na njih politično pripadnost. Zborovalci bodo razmotrivali protestne resolucije, katere bo v ta namen sestavil pripravljalni komite, ter jih sprejeli. Skrbite posebno vi, sodrugi, da bo shod številno obiskan.
CELJE. Cenjenemu uredništvu »Naprej “ (»Ljudski glas"]. Z ozirom na notico v Vašem cenjenem listu z dne 13. 9. t. 1. štev. 171, pod »Člansko zborovanje v Celju", ki je bila neresnična, želimo, da priobčite v prvi prihodnji številki Vašega cenjenega lista sledeči popravek:
Ni res, da je bilo navzočih le 16 članov ih 4 članice. Res jc le, da je bilo v skupnem navzvo-čih 33 članov in članic SSJ. Ni res, da je pozneje prišlo 10-12 pevcev društva »Naprej". Res je le. da so bili štirje pevci že od začetka zborovanja navzoči, pozneje sta prišla le še dva pevca in en član, ki ni pevec. Ni res, da se je neki sodrug razburil radi tega, ker je Leskošek predlagal tajno proporcionalno volitev, res je le, da se je sodrug razburil, ko mu je Leskošek predbacival, da poprej plačo zapije, kakor da ženi za prehrano. Ni res, da je dobil sodrug Koren 22 glasov pri volitvah delegata in Lehkošek 15 itd., ampak res je, da je bilo skupno oddanih glasovnic 32, med katerimi je bila ena prazna z napisom, da ne glasuje. Z ozirom na to, ker ima krajevna organizacija SSJ v Celju pravico do treh delegatov k državnemu strankinemu kongresu v Beogradu, se je pred glasovanjem skle-nilo, da lahko vsak član voli oz. napiše na volilni listek tri imena, ali različna ali vsa tri enaka imena. Tako se je tudi odglasovalo in rezultat je bil sledeč: Sodrug Koren 66, Leskošek 15, Plankar 5. Felicijan 3, Hrastnik 3, Lah Štefan 2 glasova. So-druga Janežič in Čebular po en glas. Torej skupaj oddanih 96 glasov. Na tri delegate pride količnik 32, katerega je dobil s. Koren dvakrat, drugi nobeden nobenega. Ker je že zgoraj povedano, da je vsak navzoči član napisal na volilni listek po tri imena, je prav lahko vsakomur izračunati število volilcev, ki so glasovali za zgoraj imenovane. Če ljubite resnico, takrat se nadejamo, da gotovo ta popravek priobčite, sicer bomo prisiljeni to laž kako drugače povedati, da bo javnost kljub temu slišala resnico. — V imenu krajevnega odbora SSJ v Celju, dne 14. sept. 1923. Uudolf Čebular, t. č. tajnik.
Op. uredništva: Takele popravke imamo radi, ker nepreklicno govore, da pošiljajo zavijači samo takrat popravke, kadar vedo, da so resnični. Če pa ne morejo nič dokazati, popravljajo kar zahrbtno. Sedaj so ponovno dokazali, da poznajo naše stališče napram objavljanju: Resnica mora v javnost! Drugi razlog, ki nam nalaga objavo je,
naše odkrito veselje nad tem, ker so Celjani storili prvi korak k poboljšanju. Pokazali so namreč, da prav dobro vedo, na kakšno mesto morajo stopiti, da odvrnejo od sebe krivico in se operejo. Nasprotno vedo, da jih »Socialist,, ne more prati: 1. ker jih nima pred kom in 2. ker mu nihče pameten ne verjame. Sedaj lahko mi odgovorimo: Vi tam okoli Koruna, je pa le še dober »Naprej", da se nanj obračate s popravki, ker se bojite, da bi vas zavedno socialistično delavstvo obsodilo na temelju napačnega poročila. Vrh vsega je pa vaš popravek jasen dokaz, da bi ne bilo treba popravkov, če bi bili pametni in bi pošiljali dopise kontrolirane in s štampiljko opremljene. Sedaj vidite, kako nevarnov je pustiti enemu poedincu delo brez. kontrole. Če bi ne bili sledili klicem demagogov, bi vseh teh neprijetnosti ne bilo treba.
Šoštanj. „Orjuna“ z dne 8. VIII. 1923 piše razne laži, kar lahko dokažemo mi delavci: 1. laže prav nesramno, da nas je g. Woschnagg pripravljal za napad na Orjuno, kar ni res. Res je le, da smo govorili delavci brez g. Woschnagga. da bi bilo dobro malo zastražiti tovarno; tega pa nismo, ker nismo vedeli, da imate v vaši org. take zverine. Za enkrat smo si to zabeležili, pa mislimo, da je bila to vaša prva in zadnja manifestacija v Šoštanju. Nikdar več ne boste nemoteno pratepavali mirne ljudi in streljali nanje in skozi okna. Bomo sami poskrbeli. da se občanom ne bo treba skrivati za hišne ogle, ker drugače niso bili varni pred to druhaljo. Če tega ne bo storila žandarmerija, bomo pa mi delavci skrbeli, da zabraniino nadaljnje kaljenje miru! — 2. laže „Orjuna“, da se je delavstvo, namesto da bi napadlo Orjuno. dalo k nji zapisati. Res je, da ni napadlo delavstvo, res pa ni, da bi se dalo vpisati. Če pa je med nami izdajalec, kateri si ne upa s svojim orjunaštvom na dan, ga smatramo za navadnega klečeplazca, ki nima in ne bo imel vpliva na delavstvo in ga bomo tudi iz naše srede spodili. Zapomnite si, mi smo organizirana armada, ne pa cestni pretepači. To se je videlo teden pozneje na okrožnem zletu DTE ..Svobode". Kako disciplinirano in v miru se je vršilo naše proslavljanje! Zabeležite si to, vi učitelji, inženirji in drugi. Lahko ste si vzeli vzgled. Delavci, organizirajte se v organizacija kamor spadate, ne pa. da bi v lastno skledo pljuvali. Na ta način bomo enotni in močni. Le v internacionali je naša rešitev. Vas občane, prijatelje reda in discipline, pa pozivamo, da pomagate na vseh koncih in krajih našemu kult. društvu „Svobodi“, da nam bo moglo vsem v bodočnosti pokazati pot rešitve v kulturi in disciplini. Kličemo vam še enkrat: Stojte na straži, ne dajte se premotiti od raznih demagogov, kateri tirajo nas vse v obup in pogubo!
Več delavcev.
Opozorilo:
Opozarjam vse cenj. ljubitelje mojih izdelkov (keksov], da naj pri nakupu istih pazijo na ime moje tvrdke radi tega, ker mi v tukajšnji pekarni Rozman blago ponarejajo sicer ne v kvaliteti pač pa v obliki, zavojnini, etikiranju in imenih, kar je dovedlo do opetovanih pritožb nakupovalcev, ki so bili po vnanji obliki zapeljani do nakupa tujega mesto mojega blaga.
Prva Gorenjska tvornica čajnega peciva-keksa.
A. VIDIC, JESENICE, Gorenjsko Slovenija-
Če ne pošlješ naročnine, si kakor tisti, ki se hoče umoriti z gladom. Umor zakriviš nad vsemi, katerim naš tisk odpira oči.
Izdajatelj: Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odb. SSJ in KDZ. Odgovorni urednik I. Pirc. Tiskarna bratov Rumpret v Krškem.
GRATIS
Vam pošljem cenj. gospa svoje
Knjige in brošure
ki razpravljajo vsa diskretna ženska vprašanja. Cenj. gospa Vi morate brezpogojno čitati moje knjige, če se hočete obvarovati skrbi in bede. Na vsa diskretna vprašanja vam odgovorim promptno in vestno. Zahtevajte takoj brošuro E in pošljite Din. 10 (ne v znamkah) za odgovor.
Med. At. Bork-te, Frankfurt a. M. MoselstraDe 48.
Zika
je najboljši in najbolj zdravi nadomestek za pravo kavo. Zahtevajte jo pri svojem tr-govcu:
Pražarna „ŽUra“ d. z o. z. Ljubljana — Rož. dol.
UČITELJSKA TISKARNA
LJUBLJANA, FRANČIŠKANSKA ULICA ŠTEV. 6
registrovana zadruga z omejeno zavezo.
^ov'^
ZA ŠOLE. ŽUPANSTVA IN URADE. NAJMODERNEJŠE PLAKATE IN VABILA ZA VESELICE
LETNE ZAKLJUČKE NAJMODERNEJŠA UREDBA ZA TISKANJE ČASOPISOV. KNJIG, BROŠUR ITD.
Stereotipija	Litografija
And. Jol^il *?-xgr.ni?,.k?ž. i,n
Prodajalna LJUBLJANA, Poljanska cesta štev. 13.
Bogato skladišče tnošlcili, ženiskili in otroških čevljev telečjega boksa -v vseli barvah, go« vedjega boksa in rjave ltravine.
:::
• •• • • •
Solidno delo!
Nizke cene!
rRBOUSKfl BFUIKR D. D.
UflDFl
PODRUŽNICE: Maribor Novo mesto Rakek
Slovenjgradec Slovenska Bistrica
ŠELENBURGOVA ULICA ŠT. 1
Kapital in rezerve Din. 17,8000.000.
Brzojavi; Trgovska.	TeL:	139.	146,	458.
Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje.
EKSPOZITURE:
Konjice
Meža-Dravograd Ljubljana (menjalnica v Kolodvorski ulici]