Greasley, B., 1984. Projcct FiclcJwork. Bell & Hvman. London. Kunaver, J. et al., 1989. Domača pokrajina, Priročnik za geografsko spoznavanje doma- če pokrajine. Mladinska knjiga, Ljubljana. Str. 49. Plut, D., 1985. Alternativni energetski vi- ri-metodologija določevanja primernih lokacij za gradnjo malih HE v Za eko- loško svetlejši jutri. ZOTK. Ljubljana. Str. 98. POKRAJINSKI ODNOSI MED PREBIVALSTVOM IN NADMORSKO VIŠINO Drago Pcrko* Sestavine pokrajine (relief, kamnine, pod- nebje, rastje, prst. prebivalstvo, raba tal itd.) se z dvigovanjem nadmorske višine pogosto zelo spreminjajo. Na nadmorsko višino je močno navezano tudi prebivalstvo. Geografe zanimajo značilnosti te navezanosti oziroma pokrajinski odnosi med reliefom, katerega prvina je nadmorska višina, in prebivalstvom. Če želimo ugotoviti razlike, moramo izbrali dovolj veliko pokrajinsko enoto. V Sloveniji je primerna večina občin, v reliefno razgibanih predelih pa je dovolj že večja krajevna sku- pnost. Če smo se odločili za občino, bomo najprej poiskali karto ustreznega merila. Za večino slovenskih občin bodo najprimernejše pregle- dne občinske karte v merilu 1:50 000, ki jih je izdal Geodetski zavod SRS. Če karte nimate na vaši šoli, jo lahko dobile v knjigarnah ali pri izdajatelju. Na karti boste boste opzili rjave, bolj ali manj zakrivljene črle, ki se imenujejo plasini- ce ali izohipse in povezujejo točke z enako nadmorsko višino. Med dvema plastnicama je na tej karti 20 m višinske razlike. Stometrske plastnice so natisnjene poudarjeno in prav te bomo potrebovali za nadaljne delo. *, mag., Geografski inštitut Antona Mclika XRC SAZU, Novi trg 5, Ljubljana. Vzeli bomo prozorni papir in ga položili preko karto, nato pa nanj prerisali občinsko mejo. Kako je na karti označena meja, lahko pogledamo na legendo pod karto. Najlepše bo, če na prozorni papir rišemo s tušem. Na podo- ben način nato prerišemo še vse stometrske plastnice znotraj občine. Tako smo dobili stometrske višinske pasove v občini (slika 1). Slika I: Višinski pasov: \ občini Na to osnovno karto s točko vrišemo nase- lja (slika 2). Če sc naselje razprostira v dveh ali več pasovih, označimo točko za naselje v tistem pasu, kjer je večina naselja. To ni po- vsem natančno, vendar bo za naše delo zado- stovalo. Pametno je, če ob vsaki točki naselja napišemo številko, na poseben list papirja pa islo številko in ime tega kraja, da bomo kas- neje vedeli, za kateri kraj gre. Če je na karti dovolj prostora, lahko ime kraja napišemo kar ob točki namesto številke. Slika 2: Lega naselij po višinskih pasovih občine V naslednji etapi nas zanima, koliko merijo posamezni višinski pasovi. Najpreprosteje jih zmerimo tako, da vzamemo prozorni mili- metrski papir in ga položimo na izrisano karto. Pametno je, da ga na robovih pritrdimo (npr. s koščkom lepilnega traku), da se nam med delom ne bo premikal. Pri karti našega merila pomeni 1 kvadratek (1 mm krat 1 mm) mili- metrskega papirja v pokrajini površino 25 arov. Nato pazljivo preštejemo, kolik».) kvadra- tkov meri posamezen pas med dvema pla- stnieama. Tiste najvišje pasove, kjer ni več naselij, lahko izpustimo in nam jih ni potrebni izmeriti. Praktično je, če vsak prešteti kva- dratek označimo, da ga ne bi dvakrat ali celo večkrat upoštevali. Kadar pride v višinski pas cel kvadrat 1 cm krat 1 cm, potem ni potre- bno šteti milimetrskih kvadratkov, ki ga sesta- vljajo. Centimetrski kvadratek meri 2500 arov, kar je 25 hektarov ali četrt km2 . Na koncu za vse pasove seštejemo kvadratke in tako ugoto- vimo površino posameznih višinskih pasov. Zadostovalo bo, če končne vsote zaokrožimo do 1 ha natančno. Če smo pravilno izmerili vse pasove, nam končni seštevek da površino občine. Ker površino občine lahko najdeme med statističnimi podatki (npr. v Statističnem letopisu SR Slovenije, ki ga vsako leto izdaja Zavod SR Slovenije za statistiko), lahko pre- verimo, kako natančni smo bili pri merjenju. Če se podatka preveč razlikujeta, moramo merjenje pasov ponoviti in bili bolj natančni. Na seznem naselijli bomo vpisali število prebivalcev ob posameznih popisih. Podatke za popis lela 1981 bomo našli v publikaciji Rezul- tati raziskovanj - Popis prebivalstva, gospodi- njstev in stanovanj v SR Sloveniji, številka 228 (Zavod SRS za statistiko, Ljubljana 1981), za starejše popise pa so podatki zbrani v štirih knjigah Krajevnega leksikona Slovenije (Roman Savnik, Državna založba Slovenije, Ljubljana 1980). Za katere popise se bomo odločili, je naša stvar, vendar pa je smiselno upoštevati enega od starejših popisov (npr. popis leta 1880, kar je okroglo sto let nazaj od zadnjega popisa) in nekaj zadnjih, ki kažejo na najnovejše spremembe (npr. popise 1961, 1971 in 1981). Če mislimo, da so v naši pokrajini pomembni dnevni migranti (to so tisti prebiva- lci, ki se dnevno vozijo v službo izven naselja, v katerem stalno živijo), kmečki prebivalci ali neka druga skupina ljudi, bomo poiskali poda- tke tudi za te in ugotovili razlike po pasovih. Ker vemo, v katerem pasu leži vsako nase- lje, lahko sedaj ugotovimo število prebivalcev po posameznih pasovih po izbranih popisih. Na podoben način lahko po višinskih pasovih ugotovimo število kmetov, število dnevnih migrantov, gostoto prebivalstva in podobne kazalce, ki prikazujejo prcbivalstveno sestavo. Naslednja stvar, ki jo bomo naredili, je tabela, kjer bomo sistematično prikazali poda- tke, ki smo jih že dobili in izračunali še nekaj novih. V prvi stolpce tabele bomo vnesli višin- ske pasove (tabela), v drugega površino posa- meznega pasu, v tretjega površinski delež posameznega pasu, nato število naselij in delež naselij, število in delež prebivalcev po posa- 20 meznih popisih, indeks rasli prebivalstva in še je smiselno navesti. Če ne moremo stlačiti celo vrsto podatkov, za katere mislimo, da jih vsega v eno tabelo, jih naredimo več. Tabela: Nekateri prehivalsi veni kazalci po višinskih pasovih izmišljene pokrajine višinski površina pasu naselja preb. 1880 preb. 1931 preb. 1981 indeks rasli pasovi v ha delež štev. delež štev. delež šlev. delež štev. delež 1880-1981 100-199 9920 0.355 46 0.279 27621 0.557 32009 0.586 66338 0.842 240 200-299 6433 0.231 39 0.236 15407 0.311 15848 0.290 10362 0.131 67 300-399 4221 0.151 31 0.188 4539 0.091 4641 0.085 1747 0.022 38 400-499 5320 0.191 40 0.243 1540 0.031 1605 0.029 340 0.004 22 500-599 1228 0.044 7 0.042 406 0.008 447 0.008 44 0.001 11 600-799 778 0.028 2 0.012 90 0.002 95 0.002 5 0.000 6 skupa j 27900 1.000 165 1.000 49603 1.000 54645 1.000 78836 1.000 159 Nekatere značilnosti pokrajine lahko razbe- remo kar iz tabele. Število prebivalcev po pasovih pada. Če bomo izračunali gostoto prebivalstva po pasovih, bomo še bolj nazorno prikazali padanje gostote naseljenosti z nad- morsko višino. Morda pa v vaši pokrajini ni tako? Morda posamezni pasovi ne potrjujejo te zakonitosti? V takem primeru je naša naloga, da razložimo, zakaj je prišlo do razlik. Lahko so v nekem pasu, kjer je gostota večja od pri- čakovane, ugodni nakloni, boljše podnebne razmere, dobra prst, ugodna cestna povezava, ali pa kaj čisto tretjega. Razloge moramo ugotoviti sami. Tudi obratno, če je nek pas naseljen redkeje, kot smo pričakovali, posku- šajmo poiskati za to neke vzroke. Če nadmorska višina in s tem ludi ostale prvine pokrajine, ki se na njo navezujejo, ne bi imele nobenega vpliva, potem bi lahko pričakovali, da bodo vsi pasovi enakomerno poseljeni, imeli podobno gostoto naselij, podo- bno starostno strukturo. V konkretnih pokra- jinah pa so take razmere le izjemoma. Razlike pa so lahko večje ali manjše. Preprost način ugotavljanja razlik je koef- icient koncentracije, ki pove, koliko je nek pojav koncentriran glede na neke površinske enote. V našem primeru nas zanima koncen- tracija prebivalstva po pasovih. Indeks zraču- namo tako, da kvadriramo delež prebivalstva po posameznih pasovih, te kvadrirane deleže seštejemo, nato pomnnožimo s številom višin- skih pasov, od tega pa še odštejemo 1. Nato dobljeno vrednost delimo z za 1 zmanjšanim številom višinskih pasov, na koncu pa iz tega izračunamo kvadratni koren. Največja vredno- st koeficienta je 1, najmanjša pa 0. Bolj se dobljena vrednost približa 1, bolj je prebival- stvo koncentrirano le v določenih pasovih (pogosto je to le eden od pasov). Pozor: kot deleže moramo vzeti vrednosti med 0 in l (npr. 0.123, 0.564 ali 0.999), ne pa odstotke, torej vrednosti med 1 in 100 (npr. 12.3 %, 56.4