& 41. V 6ror»ci, v torek dne 9!'aprila iM% IAaiatrlktat na leden, in sicer f iorafe/fieittefc -in- soboto ob 4: uri popoldne ter stane, po pošti prejemana ali v Oorici na dom pošiijana: vste leto . . 11» K ¦/» » . . 10„ 7* » • • & „ Za Nemčijp^l^GO,,^ ,,Za^:j Ameriko in inozemstvoK 20S—' posamične številke stanejo 10 vin. „S0CA'' ima naslednje izredne priloge: Ob novem letu »Kažipot po Goriškem in Cfe adiSčarakem* in dvakrat,v letu „Vozni red Že- I leznic, paraiko* in poštiiH ssvisv T Na naročila brez doposlane naročnine se ne oziramo. tesČaj MM Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Oorici v I. nadstr. na desno. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na Ieyo v tiskarni. Naročnino in oglasi je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah,; če tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat 14, vin., 3-krat K vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo-vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivian Kavčič' v Gorici, Telefon št. Sip. — »Gor; Tiskar/na« A. Gabršček .(odgov., J, Fabčič) tiska io val. I North Amerika, Indianapolis. Cenjena uredništvo Soče! Hočem vam ¦nekoliko opisati tukaj-šnije delavske razmere. Severna Amerika! V stari domovini jo imenujejo deželo svobode, deželo prostosti. V resnici pa je postala prava Sibirija za revno ljudstvo, postala je dežela suženjstva za revnega trpina delavca. Dandanes delajo kapitalisti z revnim delavcem kakor z nemo živaljo. Strajki' so na dnevnem redu, v Massacuihsets deželi, mesto Lav/rence štrajkajo tkalci, n. pr. 35000 imož, vsi šo revni delavci, ki se bojujejo za izboljšanje plače. Ti delavci zaslužijo po 1'.dolar na dan; premisli s tako majhno plačo sefbe, ženo .in ''morda 3—4 neodrastlp otroke z enim dolarjem preživljati. iRes sramotno za deželo in vlado, da /pusti revno ljudstvo stradati in (gladu umirati, v prid kapitalistične družbe. Nesrečni delavski trpin se bojuje za zboljšanje svojega revnega položaja. Kapitalistična družba pa se posluži policije ¦ iji vojakov, da streljajo na revne in nedolžne delavce. Med kapitalisti in premo-garji so viša pegajarija brezuspešna, tako da začetkom aprila utegne izbruhniti velikanski štrajk mehkega m trdega premoga. Vem, da kapitalistični baroni vse sile in žiie napnb,- da ibi organizacijo razbili in na takšen način še bel'] podjarmili uboge trpine. Pomladansko solnče nam pošilja zopet svoje tople žarite. Vse ise je pričelo oživljati. Čas prebujenja v naravi je prišel. I Kakor je na1počila doba prebujenja in vstajenja v .naravi, ravno tako mora priti tudi za delavca. V katerikoli deželi poglejmo danes, povsod zdihujejo rmTijoni delavcev, v kapitalistični sužrtosti, 'ker veČina.njih se ne zaveda svojih človeških pravic do življenja, in ne pozna potov, ki vedijo iz današnjega družabnega močvirja do svobode, enakosti in bratstva. Letošnje' leto prinaša delavcem v naši državi ugodno priliko, da se lahko osvobodimo kapitalističnega suženjstva, aiko licičeino. — Delavci, vdlite v svojo korist in izdrobimo suženijske verige in okove. Zgodovina štrajkov nam pripoveduje, da tudi v deželi »svobode« straži vojak vsak korak, vsak gibljej štrajkujočega dellavica z .nabito puško. Delavec, ki ne spolnuje vojakovega povelja do pičice, pa dobi kro^ g jo iz puške ali samokresa za svotje plačilo. Ako delavec obleži mrtev aH pohabljen oblit s krvjo'v cestnem pralhu ali .blatu, se nihče ne zmeni zanj, če je delavec mrtev, je dobro zanj... Prestal je muke na tem svetu. Alliikaj>panjeigovadružina? ----------Njegova žena in nedolžni otroci. ki ostanejo brez doma, brez hranitelija — brez očeta? Kdo bo skrbel za nje? Nihče! Obračati se morajo do usmiljenih src, da ne umrjejo 'lakote; Ne svetujem rojakom v Ameriko, .ker delavski položaj je do 'konca slab; po celi Ameriki! Boljši je doma ptičke poslušati, ker tako lepo pojo, kakor v. obljubi jemo deželo priti slepe miši lovit. Slov. delavec. Z jasno opredeljenim ciljem so si napravili načrt za narodno delo in za uresničenje teh svojih' načrtov zastavljajo občudovanja vredno vztrajnost in železno energijo. Vsako njuiovo učilišče je zgrajeno z mukami in žrtvami. inajnifcov zlet; v Vdlčjodrago, da Knjigo »Slavjaniskite ikonomičeški organizaciji v Hrvatsko, Slovensko, Češko i Srbija« je napisal poslanec v bolgarskem parlamentu Georgi T. Pejev, ki je v svrho študij dije časa bival tudi na .Slovenskem. Zanimivo je, kako sodi Pejev o slovenskem nr;odu in o njegovih težnjah. »Vsi Slovani' morajo biti ravnopravni v veliki slovanski rodbini«, piše Pejev, »toda nikogar naj ne žali in nihče mi naj ne zameri, ako pravim, da zaslužujejo najbolj naše najiskrenejše in najsrčnejše simpatije bratje Slovenci... Mal narod, živeč v skrajno neugodnih odnošajih, navezan sam nase, rod', ki je primoran, da vse svoje sile, ves svoj trud vloži v žilavo itn uporno narodno borbo — to su Slovenci. a s splošnimi žrtvami so bile ipoiklicane v življenje razne njihove narodne, gospodarske in 'Frosvetne organizacije, 'ki pričajo sedaj o slovenskem nacijonalizmu. Kamen na kamen .so polagali Slovenci, da si zgrade to, kar tvri danes njihovo narodno imetje, njihovo kulturo, njihov gospodarski napredek. Zahvaljujoč se svojim dragocenim sposobnostim, svoji marljivosti in treznosti, svoji štedljivosti in euengiji so napravili v zadnjih 16 letih v vsakem oziru kolosalne u$pehe... Tak narod mora preje ali sleje doseči to, po čemer stremi, tak narod mora iz-vojevatl uspeh in mora postati, dasi mal po številu, sijajen zgled za posnemanje. Tudi briljant je majhen kamenček, a se leskeče v najisijajnejši svetlobi. Mal je narod slovenski, toda njegova Jbela( Ljubljana bo še zažigala mogočen plamen slovanske zavesti ter kazala v bleščeči svetlobi narod, odlikujoči se po svojih izrednih slovanskih sposobnostih', narod, ki je vsikdar pripravljen, da se z jekleno vztrajnostjo bori za materijami in moralni naipredek vsega slovanstva. Naše polno c1 aidovanje takemu narodu, naša najiskrenejša čuvstva in -nše najtoplejše želje za gospodarski in kulturni razvoj in napredek naroda slovenskega.« Družba sv. Cirila in Metoda Veliko Ciril-Metodovo slavje na VolčjMragi. Tik železniškega kolodvora prirede dne 27. maja t. 1. združena društva: Ciril-Metodova podružnica v Volčjldragi, žen- ska in moška podružnica iz PrvaČine, pevsko oKštvo Svoboda iz Renč, kmet-sko-opekarsko društvo v Bukovicl, pev-sko in bralno društvo Lijak z Vogerskega in pevsko društvo z Gradišča veliko slavje. Vsi rodoljubni mt^cuni -in okoličani pa prihite ta dan binKOstni pondeljek na »mal polože dar dom« na alfar«, ker ves dobiček te lepe prireditve je določen za našo dično Ciril-Metodovo družbo. Vsa društva v tej lepi vinorodni dolini od Št. Petra do Dornlberga, od vznožja sivega Krasa do vznožja košatega Trnovskega gozda so se združila v lepi domovinski ljubezni do meeenske CiriNMetodove družbe ter tekmujejo v požrtvovalnosti in delavnosti, da bode dan 27. majnika slovesen praznik prave ljubezni do narodnega šolstva v ogroženih krajih. Narodna pesem, tombola z ednim 200 K in dvema 100 K-skima dobitkoma, vojaška godba, srečolovi in v paviljonih izbama vinska kaplja privabijo ta dan v Volčjodrago vso lepo Vipavsko dolino in redoljubne meščane. Požrtvovalne na- , rodne dame in gospodje so že na delu, da bode to slavje dovršeno in vredno dič-nega pokroviteljstva Ciril-Metodove družbe. Poleg štirih gostilen z rujno domačo' kapfjo bodo ljubke rodoljubke skrbele za najboljšo postrežbo v paviljonih. Ugodne železniške zveze, gladke ceste, mlado majnikovo žarko solnce, lepi, vinski griči, cvetna vipavska dolina in navdušeno rodoljubje do dične naše družbe »nas kliče in miče in vabi« dne 27. na ntajnikov zlet v Voilčjodrago. To bodi v obvestilo drugim bratskim društvom, da ta dan ne prirede v okolici konkurenčnih zabav, pač pa društvene zlete v Volčjodrago. Na zdar! Ciriimetodova podružnica in Sokol v Podgori priredita na belo nedeljo, 14. t. m. pomladansko veselico. Izvajali bodo veliko sceno iz narodnega življenja — »Svalba« za mešan zbor in soli ob sprem-ljevanju k'avirja in harmonija. Pevci na- Maksim Gorki. FOMA GOEDJEJEV, Roman. (Dalje;) »Na, pa začni!« je kratko rekel Potna ter se obrnil vstran pred proidirajočim pogledom kmetovih: oči. »torej isi'ava Ti, o Gospod!« je rekel podjetnik, počasi si zapenjaje jopič in dajaje svojemu licu resen izraz. Potem si je pogledal, počasi obračale glavo, oder na barkah, ki ju je fcčil pet sežnjiev širok pas- vode in naenkrat je zaklical zvonko: »Na-a svoja mesta, otroci!« Kmetje so se razsul po barkah, nakopičili se urno v Posamezne tesne gruče pri navijalriicah in po krovih in njihov raizgovor je 'Ulmolfcni!. Nekateri so bili splezali spretno na odre in gledali molče raz nje, drže se za vrvice. »Poglejte, otroci!« se je razlegal zvonki in mirni ®las Podjetnika. »Ali je vse, kakor mora biti? Kadar je čas, da bi ženska rodila, je že prepozno, da b: srajco sešita ... N°...pomof,ite-zidai!« Podjetnik je vrgel čepico na palulrjo, dviigniil obraz k nebu in se začel z vnetno križati. In vsi kmetje, dvignivSi glave k Oblakom, so tudi začeli široko raztnaihovati z ro-artl"r» zaznamuje si prsi z znamenjem križa. Nekateri so molili na glas in gluh, pridušen šepet se je družil z žutoo-''erijem valov: »¦Oospodi, blagoslovi nas! ... Presveta Bogorodioa sveti Nikolaj ...« Fomaje poslušal te vzdihe in legali so mu na dušo, kakor teža. Vsi so bili odkriti, le on )e bil pohabil sneti j čepico in podjetnik, končavši svojo molitev, mu je svetoval J prepričevalno: »Tudi vi bi poprosili Gospoda ...« »Glej na svoje delo in ne uči me.!« mu je odgovoril Foma s srditim pogledom. Čimbolj je šlo delo od rok, tem težje in mučneje mu je postajalo, ko je videl sebe samega nepotrebnega v sredi teh ljudi, mirno /zaverovanih v svojo silo, pripravljenih, da dvignejo zanj nekoliko desettisoč pudov z dna reke. Želel je, da bi se jim 'pripetila nezgoda, da bi prišli vsi pred njlnti v zadrego in po njegovi glavi je švigala zla misel: »Moda se jim še potrgajo verige ...« »Otroci! Poizor!« je kričal podjetnik. Začnite vsi naenkrat! Rog .nam blagoslovi delo!« In hipoma je p/losknil z rokami v zraku in zakričal s presunljivim glasom: »Zda-a-aj!« Delavci so ulovili njegov krik in enoglasno, z vnemo in naporom so zakričali: »Ho-o-o-ho-op! Gre-e!« 'Navijalniee so cvilile in škripale, verige so rožljale od napora pri dviganju teže, ki se je hipoma obesila nanje in delavci, uprši se s prsi cb navijala, so rjuli in težko teptali pokrovu; Med barkama je šnrnho pljuskala voda, kakor bi le nerada odstopalauaidelm svej plen. Povsod okrog Fome so se napenjali motvozi, verige hi vrvi in se tresle od napora, llezle po ipalubi mimo njegovih nog, kot ogromni sivi črvi, verige so ise dvigale Člen za členom kvišku in padale .rožljaje mazaj, a oglušuoči krik delavcev je požiral vse druge glasove. »Že gre-e, že gre, že gre-c ...« «so peli vsi izajedno in zmagoslavno. A v gosti val njihovih .glasov je prodiral in ga rezal, kakor nož hleb kruha, zvonki glas podjetnika: »Otro-oci! Prizadevajte sv... vsi fhkratu, ... hkra-atu ...« Fome se je poTastila čudna razburjenost; strastno se mu je zahotelo, zliti se s tem glasnim rjovenjem delavcev, širokim in mogočnim, kakor reka, s tem razdražujočim škripanjem, cviljenjem, žvenketom žefleza in divjim' pljuis-kom valov. Od silne želje mu je stopil znoj- na obraz in hipoma, odtr":avši se od jadrenika,' se je vrgel v velikanskih skokih' k navijallu," bled! od razburjenja. »Hkra-atu! hkra-atu ...« je zakričal z divjim, glasom. Prihitevši do ročnika navijalniee, se je zaletel vanj s iceilimi prsi in izačel, ne da bi čutil bolečino, rjoveč hoditi okrog navijalniee, močno se upiraje z nogami ob palubo. Nekaj mogočnega, gorečega se mu je vlivalo v prsi, stopaje na mesto napora, ki ga je porabljal, ko je sukal TOČnik. Neizrekljivo veselje je plato v n|eim in si dajalo duška v razburjenem kričanju. Zdelo se mu je, da suče sam, edino s svojo silo, navijalo in dviga breme, a ta njegova sila da vse raste in raste. Sklcnivši se in nagnivši glavo naprej je šel, kakor bik, sili teže nasproti, ki ga je odbij'a)la nazal, a se mu vkljub temu umikala. Vsak korak naprej' ga;je čirndaljebol}' vzpodbujal, vsaka poralbljena sila se je' takoj nadomeščala v njem z naplavom žgočega, budnega ponosa. V glavi se mu je vrtelo, oči so se mu zahvale s krvjo, ničesar ni videl in .komaj je Čutil, da se imu- breme udaja, da zmagfuije .in da ibcde vsak hip porušil in premagal s svojo silo nekaj ogromnega, kar mu je na poti in da vzdih-nc tedaj lahko in svobedno, pohrponosnega veselja. Prvo-.ki-at v življenju je občutil tako silno, navdušujoče čustvo in ga pil z vso silo svoje žejne in glaidme duše, opajal se \ stopilo v flStodnih nošak — Opoaaria-mo in prosimo brateka narodna društva, \ da bi omenrjeno (nedeljo rte priredila? (dragih zabav. Gledališče- DANES ZVEČER PREDSTAVA! — Uprizori se komedij* v treiir dejanjih »V NOČNI KAVARNI«. Zanfenrva igra! Gostovanje članov LjitMiaiiskega gledališča. ;. " Nedeljska predstava. Po dolgem premoru smo imeli v nedeljo zopet priliko -pozdraviti v dvorani Trgovskega Doma svoje priljubljene znanke in znance ljubljanskega ensembla, ki vendar pomagajo »panati« našo pusto enoličnost za daljšo dobo. Otvorili so svoje gostovanje s štiridejansko burko »Vražji Rudi«. O umetnosti v tem amašilu pač ni da (bi govoril. Je paič ena onih 10.000 burk, ki jih napišeta po dva avtorja, da potem predrve vse odre in izginejo v Nirvano. Vkljub (preoej plitvi) satiri, na uradniško štreberstvo ta burka ne apelira na (bistroumnost, tembolj pa na trebušne mišice, — kar je ravno prav za veliko noč. Vse tiste nemogoče kombinacije, smešni qui pro quo, naključja in spletke so mogočno vpli-vale na občinstvo, k* se je zahvalilo za vsak dovtip s salvami zdravega, veselega, širokega smeha, ki se mestoma kar ni hotel poleči. Vsi igralci so storili v polni meri svojo dolžnost, igrali so neprisiljeno, s podčrtavanjem komičnih zapletkov, — tako, kakor se pač morajo igrati take burke. Sufler je bil včasih nad mero potrefben. Obilo ploskanje .Sh je pohvalilo vsakokrat, ko je zastor dovolil utrujenim trebušnim mišicam nekoliko odmora. — Pohvaliti moramo vojaški orkester. »iMladi vojaki« in valčki so nam kratili odmore. Občinstva se je nabralo prav lepo število. Sedeži do malega polni, 1* fotelji pol prazni, balkoni polni, stojišča polna. Prihodnjič naj še napolnijo tudi foteljske vrste, kjer so v nedeljo manjkali marsikateri znani obraei. Občinstvu pa bi bilo treba 'povedati nekoliko prav gorkih zaradi uprav provmcialne brezobzirnosti. Na gledališkem listu je začetek nastavljen točno na V29 iito, toda šele ob 974 se je mogla predstava začeti, ker prej nikogar ni ibilo! Prav tako mora prenehati,prihajanje, ko se je igra že pričela. To moti vso dvorano, če se naenkrat pojavijo pred gledalci dve tri osebe, iščejo sedež, cela vrsta mora vstati radi zapoznelih došle-cev, šum, ropot, morda še nekoliko veselega pozdravljanja in priklanjanja na desno in levo, vmes pa se ne vidi in ne sliši nič, kaj se godi na odru. )Pa tudi igralce moti taka brezobzirnost. Saj ni tako nobef ne, če ne pridete točno ob napovedani uri. Take stvari so se zgodile pri prvi predstavi, za&aprej se pa ne smejo več. Upravo pa prosimo, naj zaklene vrata, kakor pri , •koncertih. Naj se tudi opusti večno in (nepotrebno s i k a m je, kii nemir le še poveča. Naj se ljudje raje nasmejejo, če ji!h je že volja, to vedno še manj ifeoti, nego tisti korus tisoč modrasov in gadov, ki si-kajo od vseh strani, napolnijo dvorano in oglušijo poslušalce in igralce mnogo bolj, nego najgromovitejši smeh. Priporočamo torej, da se ti prav neraestni in neumestni nedostatki takoj odpravijo, obisk pa naj ostane y ostalem isti, na foteljih naj se.izboljša, tako, da ibomo mi zadovoljni ^igralskim osobjem in ono z nami. Na svidenje v torek! Just Šeštir. Gledališka predstava v četrtek 11. aprila v Gorici. — Vpizori se traigikome-dija »Kralj«. Gostuje gospa Danilova. ¦H e n r y L a v e d a n: Kralj (Sire). Dejanje te tragikomedije se godi vPftrfe« pred in med februarsko revolucijo i. 16484 ki je bila začetek vseh evropskih, revo^ iiuicij. Kraj Ludovik XiViIL je bil -izdBteil pod sekiro, njegov nedorasli sin ie umrl v .bedi in ponižanju (nato je sliedil cesar Napoleon L), kraij Ludovik XVOI. je umrl 1824, nato je sledil njegov .brat kot Kari X, ki pa ga je pognala junijska revolucija s preštela že 1. 1830. in ki je umrl v Gorici 1. 1836. Francoski narod je odrekell starejšemu rodu Bombonov za vedno pravico do prestola ter je proglasil glavarja mlajšega rodu Bourbonicev, Ludovika Filipa Orleanskega kraljem Francozov. Ta »državljanski kralj« pa se je opiral le na bogato meščanstvo in na svojo narodno gardo. Zato so ga sovražili aristokratje in nižji sloji. Republikanci so imeli torej proti kralju najsilnejšo zaslombo v plemstvu in v masah. Ker je kralj Ludovik Filip omejil voEno pravico le ma najbogatejše kroge ter je zatrl' vso svobodo društvenega gibanja in tiska, je kralja, sovražilo vse. Atentat se je izvršil nanj za .atentatom, a kralj je ušel naklepom vseh različnih krvavih zarot. Dne 22. februarja 1848 pa je izbruhnila v Parizu strašna revducija. Ko se je pridružila revolucionarjem še večina vojske, je kralj1 z vso familijo pobegnil na Angleško, kjer je že 1. 1850 umrl. Park je postavil republičansko vlado, in pesnik Lamartine je biti predsednik. Iz.te revolucionarne dobe je zajel Henry Lave-dan, moderni francoski dramatik, svojo najnovejšo dramo. V sredi dejanja stoji fanatična oboževalka stare bourbonske linije in sovražnica kralja Ludovika Filipa. Gdč. die Saint-Salbi veruje trdno, da sin Ludovika XVI. še živi in zanj, za Ludovika XVII. deluje. Da bi jo ozdravil te manije, aranžirata njen zdravnik in spovednik komedijo, v kateri ima igralec in. republičan RouCette glavno vlogo. Roya-listi in zarotniki nastopajo v tej komediji, ki se zaključi z junaško smrtjo Rouietta, ki pade — dasi zarotnik proti kralju — v obrambi kraljeve osebe. Gostovanie ljubljanskih igralcev v Kanalu. — V sredo 10. aprila gostujejo v Kanalu in sicer sploh prvikrat. Uprizore najzabavnejšo burko »Nebesa na zemlji«. Slavno občinstvo v Kanalu in okolici opozarjamo na to izredno priliko, da pozdravijo v nadmnogobrojnejšem številu ljubljanske igraioe s tem, da napolnijo dvorano »Čitalnice« v Kanalu do zadnjega prostorčka. Domače vesti. Deželni glavar Pajer. — Današnji »PSccofo« je prinesel vest, da je umrl včeraj v Gorici deželni glavar dr. Pajer. Mogoče je nastala ta vest, ker so včeraj nje govi brzojavili sorodnikam, da je Pajer nevarno bolan. Vest, da je umrl!, ni resnična. Naš rojak tenorist g. Josip Rijavec priredi juH v Trgovskem Domu komorni večer, na kateri vabimo vse ljubitelje lepega petja in glasbe. Naš rojak je g. Rijavec, dobro ime si je že pridobil s svojimi nastopi na Dunaju, jutri nastopi prvič v domovini. Nadejamo se, da bo naše občinstvo to upoštevalo v polni meri ter pohiti v dvorano Trg. Doma poskušat našega domačega pevca, kateremu obetajo strokovnjaki lepo bodočnost. Jutri zvečer torej v Trgovski Dom! Velikonočne praznike je bilo vreme ugodno. Včeraj popoklnt je sicer nekaj Časa kazalo na dež, no, pa «ga ni bilo. Iz Gorice je zletello ven v okolico in okoli po deželi mnogo meščanov, bližnje vasi posebno so bile polne izletniikov. Videli smo v Gorici v praznike tudi nekaj tujcev. Izlet idrijske podružnice S. P. D. v Gorico se je izvršil po vsporedu, ki smo ga objavMi. V nedeljo je prišlo okoli 30 izletnikov in izletulc v Gorico. Ustavili so se »pri jelenu«. Kažipoti in- spremljevalci so jim bili gospodje 'goriške podružnice S. P. D. in drugi. Lep je bili izlet v Kronberg, kamor je pohitelo tudi dosti našiilr slov. meščanov. -Slovenska družba pri Komelu je bila velika in zabava prijetna. Krasno je pel idrijski planinski pevski zbor. Izletniki so se udeležili gledališke predstave v nedeljo. Zvečer so bili v hotelu »Siidbahn«. Včeraj so napravili izlet v Kojsko, ustavili so se pri Mariniču in čez, Plave so. se vrnili v Idrijo. Spremljalo jih' je v -Brda .nekaj gospode iiz Gorice. Idrijčani so bili nam dobrodošli in upamo, da jim je izlet ugajal ter jim ostane v prijetnem spominu. Idrijska družba je pokazala, da v Idriji vedno cv^te prijetno družabno živHjenje. O občinskih volitvah v Opatjemselu smo poročali na kratko, da so se napredni volilci. dobro drža!Ii, večino pa so dobil; •klerikalci,- ki so imeli doslej županstvo v svojih rokah. V tretjem razredu so dobili naprednjaki 69 glasov, klerikalci 87; torej je večine samo 18 -glasov. V drugem razredu so izvoljeni potom kompromisa 3 naprednjaki, 3 klerikalci. V prvem razredu so zmagali naprednjaki s 5 starašinami, klerikalci imajo enega. Torej imajo na- ž njim in izlival svojo radost v glasnih, radostni krikih z delavci vred: Že igpe-e .... že gre, že gre-e ...« I »Stoj * Zdaj z močjo! Sto^ojte, otroci!« Fomo je butflo v prsi in opotekel se je nazaj. »Čestitam vam na srečnem uspeJhu, Foma Ignatjič!« ga je pozdravil podjetnik in igube na njegovem obrazu so drhtele v radostnem sijaju. »Hvala Bogu! Utrudili ste se, kaj ne?« Hladen veter je pihal Fomi v obraiz; zadovoljen šum se je nosil krog njega; šaljivo se prerokuje, veseli, z nasmehom na potnih obrazih, so prihajali kmetje k njemu in ga tesno obstopali. On se je raztreseno nasntehoval: njegova raburjenost se še mi bila ohladila in ni mu dala razumeti, kaj Ida se 3e zgodilo in zakaj da so vsinaokrog tako ^eseJi in zadovoljni. ^5toin$ed©mtiesettisoč pudov smo potegnili, kakor reidkev iz grede!« je igovoril nfeikdio. »$o bi nami dali gospod iza vadTo vodike ..,« Foma je stal na kupu vrvi irt {gledal preko glav svojih delavcev; videl je vsredi bark, krov ob krovu ž njima," tretjo, črno, poteko, pobito, ovito dr. J. Pikuš in.dr. K. Marušič, vsi v -Gorici. Odbor. Po nakem Sokolskem plesu..... K obsodbi one nesrečne punice Terčičeve z Vogrskega je dostavil pobožni' »Novi Čas«, da je bila posiljena po nekem Sokolskem V"esu v Prvačini___Najbrže se je zlagal. Vprašamo pa »Novi Čas«, po kaki cerkveni, sveti, katoliški priredftvi se je pripetilo 5 Marijinim hčeram iz Št. A., kar se jim je pripet«'© od strani 5 čukov?! A, go-! Ali je bilo morda po kaki procesiji,; po kakem obhajilu ali kedaj? Povej? Naj pove tudi, če je iže poskrbel za botre, saj vesti ima'to čukovska organizacija! Strah pred vohunstvom. — V Kobaridu imajo navado, da se peljejo na Velko-noč v Ita!'ijo (bodisi do Podlbonesca ali pa še dalje. Z neko .ugledno družino iz Kobarida se je peljail tudi neki gospod z Bavarskega,-ki-je v Kobaridu na letoviišču že I kake 3 tedne. S seboj je vzel fotograf ičn i I aparat, in ko je sedela družba v kroni, jih ! je ta gospod fotografiral. To je zapazil neki italijanska "finančni stražnik in javil svojim predstojnikom., Ti so povabili dotičnega gospoda v"finančno vojašnico, ga tam tudi obdržaii in potem peljali v St. Peter. Radi take malenkosti ima. mož sitnosti in je zaprt, ker je osumljen vohunstva. Kdo ve, kdaj ga izpustijo.. Lepe spomine''bo imel na »zaveznico« Italijo! Tombola v Solkanu se je imela vršiti včeraj. Nabralo se je olbild ljudstva, čakali so in čakali, sedmič je :b:to ob 6. uri naznanjeno, da tombole'.ne-bo 1 Nevdljno se je občinstvo razšlo. Na občnem zboru kol. čir. »Solkan« v Solkanu se je izvolil sledeči odbor: Predsednik Julij Makuc, podpredsednik Anton Mozetič, tajnik Anton Genbic, Franc Bi-težnik, ifragajnik Anton Jug ml., Anton Vuga, red-nik Ivan Bašin, Ivan Komel. V nedeljo 21. t. m. poldnevni društveni izlet iz Solkana v Vrtojbo, Bilje, Miren in nazaj, odhod ob 1 uri popoldne izpred Kastiine An.t. Mozetiča. NB. Oprava kolesarska. Zdravo! Požar v Sv. Križu. — V Sv. Križu p: i Toniaju je gorelo včeraj' po noči. Zgorel je senik pos. A. Starca, Starec je opečen in se nahaja v tržaški bolnišnici. Ponesrečil pri streljanju iz možnarja. V Ročinju so na Veliko soboto .pri procesiji streljali iz možnarjev. Pri takem streljanju se rado pripeti kaka nesreča. In Pripetila se je v Ročinju. Neki 20 letni mladenič je prišel pri tem streljanju ob 'desno oko in desno roko, zlasti prste, ima močno poškodovano. Pohabljenec bo pomnil svoje žive dni Veliko soboto 1912. Tako streljanje bi morala oblast najstrožje Prepovedati. Nesrečni mladenič leži v bo!'« nisnici v Gorici, piše se A. ' ¦. ec. Soltolsltf $esti)il{. Ob petdesetletnici Sokolstva! Preteklo je že pol stoletja, odkar je nastalo prvo tsokoteko društvo. Ženiarni ustanovitelj je zbral peščico mladih ljudi krog sebe, jim spregovoril velike besede o bratstvu in svobodi, besede dela in moči >n z navdušenjem) so se oklenvla srca nje- gove ideje. Bilo jih je malto* nerazumevanje stvari je zadrževalo njihov napredek, a ibili so navdušeni, voljni in imeli so.v svoji sredi svojega Tyrša. Zato so zmagali. Letos, ko praiznuje petdesetletnico svojega dbstoja, 'zre Sokol s ponosom v preteklost in poln upanja v bodočnost, ker ve, da je.njegova. Jz malega številia posameznikov se je razvilo. Sokolstvo v ....„,,-.- )^ffl^a. svolgm^okrilju ejr^fetlspčei Cehi ..in Hrvati, Sribi, Bolgari Rusii Poljaki $loyemci — vsi. že pri-« segajo n^ TyršeVa gesla. Kakor v veliki, družini še zlbirajo v njem mladima in resni možje,-, ženske in deca, organizacija je uporna, v svojem delovanju pa je nastopijo odločno pot. Danes je postalo važen kulturen faktor, postalo je šola, kjer se vzgaja narod ikakor nekdaj v grških gim-nazijih, telesno in duševno. Sokolski telovadni sistem zmaguje povsod, razumevanje in ipoglolbitev njegovih igesel napreduje. , Hočemo narod zdrav, krepak in zaveden, hočemo mu priboriti vse to, kar imajo drugi narodi, ker stojimo na stališču« da le zdrav, zaveden in napreden narod, ki ne zaostaja v nobeni stvari za drugimi, obstane. Ves naš program je izražen v so-kolskih geslih, in za ta .^rerno v boj. Kam hočemo? Daleč hočemo, v popolnost, visoko do zvezd, kjer nam obzorja ne zamračujejo malenkosti. Sedanje razmere riam ne zadostujejo', ker so mogoče boljše, zato se ne vežemo s političnimi strankami in zato se tudi ne zadovoljujemo z doseženimi vspehi, ker se zavedamo, ida, kdor* je danes prvi, bo lahko jutri prekpšen .— Večno gibanje, večno delo, večna nezadovoljnosti In k temu rabimo krepkih, zdravih ljudi. Talko je govoril nekdaj Tvrš prvini Sokolom, tako (govore danes stotisoči celemu svetu! In mi Slovenci? Kako stoji naš narod napram Sokolstvu? Tukaj imamo odločen odpor do sedaj najmočnejše stranke, ki postavlja naši organizaciji na pot lastno, vsaj na zunaj podobno. Teh se ne bojimo, njih nasprotstvo nas lahko ovira a ne ustavi, organizacija njihova le priča, kakšna ne sme biti naša, ob enem pa nam kaže, koliko je ravno med nami še potreba dela. — Toda tudi nekateri takozvani napredni dementi nasprotujejo Sokolstvu. Zakaj? Zato, ker taki so vajeni le velikih besed in malo dejanj, a Sokolstvo zahteva ravno/ dejanj! Malo govoriti a toliko več delati, to jim ne gre. — febrali so si prijetnejši delež, reševati domovino pri litrih in pri šampanjcu. Blagor jim! A'i pa dosežemo, kar hočemo? Da, ker moramo doseči in čutimo v sebi tudi dovolj moči za to. VSESOKOLSKI ZLET V PRAGI. Sokolstvo praznuje letos petdesetletnico svojega obstanka. 'Najlepša proslava tega dogodka bo I. vsetfiovanski sokol-ski zlet ' iPragi. Ta zlet bo veličasten praznik petdesetletnega dela, ¦ manifestacija oživotvorjene ideje Tvnševe, ki privabi v zlato Prago vse, kar misli in čuti sokOlsko. Sredi maja začne zlet. Razni nastopi naraščaja, igre3 prizor iz iMaratho-na, pri katerem nastopi 1000 Sokolov v grških bojnih opravah, "koncem vsega pa 28., 29., 30 VI. in 1. VH. dnevi tekem stotin vrst vseh slovanskih sokolskih društev,; dnevi javnih nastopov učencev ruskih so11, Hrvatov, Snbpv, Bolgarov, Sokolov iz Amerike, Slovencev (z ljubljanskimi prostimi vajami), francoskih gimnastov in koncem vsega nastop 13000 čeških Soko-sov in 5000 Sokolic s prostimi vajami. Ve-Jičasftni sprevod 50000 Skolov v kroju, so-kolska razstava, vsi ti tisoči in stotisoči naroda iz Prage, iz češke in celega sveta, -ki bodo hrumeli po ulicah in polnili mesto in večali triurni sokolske moči. — Bratje, kdor hoče videti nekaj,lepega in velikega, kdor hoče.vidtfii sokolsko delo in videti krasno Prago, naj ne zamudi ugodnega trenutka! Ne plašimo se ne stroškov, ne poti, ker veličastnost zleta, i Cepota Prage in sokolska družba mu bo vse to ..stotero odškodovala. V Prago bodi naše geslo in kdorkoli more, naj se temu geslu odzove! Telovadno društvo »sokol« v Selu priredi večjo veselico koncem maja; (uprizori tudi dve igri »Dva Pavla« in »Gospod Čapek«. Iveza narodnih društev. Bralno društvo v Gojačah namerava prirediti sredi junija veselico s predstavo veseloigre v 3 dejanjih »febiVaHEaV' * Trgovsko-obrtne in gospodarsKe vesti. Amerikanski razgledni vagoni na avstrijskih alpskih železnicah. — Glavno ravnateljstvo Canadan Pacific železnice razglaša, da je bil med njo in avstrijsko železniško upravo , skJlenjen dogovor, vsled katerega bo Canadan Pacific železnica na progah avstrijskih državnih železnic uvedla v promet celo vrsto vlakov z razglednimi vagoni, in sicer v avstrijs-kih' ^alpskih deželah. Te vlake bodo uvedli Še letošnje poletje ter ibodo vozili skozi Tirolsko preko Inomosta tudi v Švico do Curiha. Vozovi, ki se že grade v tovarnah v Nesseldorfu, bodo najmočnejši vagoni na štiri osi, kar jih je bilo kdaj zgrajenih v Evropi: Koliko sladkorja se porabi na svetu. — V zadnji polovici 1. 1911 se je porabilo, oziroma prodalo v deželah, ki imajo največje sladkorne tovarne, to je Avstro- j Ogrska, Nemčija, Francoska, Nizozemska, Belgija in Angleška, 45 milijonov 744.800 meterskih stotov sladkorja. Ker so j se cene v tem času neprimerno zvišale, je j vplivalo to na prodajo sladkorja tako močno, da se ga je za tri milijone 022'400 centov spravilo manj v promet kot v prvi pr/ovJei leta 1911. Vsa zadnja leta se je predalo več sladkorja kot leta 1911, samo leta 1908 je bil sladkorni promet za 2l/2 milijona centov manjši. Politični pregled. Na Hrvaškem. — Kraljevi komisar sistematično s svojo preventivno cenzuro šikanira opozicijonaino, hrvatsko narodno asopisje. Zaradi itega v ikratkem prelože listi-»Pokret«, »Slobcda« in ».Rječ« svoje redakcije v 'Budimpešto; trijalistični organ Neues Agramer Tagbiatt« pa v Ljuiblfano. —'' Čuvaj si izmf:šl juje, da po Hrvaškem ponekod z veseljem pozdravljajo njegove odredbe ter da dobiva 'zahvalna pisma. Kake krfeature so že sposobne za kaj takega, toda te ne predstavljajo hrvaškega naroda in ne' izrekajo njega cibčutkov. — Čuvaj je ibaje izjavil, da današnji odnešaji bodo trajali dolgo časa in da uspeh ne izostane! Dr. Kramar o hrvatskem položaju. — »Narodni Listy« priobčijo daljši članek dr. K. Kramara o položaju na Hrvatskem. Dr. Kramar med drugim izjavlja: »Zunanji minister grof Berchtold naj Ibo pripravljen, da ga ibodo v avstrijski delegaciji ostro in s pesebnim povdarkom interpelirali, če je vedel za imenovanje kraljevega komisarja in če odobrava njegovo politiko, ki gro-madi in zbira netivo, ki bi zanioglo postati uFpdepolno za celo monarhijo. Povdarjajoč iskreno domoljubije hrvatskega naroda konstatira dalje dr. Kramar, da se ne sme Hrvatov žrtvovati madjarskim težnjam, ker je rešitev hrvat. vprašanja velikega pomena ne samo za to državno polovico, ampak ,za vse Slovane. ". Srbski kralj. — »Politika« poroča, da kralj Peter srbski avgusta meseca obišče angleški in nemški dvor. naravni zavezniki Tiirikov in Arafocev>ie Arabkinjo vleklo nazaj v burno, opojno življenje v javni hiši. Ko odvetnika nekoč ni bilo doma, se' je lepa Zenulba oblekla v moško obleko, svoje lase je skrbno skrila pod moški klobuk^^pal-nik si je dela na nos, palico vzela v roko in najdi po Tripolisu okoli. Ko se je nagle-dala mesta, je potrkala na vrata javne'hiše. Madama jo je sprejela .z odprtimi rokami, poljubjala jo je in. cela »hiša« je bila vesela, da se je vrnila lepa Zenulba* Italijani v Tripolisu pa vlečejo ulbogega odvetnika tako grdo, da mu ne ostane drugega nego zapustiti Tripolis. . . ' Po devetih letih izsleden morilec, Lah iz Benečije. — L. 1903. so našli v okolici Gloggnitza delavca s prerezanim vratom mrtvega, leta 1904. so pa v Rudigrabnu našli mrtvega s prerezanim vratom nekega dečka; kupc!)ccI Dosia sa dvokolesa francoskega sistema iatheni in pohištveni mizar | v bjubljanit Jenkova ulica štev. 7 priporoča svojo veliko zalogo vsako- j vrstnih amar ZA led v poljubnih /velikostih za pivovarne, restavracije, trgovine z delikatesami, mlekarno itd, ro najnižjih cenah. Tudi ima v zalogi veliko oftrogiib urtnflh mfz za go stilne in restavracije. Točna postrežba. Na zahtevo ceniki zastonj in poštnine | prosto na razpolago. mmm^^mMmmmmmmM^mmmm^smm^mmmm^ j« najboljši pisalni sft»oj. Primerjajte in prepričali se bodete, da je to res. ; Zastopstvo in zaloga tvrdke Wanderer-Werke akc. dražba v Ahenraitz-Schonau Ani Fl Roeper - Goiica Hlagistratna ulica šf. 15. Dobi se i«c siroto ia pisarne In droge pDfrebiCine. »Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim jamstvom. (V *a»tol hiši, S^sposks ulica ftt. 7, 'I. nAdsir.)"— Taiste« §4. 78. HaCua poSlne hranilnice itev. m.m Na občnem zbora dne 23. aprila 19J1. se je dolpfiilo: Hmnlln« vlog« se obrestujejo po 4»/,%. Sta|ue večje vloge z enoletno odpovedjo po dogovoru. Kontni davek plačuje posoiik niea sama. ^ . ¦ •' Hranilne vloa:e se sprejemajo od vaukoirar. Brezplačni hišni Iiranilniiki. ««.' ^°»°i|,» ?6 dajejo zadružnikom ntf vkniižbe po bxL%, na varščino ah zastave in na menjice po 6%. 6l«vn} daleži se obrestujejo koncem leta 1909. s 6%. TO^4ftfw|# 81, dŠ?'^l9:: Zadružnikov 1886 z deleži v s;hasku JiSinih' -_HranMn« vloge: 1,423.351-26. Posojila; mLtw' ~~ ReS6rvn! z^k,ad: »88.17-44. - Vrednoafchii; mm®?mm\mmmm*°it&xm% Slovanske igralne Karte i prodaja trgovina A. Gabršček v Trgovskem Domu 1. Primorka, 36 listkov K 1* 2. ' „. " , 52' ¦.',' , „ 1-50 i 3. Slava , 32 „ .. „. 080 . PlilHGrha nadomešča laške »Iressette^. •nadomešča pike" ecc. Karte so zdaj zares dovršeno 1 izdelane. Ni več nikakega opravi- | čenega razloga, da bi se jih Slovenci ne posluževali. — Dolžnost naša je, izpodriniti tuje izdelke; UillitavaRa pekarija is sladCKama Karo! Draščik vGoricinaKBrriivflsttnSIiUi) zvršuje naiocila vsakovrstnega ttrdi najti nejega peciva, torte, kolače za birmauce in poroke, o d|jlik o v a n e veHkeno^i<; pfttc©* itd. Prodaja ražlSSna tlum, vin« im |lk«r|« na drobno ali, v originalnih; butelfcal) Priporoča se slavnemu občinstvu za mnog"' brojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po Jako zmernih cenah.