i« J SrO^TBAE glasilo slovenske JuMrr Am af Jo IkH. JEDNOTB PREM. baromov V pravilni (tJIH ZVIJAČNE IZGOVORE PODPIRA NAUZDANO ČASOPISJE lakomnost po večjih profilih za govsrjajo z razmerami v Ken tockvju. Steam Boat Springs. Col. — Premogovniški baroni 90 neumno izzvali rudarje. Meninič tebinič so nabili lepake pri rud-Bikih, da se uvede mezdna lest lica izza leta 1917. Pri tem se sklicujejo, da prihaja veliko premoga iz Kentuckyja v Colorado in da kopljejo premog v neorganiziranih rudnikih veliko ceneje t Kentuckyju kot v Coloradu ! pet in petdeset centov jim pla-eajo v Kentuckyju od tone. Temu dostavlja nauzdano časopisje, da so vozne cene iz Kentu-ckyja v državi Kansas in Okla-boma ravnotake visoke kot iz 1 Colorada v omenjeni državi. Ampak to bi ne pomenilo ničesar, | iko bi pod tem ne bilo povedano, da je v Kansasu in Oklahomi u-; vedena ista mezdna lestvica kot v odprtih rudnikih v Kentucky- 'Juto pokazuje, kako nauzdano kapitalistično časopisje poizku-ia ustvariti v javnosti ugodno lodbo za premogovniške barone. Nauzdano Časopisje pa s tem potvarjanjem resnice o položaju k ni zadovoljno, kajti to časopisje poroča, da so rudarji iz nekaterih rudnikov sami poslali peticijo državni delavski komisiji, da radi sprejmejo znižanje mezde, da bodo le delali. Vsak razu takih rudarjev ni, ki bi prosili za tniianje mezde, ampak nauzda-nemu časopisju pride vse prav, da zbega javnost in napelje vodo na mlin izkoriščevalcev. Ako se najde res izmed tisoč in tisoč rudarjev tar takih kukavic delav-ikega razreda, tedaj >0 to kom-panijski podrepniki najnižje vr-«te, ki se ne zavedajo da so ljudje in da imajo ravnotako pravice do življenja kot premogovniki magnati, izjavljajo rudarji. Fakt je ta, da so premogovniški baroni skoraj tri mesece pu-»tili rudarje doma, preden so prifili na dan, da uvedejo mezdno lestvico izza leta 1917. Na ta ntfin so rudarje in njih družine izstradali. Kavnotako ni res, da so rudarji brez protesta sprejeli zni-|»nje me7x1 e. Po nekaterih krajih so celo zastavkali, da tako izkažejo svoje zgražanje nad kapitalistično lakomnostjo po večjih dobičkih. Tisočaki in miljo-ni se stekajo v blagajne premo-fovninkih baronov, kljubteihu Pa njih «rce hrepeni še po več miljonih in tisočakih. Podobni 80 nikdar sitim požeruhom, kadrih življenski cilj je nagroma-JOT JE K0RI8TNA ZlVAL. Pregled dnevnih dogodkov Amerika. Profitarstvo baronov premo-ira je v pravi luči. Voditelji Ameriške deKvske federacije so nekoliko oživeli. Poteze proti pekovskim delav cem se niso obnesle. Ameriška vlada je zopet po-terjala Francijo za vojna poso jila. Tennesiški profesor se bo zagovarjal pred sodiščem. Po svetu. Berlin je mobiliziran proti izgredom, ki jih pričakujejo danes. Trockij je izjavil, da ruski kmet mora imeti več koncesij. Francija potrebuje 100,000 mož za kampanjo v Maroku. Konferenca male entente. Mehiška katoličanka je hotela ubiti Callesa. Nova ameriška fer-jatvaia nota v Pariza Ameriški poslanik Herrick ima nalogo, pritisniti na Francijo glede ureditve vojnih dolgov. Pariz, 11. maja. -— Ameriški poslanik Myron T. Herrick je prejel noto, ki vsebuje navodila za akcijo glede ureditve francoskih vojnih dolgov. Na podlagi navodil — podrobnosti niso znane — je Herrick Že prošli teden konferiral s francoskim finančnim ministrom Caillauxom. Kolikor je znano, je ameriška vlada prijateljsko opomnila Francijo, da je že čas, da pošlje komisijo v Waahiflgton, ki naj uredi vse potrebno za odplačava-nje štirih milijard dolarjev dol-ga Združenim državam. Francoska vlada bo morala nekaj storiti. V uradnih krogih se govori, da bo finančni minister Calllaux odredil v novem budgetu, katerega zdaj sestavlja, da se prejemki Davvesovega reparacijskega načrta porabijo za plačevanje vojnih dolgov. Troekljeva prva izjava po povratna v Moskvo Pravi, da ni res, da on delaje za buržoazno demokracijo, je pa za velike koncesije kmetom. voije fede1a-clje so malo oživeli /HRAM SO SE V WASHXNG-TONU NA RAZGOVOfc. Predmet razprave je bil organiziranje neorganiziranih delavcev. Washington, D. C. — Odkar je umrl Samuel Gompers ja bilo Izzvanih sto ali nekaj vač predsednikov organizacij, pridruženih k Ameriški delavski frtera-ciji v VVashington. da se razgovore o stvareh, ki se tičejo federacije. Večinoma so bili voditelji stare šole, ki so večinoma MoMška klerikalka hotela ubiti Callesa 23-letna deklina, ki ae Imenuje "meh i Ako devico Orleansko", Je priznala, da ja nameravala abiti predsednika in "pripeljati Mehiko nanj v cerkev". Hexico City, 11. maja. — Ma-ria Luisa Jauregui, 28-letno dekle in fanatična katoličanka, je bila v soboto aretirana in obtožena, da je hotela naslednji dan, to je včeraj, ubiti predsednika Callesa. Njen namen je bil. po-eetiti Callesa s košarico cvetlic pod pretvezo, da mu izroči rože kot izraz udanosti, ob tej priliki pa je mislila ustreliti Callesa. A-retlranka je priznala nameravani lin. f Jaz sem mehiška Joan d'Are, nasprotniki delavske politične katero je pocvala božja previd- («lgary. Alta. — W. H. Flet-thpr iz Branta, Alta., j« piaal Prf'vmeijalnemu poljedelakemu ^Partmentu, da ae naj proglasi ubijanje kojotov za kaznjivo de-Jar i' V navadi je bilo, da so far-m*rJi ubili vsakega kojota, ki so dosegli. Posledica tega ubija-nJ- J'* bila, da ao se zajci tako da povzročajo veliko na vrtovih in drevju. Po Asovem mnenju so kojoti preje ■«rU|j. ^ ^ preveč Kojot jo volku podobna Žival, J- veliko manjši od volka In ^ »ko vidi človeka. VREME. . ^icago in okolica: V aredo r om» "hlačno. Solnce izide 7-*ide ob 7:69. Berlin, 11. maja. — Leon Trockij je včeraj v svoji prvi deklaraciji po povratku v Moskvo dejal, da so vsa poročila o njegovem izdajstvu Leninovih nsčel neresnična. Trockij pravi — kakor javljajo iz Moskve — da je laž, da on namerava izpremeniti Rusijo v buržoazno demokracijo s parlamentarnim sistemom in privatno trgovino. V svoji izjavi pravi dalje, da morajo sovjeti zavarovati interese kmeta kot malega proizvajalca. "Glavna naloga danea je, da »e naš kmet v teku rekonatrukcije in stopnjevalnem, nebolečem prehodu v socializem posluži takih sredstev, ki so nsjbolj jn-ikiadna njegovi ekonomiji in psihologiji. Kakor vsa naša stranka tako tudi jaz smatrsm, ds je sovjetski sistem z diktaturo proletarijsU neovrgljiv pogoj za socia ni preporod. Razvoj v celem toku zgodovine potrjuje temeljne principe proletarske revolucije katere je formulirsl I>enin in k. jih praktično izvsjs strsnka', je rekel Trockij. Cankovovi krvniki operirsjo tu-di na Dunaju. Dunaj, 11. maja. - Umor ma- cedonskegs revolucijonsrjs To- dorja Dimitrova, ki je bil zadn i petek zvečer uatreljen v tuksj-Ejem mestnem gledslišču od ne-ke Bolgarke. je bil velik »aeprot-nik Cankova in njegove teror -stične vlade. To je pokazala poli-preisksva. Umor je posle-boja na not in krogi" rn.-d dvema frakcijama maredonske organizacije. .....- organizacije bodisi iz ljubo«um nosti, nevednosti ali pa osebnih koristi. Zborovanje dne 6. marca je je vršilo zaradi oglašanja unijake znamke. Ampak zdaj zborujejo eksekutiva federacije, eksekuti-va oddelka stavbinskih delavcev, oddelka kovinskih delavcev« oddelka železniških uslužbencev in oddelka za unijsko znamko. Zboruje pa tudi odbor sa Gomper-sov spomenik. Ko so prišli predsedniki in tajniki eksekutlv v mesto, so bili povabljeni da zborujejo skupaj t eksekutivnim svetom Ameriške delavske federacije. Namen tega zborovanja je, da se razgovore o 40-tedenski kampanji za organiziranje neorganiziranih delavcev, glede kampanje za unijiko znamko in načrtov Gompersovega spomenika. Eksekutivni svet odobruje nasvet, da se pošljejo skupine govornikov na govorniška potovanja kritem dežele. 6 eabo ha) i- msjo filme, da kažejo uspehe organiziranih delavcev. Kaj takega še ni bilo dozdaj vprizorjene že dvanajst let. Takrat je .bilo izvedeno "gibanje delavstva za napredek". Zborovanje eksekutivnega sveta je pričelo dne 6. maja. James Duncan, član unije granitnih kamnosekov in prvi podpredsednik ob času Gompersa, j« še vedno v svetu. On je takoj rezigniral, ko je nI bil izvoljen Gompersovim naslednikom. Njegova rezignacija ni prišla na dnevni red na seji v Miamlju, ampak zdi se, da bo njegov naslednik izvoljen na tej seji. Peter Brady, zagrizen nasprotnik socialistov, in VVilliam English, bivši Gompersov proti-komunistični svetovalec, sta bila navzoča na seji takoj prvi dan. Pa tudi Flynn iz Bostona, zastopnik poročevalcev iz Bostona, ni manjkal na seji. Seja je pričela dne petega maja in zdi se, da so se voditelji stare šole pričeli malo gibati, kajti pritisk privatnih interesov in privilegijev postaja tako velik na strokovne organizacije, da morajo nekaj storiati, ako hočejo obdržati stare pridobitve in pridobiti nekaj novih. Kdor ni slep. lahko vidi, da so bizniški Interesi povsod v ofenzivi. Njih bojni krik ni tako glasen kot po vojni, zato so pa tudi bolj vztrajno na delu za razdor strokovnih organizacij. noit, da povrne Mehiko v naročje matere cerkve," ja rekla. "Namenila sem ee ubiti predsednica Callesa zato, da iztrgam it rok raskolnikov cerkev naše svete goepe Soledad. Nerada to naredim, toda druge poti ni." Policija poizveduje, Ae je imela senorita Jauregui kakšne sokrivce. Ona pravi, da je čisto sama v zaroti. Zdravniki imajo nalogo opazovati njeno duševno stanje. Fraaoija potreba je voliko armado v Maroka Potlačenje revolte bo vselo najmanj 100,000 mož. Francoske lete ne morejo ugnati Rifijsn-eev, ki se udrii v francosko kolonijo. ^arls, U. maja. — Mnenje franooskih vojsških krogov je, kot poročajo neuradno, da mar* šal Lyautey, vojaški govemer v francoskem Maroku, potrebuje najmanj 100,000 mož za potlačenje rebelnega gibanja, ki ga vodi Abdel-Krim in za pomirje-nje kolonije. Kampanja bo morala trajati več mesecev. Novs francoske čete, ki odhajajo v Maroko dnevno Iz Alžirja in Francije v zadnjih desetih dneh, odkar je Abdel-Krim na čelu svojih Rifijancev invadlral francoski teritorij, so pomnožilo Lyauteyevo armado ns okrog 70,000 mož. Kljub temu ne morejo Francozi ugnati rebelev. Njihove postojanke ob meji so še vodno oblegsne in francosks letala dnevno donašajo obleganim posadkam živež in vodo. BOH KRZNARSKIH DELAVCEV V KANADI. TATOVI SO IZPRAZNILI KA-VARNO. Ijm Angelea. CaL — Ko je John Mankoff zjutraj prišel v jtvojo kavarno, je debelo gledal. Bila je prazna. Ponoči so vanjo vlomili tatovi in odnesli vse rs-zen točajske mize. Pozdravljale so ga prazne stene. S tatovi je ilo vse: denar, živežne zaloge, tobak, stoli in mize. Mednarodna privatna trge*les 1 orožjem bo odpravljene. Ženeva, 11. maja. — Splošni odbor mednarodne konferenc« o trgovini z orožjem je sprejel resolucijo, ki se glasi, da se v bodoče prepove mednarodna vina z orožjem privatnim bam. Kdino priznane vlade jo kupoveti orožje na tujih tr gih. „ _ Nsw Vork, N. V. — Položsj v krznsrskl industriji v Mont-realu, Can., je tako resen, ds namerava organizacija krznarskih delavcev International Fur VVorkers Union odrediti splošno stsvko v tem kanadskem mestu. Pri vsč tvrdksh so krznarski delavci zsstavksli, ker jih silijo, ds podpišejo individualno pogodbo s tvrdko. fcUvka pri tvrdki Oru-nier v Torontu šs trsjs. Podjetniška organizacijs js izključils to tvrdko, ker je prelomils pogodbo z delavci, ki jo je organizacija podpisala v imenu vseh podjstnikov. Tvrdka zdsj oglaša za atavkokaze v detroltskih listih. pet suhih vprašanj za ZASTAVIL JIH JK FARMAR-SKI NARODNI SVET. Predsednik Coolidge je odgovoril dosdsj samo deloma. Waahln«ton, D. C. — Farmar-aki narodni >vet je saatavll predsedniku Coolidgu pet vprašanj, odkar je glasnik Bele hiše priporočal, da se naj poleti molči in ne razpravlja o vladnih stvareh. Vprašanja so: "Ali Imate v vašem načrtu za znižanje davkov tudi znižanje eolninakega davka, ki znese približno $600,000,000, ki ga plačuje priprosto ljudstvo, ki zdsj plača več davka neomejeno, kot vaš zakladniški tajnik ali kate-ra druga Izredno bogata osebe? "Ali misilts, ds so tsjnlk Mellon, senator Butler, sodnik Gary in Wm. Wood od volnega trusta upravičeni do dobrot od aedanje-ga tarifa sa produkte, za katere ae lntereslrajo, dokler ne pred-lože produkcijske atrolke tarifni komiaiji na mizi, kot 90 to storili farmarji in so pripravljeni to še izvršiti 7 "Zakaj federalna obrtna, komisija ne prične preiskave o.društvih za cene ln trustu za oddajo električne aile, kot Je odredil senat? "Koliko sto tisoč farmarjev naj še bankrotira s svojimi farmami, preden bo poljedelski položaj postal vellčastveno žlvljen-sko vprsšanje? "Ker je bilo potrebno vladno odobrenjs za vzpostavltey mesarske sporazumne pogodbe,,.Koliko časa bQ obstalo spottoeaajs do sodišč, ako se ta sporazumna pogodba sut|H ndirs brez priziva ns nsjvišjs sodišče v deželi? Benjsiflln 0. Marah, ravnatelj Farmaraksgs narodnega aveta odpotuje na govorniško turo. V prihodnjih štirih meaecih bo govoril v 24. državah. Na teh aho-dih bo raslagal farmarjem in delavcem, zakaj Je moral zastaviti ta vprašanja. Coolidge je dozdaj tako daleč odgovoril, da nima legalne pravice se umeŠevati v trustovsko zadevo meaarjev. UMORIL JE SVOJO 17-LETNO 2 ENO. Decatur, IU. — Le Roy Baker, atar .11 lat, je uatrelll svojo 17-letno ženo, ko Je spala. Po Izvr-,šenem dejanju je odšel ne policijsko postajo in izpovedal, kaj je izvršil. Tam je Izjavil, da ga nj«*gova žena le enkrat zapustila in da mu je grozila, da ga zopet ss posti. ir.,000,000 POSOJILA JAPON CEM. New Vork. N. Y. — Tokljo si iz |iosodi $26,000,000 v Wsil ^traeta ze rekonstrukcijo moote. Za posojilo bo jsmčila Japonska N«oriH|s Jo ptošsls Vsota, izplačana zaveznikom po Dawesovem načrtu, znate do danss vsč ko $160,000,000. Rsrlln, 11. msjs. — Repsrs-cijakl generalni agent Gllbert poročs, ds plačila Nemčijs ns podlsgi Dswesovegs nsčrta znašajo do danes 640,010,066 zlatih mark (okrog $160,000,000), Zadnji mesec Je Nemčija plačala 69,920,019 zlatih mark. Sto miljonov mark Je tymči-Ja dobila iz železnic, ostala plačila so ps prišls iz !)sweaovogs reperacijskegs posojila, ki Je bilo najeto večjldel v Združenih državah. Od vplačane veote v aprilu Je Francija dobila »8,000,000 zlatih mark, Anglija 20,600.000, Belgija 8,600,000, Italija JI,600,-000, Jugoalavlja 2,886,000, Eu-munija ln Japonaka po 1,oMloua1a Hnlked Bakseja>wi(>n, majhna samostojna organisaci* ja pekovskih delsvcev, proti mednsrodni organizaciji pskov-akih delavcev, ni prineals nobe-negs hssks podjetnikom. Skoraj val židovski pskovskl podjetniki resen psr malih Isjsm so obnovili pogodbo t mednarodno delavsko organizacijo. Vssk podjetnik Js morsl posebej pod-pissti pogodbo. Delsvcl so dobro vsdsli, sko organizacija podplšs Ix»godbo ss vse podjetnike, ds I>odJetniki lahko puste podjetniško organizacijo in proglase svojo delsvnico za odprto. Tri največje žiaovake pekovsks tvrdke, ki zspoaljljo od sto do dvs sto delsvcev, so skušsls doseči apo-rszum s Continental Baktng kor-poracljo, ki Želi postati krušni truat v Združenih držsvsh. Pa tudi te tri tvnlke ao morala pod-pissti pogodbo z dela veko orgs-nizacijo. Prav nič jI niao pomagali njeni bogati prijatelji. Neodvisna organizacija United Beksry Workers js msjhns delavska neodvisns orgsnlsacija, ki ims državno poalovnlco. Ts skupina, ki sel)« nazlvljs delsv-ska organizacija, ae Je prisade-vsls pridobiti naklonjenost podjetnikov ns ts nsčin, da Js zali l« vsls samo 6-uml delavnik ln pet in petdeset dolerjsv minimalni« tedenske mezde, medtem ko Je mednarodna organizacija pekovskih delavcev zahtevala urni delavnik in pet in sedemda-s«t dolarjev tedenske mezde. Neodvisna organizacijs as Js ponu-jsls, da bo delals vseh šest dni v tednu, medtem ko mednerod-ns zahtevala, ds ss delo rszdali, kadar js mslo dels, ds vsi člsni organizacije delsjo po tri do štiri dni v tadnu. Ns kon vern i ji, ns ksteri so židovski pskovski f*»dJetnik 1 iz-premenlli Ime, je Hsmuel Unter-myer tožil, ds so se razmer« Iz-prernenlle, laš, da so bili preja delsvcl zasužnjeni, zdsj so ps podjetniki zaradi pogodbe, ki Jo podpišejo s delsvnko organizacijo. Unija pe ns U očitek odgo-vsrjs. ds organizscijs pekovskih podjetnikov ni (oložils poroštva, da se bo ravnala po (»godbi, ko Je to Izvršila organizacija pekov-akih delavcev. Afitirajto za "Proevelo"! .■M-Jr** i -.i. P R O S VE T A GLASILO SLOVENSKE NABODtfE PODPORNE JEDNOT1 lastnina slovenske NARODNE PODPOBNE On« oglmot po dogovora. vrtina Naročnin«: ZodiaJaee država (isvap. Chicago) $6.00 m Uto, fgJO sa pol let* in f 1.25 m tri bmmm; Chicago in Clcero 96M na lato, «t4ft sa »al late, $1M ta tri minil, ia aa tnoinosontatvo $SM. __ JI Naalpv aa vaa, kar late »tih al "PROSVETA" 2457-M Ba. Laaradels Afaaaa. Ckkago. liliaoM. "THE ENLIGHTENMENT* Orgaa af th« Slovenk Babscription: United Stataa («capi Chicago) and Canada |M0 par jmti Chicago 96.60, and faeelga countriaa 1*M par yar. "MEHBEB of Th« FEDERATED PRESS UNION LABEL APPLIED POR Dateai v okUpala a. pr. (April IS-1MU palag vašogj ftom«ai, da vaai 1« a teai daavoai patekla aaraiaiaa. Psaerito Ja M M* M »Ud liat.__. ZASTOPNIKI BBITSKEGA KAPITALIZMA STOKAJO. V Britaniji so na krmilu toriji, največji podporniki kapitalističnega gospodarskega sistema. Ako se sod! gospodarski položaj po stokanju zastopnikov britakega kapitalizma, tedaj je jasno, da mu tudi torijaka vlada ni pomagala tako na noge, kot so pričakovali britski kapitalisti. V najslabšem stanju se nahaja premogovniška industrija. Kapitalizem, v kolikor se nanaša nanjo, je skoraj popolnoma odpovedal. Rudarji in premogovniški podjetniki so uvedli skupno preiskavo te industrije in rezultat te preiskava je zdaj tak, da je dognano, da ta industrija ne more več plačevati rudarjem take mezde, da se pošteno prehranijo. Podjetniki stokajo, da ne morejo plačati več in da se zanje ne izplačil obratovati rudnikov. Rudarji priznajo, da so uprave rudnikov res tako zavožene, da jih je treba popolnoma reorganizirati. Uprava premogovnikov, kakeršna je zdaj, je predraga reč, kajti premog se producira tudi še1 y takih starih rudnikih, v katerih se produkcija več ne izplača. Ampak to ni krivda rudarjev, ampak gospodarskega sistema. Za premogovniško industrijo ni druge odpomoči, da se nacijonalizira. To pomeni, da se odpravi stara in draga uprava in da se zapro vsi premogovniki, v katerih se ne izplača več produkcija premoga. Znižati jatreba tudi upravne stroške, med katerimi je precej nepotrebnih, dokler se premogovniki upravljajo kot privatna lastnina. Na železnicah gospodarski položaj tudi ni zelo ugoden, ako se sodi z vidika, da je Great Western železniški Bistem pričel napadati pogodbe z britskimi organizacijami železničarjev, kot je to storila pennsvlvanjaka železniška družba v letih 1921-22 v Ameriki. Železniška družba ae je obrnila direktno na uslužbence, mesto da se pogaja z organizacijami železniških uslužbencev. Železniška družba želi odpraviti OBemumi delavnik in osem in štirideset ur dela v tednu. Dalje želi znižati svojim uslužbencem mezdo in število osobja. Družba izjavlja, da je lani izplačala samo 8-odstotno dividendo in da je morala vzeti ostalih 7% odstotkov divi-tlende .iz rezervnega sklada. Temu dodaja, da tak položaj ne more ostati trajen. To jo že mogoče dobro b kapitalističnega vidika. Ali kako pridejo delavci do tega, da bodo trpeli, da ne tistim ne znižajo dobički, ki ne opravljajo nobenega dela v železniškem obratu? Zahteva teh železniških kapitalistov je krivična. Oni zahtevajo, da železničarji izvrše več dela v krajšem caau in za manj mezde. To pomeni, da so ti železniški kapitalisti pri kraju s svojo gospodarsko modrostjo. Vsak tepec lahko pomnoži dohodke industrijskega podjetju, ako delavcem naprta več dela v krajšem času in za manj mezde. To zadene vaak človek, ako tudi nima najmanjših gospodarskih zmožnosti. 2elezniški uslužbenci bo popolnoma drugega mnenja. Oni zahtevajo, da se mezda v splošnem poviša. Oni ne morajo biti a svojci vred žrtve nesposobnosti ljudi, kt bo za njih nezmožnosti dobro plačani. Ako privatni kapitalistični interesi ne morejo več upravljati želeroic, ne da bi železniškim uslužbencem naprtali več dela in jih poleg še slabeje plačevali, tedaj na ae umaknejo in izroče železnice ljudstvu, da jih obratuje v korist vsega britakega ljudstva. Železničarji so pripravljeni na žrtve, ampak ne v interesu pesti izredno bogatih oseb, ki ne opravljajo nobenega koristnega dela v interesu britakega ljudstva. Uri Uko kapitalistično časopisje ve veliko povedati o gospodarskih nezmožnostih ruskih sovjetov, ne vidi pa gospodarskih nezmožnosti in nosposobnoati britskih železniških kapitalistov. Za kapitalistično rasopiaje valja menda tudi pregovor, da vidi rado pezdir v očeh svojega bliinjika, ne vidi pa bruna v svojem lastnem očeau. J iSM«™ Colliawood, Ofcio. — C. kr. avstrijska vlada je vladata z držav- nim paragrafom 13, v katerem je bilo določeno, da katoliški vladar, ki je naalednik nekdanjih roparjev v Švici, lahko raz-puati državno zbornico. Ako njegovi min ia Vri niao dobili potrdila, je lahko on kot dedni vladar raspuetU ne samo državno zbornico, temveč tudi imenoval ose-be f svoj kabinet, ki so potem vrtite državna poste, gder ae je količkaj zanimal sa uataeo raz-aute Avstrija, je moral pogoditi, da je navaden človek imel samo pravico voliti vaikega župana a svetovalci. Volitve v parlamen tarne skupine so bile ljudstvu le pasek v oči, da se ni mogla pri-proeta masa zavedati, kaj je pravi amoter volitev. Ia to vae se je vršilo pod rimsko tiaro. Navzoč sem bii, ko je neki gospod s talarjem in obrito glavo na slemenu dobil vrelo vode na svojo žegnaao glam Čudna kopelj je bila uprizorjena za božjega namestnika v Črnem vrhu nad Idrija c Naš "c. kr." je bil nekje v stari Avstriji naučen kakor dresi, ramo mlado ičene, da nam skače čez vrvico att roke .Tako ae ie sedaj zbirajo elementi razsule Avstrije proti svobodni volji posameznikov. Kajti oglasil se js zopet nekdanji raežnar, ki izgleda v Collinwoodu kakor kameleon, ki spreminja barve; Le enkrat v svojem življenju je prišel s pravim imenom na dan, in to v skrpuci "Človek in opisa". Danes si prilasti ime osebe, ki ne zna niti pravilno sapisatf svojega imena, jutri se mora zopet zabarikadiratf kot c. kr. žandar sa drugo ime. Toda najnovejša taktika je, da je zlezel pod žena ko krilo. Eno žensko krilo se je naveličalo šikaniranja c. kr. žandarmarije in se je poalovile. Našemu farovžu hoče vse to zmešati glavo. Foita prenaša mirovna pogajanja ie dajj časa, toda poveljnik v ženski trdnjavi ne dovoli žegnanim parasitom se vmešavati v zadeve svoje trdnjave. V dopisu iz CollinwoodS beremo, kako vesten je naš g. Hribar za svojo stvar. Da, Via! ognjeni dopisnik pod ženskim kritem i ma novo vest, ki nas Jake vese 11, ako bo samo osminka resnična. Dobesedno se glasi, "da je župnik veaten in praktičen moj ster v gospodarstvu. To nam dokazujte njegovo službovanje v Barbertonu, to nam pričuje njegovo paatirovanje med nami, ko nam je v kratki dobi dveb let plačal skoraj vse dolgove. Iz tega se razvidi, kakšen oderuh je on: (to je Hribar) ali spravlja po vašem mnenju v svojo malho, aU js dober in neumen gospodar za svoje farane." Pri tem odstavku se moramo malo pomuditi. Župnik je poravnal vse dolgove! Kar nam je do danes znanega, ie nI bila nikdar nobena rimako-katoliika cerkev plačana. Toda vendar enkrat v zgodovini vidimo, da jt naša cerkev že izplačala svoj debit škofu, ki jo laataje. Radi Hribarja povemo odkritosrčne: Pri Čel je aajati prepir, kakor hitro je prestopil na ameriški kontinent in njegova setev j« žela res lepi ldaa v Clevolandu. lato tako je aejal seme prepira na njegovi drugi fari v Barbertonu, O. V spomin ai moramo poklicati njegove izrazite besede, ki so bile izgovorjene ravno iz ust, ko ao pokopali zemeljske ostanke njegovega stričnik* kakor ae je ie imenoval, L. 0. Ne bomo ae vtikali v solze, lnterc je lotil rev. Hribar na leči. Obregniti se moramo le ob besede, ki Jih je ta reve rent izgovoril v cerkvi. Povedal je ,da Je on ločen od atovenake narodnosti popolnoma in da ae nikdar več noče vtikati v slovensko javnost. On kot reverent je zadovoljen s svojimi farani in as noče več ločiti od angleških ali irakih katoličanov, tudi de bi dobil "čenč* sa kako slovensko turo. — A. P. umm SLIKE IZ NASELIM koliko priseljencev CE priti v ZDRUŽEN Lmvilte, W. Va. — 2e štirinajst mesecev se nahajale na stavki, o kateri ne vemo, koliko čaaa bo še trajala. Dozdaj je delavstvo s svojimi družinami prestalo obilo gorja, skoro bi rekel, najhujše, ko je prošla zima. Trava zeleni in poganja prva aale-njad, s katero si marsikateri Htavkar s svojo družino uteii ghut • Tukajšnji baroni dobro vedo, kdaj je treba pričeti naval na rudarje. Zato so si bili izbrali dobo ravno pred božičem 1924, ko je razsajala kruta zima. Pometali so iz stanovanj družine* niso se jim smilile žene in otroci, ki so morali iskati zavetja po farmarsklh hlevih. Taka je pravica! Kadar se delavec bori sa svoje pravice, ga zaničljivo naziva-jo za boteevika in radikalca. Ne vem, zakaj ga tako imenujejo. Bolteviki morajo biti pač grozni ljudje, ko z njimi tako nazlvajo organizirano delavstvo. Ali vendar s« mi vsiljuje misel, da tako strašni ne morejo biti kakor so kruti, zapadnoviržinski baroni, brezsrčni volkodlaki. Premogar-baroni ne kršijo zakonov, ko podpišejo pogodbo, potem pa jo pomendrajo in prelomijo. Ce bi se jim kdo zoperstavil, njim je dovoljeno, da si zberejo oboroženo silo, jo založijo s strelivom kakor fevdni gospodje srednjega Veka. Vse to,jim je dovoljeno po zakonu, čeprav imamo demokracijo. Radi stavkokazov že ne ipo-rem drugega reči kakor da se mi zdi, da je tu že cela Alabama. Mnogi so še bolj* črni kakor oni iz Alabame^ Na žalost morata pristaviti da ae med temi najdejo tudi taki, ki pripadajo k S. N. P. J. Ne ozirajo se na pravi la. Kaj le misli tak človek. Najbrž sploh nič ne misli, ali pa mo tako kakor je dolgoušec, ki je zarigal, da je vseeno, če po njegovi smrti raste trava ali ne. Nevednež ne ve, da samemu sebi škoduje in taka tudi svojim otrokom. Hoče, da se uniči, kar je bilo tako težko priborjenega v peli vrsti let. Ni jim še bilo dovolj robstva, nazaj ga hočejo, nazaj v senco pušk westviržin-.skih pretepačev in pobojntkov. Teh je tu doati, kajti baroni jih dobro plačajo iz stavkokaških žuljev. Stavkokazi mislijo, da varujejo nje, a v reanici prida-niči varujejo le kompanijski di-Pelj. H Is kontre kozakov bi človek še veliko pisal o krivicah, ki se gode poštenim delavcem, a je Škoda posvečati prostor v Pro-aveti tem pijavkam. Kolikor se tiče poštenega U, je v Zapadni Virginiji od Firemonta pa do Morgantovrna samo ena unijaka majna. Vse drugo je "open shop". Zato rojaki, držite se strani Organizirano delavstvo stavka in bo stavkalo do zmage. Čeprav je ljudstvo izčrpano, drži in vztraja še precej dobro. Pomoči pa je treba od drugod, ker dosti je družinskih očetov, ki morajo prehraniti svoje družine. Otrok pa mora jesti. Potrebno bi bilo, da ae društva zavzamejo in po možnosti pomagajo hudo pBfegJ detim rudarjem. ,Če propademo v West Virginiji, bo tu zopet treba garati po štirinajst in šestnajst ur ba dan, kajti mogotci so danes požrešnejši kot kdaj prej. Ali naj dopuetimo, da pridejo zopet razmere, ko dete niti očeta ne bo posnelo, ker bo ponoči šel od doma in se ponodi vrnil s dela, ter bo mislilo v nedeljo, da je tujec priiel v hiše, ko je oče doma? Doli s tiranijo in odprto delavnico in živela svobodna organizacija delav-cev! — P. Mikettč. PREDAL INFORMACIJE. Ročk gprtnga, Wjre. — Obrnite as na 800 Mooro 8t., Barberton. Ohio, kateri Je akladbo skompoalral la saloftil. Koračnica S. N. P. J. je prirejena aamo m godbo. — Po-adrav 1 t L18TNICA UMDNISTVA. u TiimtTt Mike Hočevar, Blabep, Pa. — Vaša dolžnost je, ravnati se po pravilih, katera vam nalagajo, da take nerodnosti naznanite pri društvu. Kako naj glavni odbor ve. če društvo obiskuje bolnike aH ne? Pri nakazovanju bolniške podpore na mero biti bolj pazljiv; naloga društev je. da nad- jeje bolnike. Toaadevni del.____ .. _ t tnivj ir pustili ker D0Mn,ec' w m vrača is priobčitov M bila oroti nravi lam ** * inozematvu; duhov- prtooettev nt bila proti prav,lom. njki ^^ gufujijf njihove žene in otroci pod is. lo- >m ^^i^ZSSJT Ž?1 * končno dijaki, ki priha-ČIH gla vnem u predsednik u v pre-jajo v ameriške višje šole. - f. i »snavo. — pozdrav I , I L, L 8. ■ ■ ■■■■ ■ ---- ■ 1 .......... mm. NE DR2AVET DebaUe žlezah. Na zborovanju ameri zdravnikov v Washingtoni bila vroča debata o pomlaj«« nju. Par let se že vrte eksj menti pomlajevanja poštar moških s cepljenjem Človeil opiških, kozjih in drugiii 8po aez. Uspehi so dvomljivi v bati je bilo slišati izjave, d pomlajevanje sleparija, iz kat se je porodil nov humbug v meriki: pojavilo se je na atol Jšpecijaiistov", ki za draK dc prodajajo "žlezne ekntrakte žlezne praške'^ z običajno ki čo reklamo "suckerjem' spolno izčrpani. Pomlajevanje je še nej vost. Če bi bilo uspešno, bil — nesreča vse doUej, dokler bo zdravniška veda znala por diti tudi možgane, pamet. ■■ pomaga, če vrnejo starokopi mu starcu mladeni&ko moč svežost, ako pa njegovi moži ostanejo zakrknjeni in teni za nove ideje? Pomlajeno telo s staro, njeno pametjo bi bila najvi a zap Mnogi, ki pričakujejo prihod sorodnikov ali prijateljev iz starega kraja, se čudijo, zakaj morajo ljudje tako dolgo čakati, prodno morejo dobiti priseljeniško vizo od ameriškega konzulata. Ljudem, ki se hotajo priseliti v Ameriko, so jim tam povedali, da bodo morali čakati leto ali celo nekaj let, pred no bo njihova prošnja za ameriško vir zo rešena. Doatikrat sorodniki prijatelji v Združenih državah, ki dobfvajo take vesti, ai predstavljajo, da je aa tem od logu kriv kak nepriJateljako razpoloženi uradnik oziroma da je inozemska vlada ona, ki brani priseljencu, da bi odpotoval. Ali te sumnje so navadno popolnoma neopravičene. Razlog odloga je bp|j enostaven. Novi priseljeniški zakon namreč dopušča le jako omejeno število priseljencev iz dežele, a na drugi strani je v vsaki evropski državi veliko več ljudi, ki bi se radi naselili v Združenih državah, nego jih more priti za nekoliko let Nimamo prav natančnih podatkov o številu ljudi, ki poslušajo dobiti vizo za priaelitev v Ameriko, ali sledeče številke se približno prsvilne. Posnete so iz poročil kvotnih kontrolnih uradr nikov (ameriških konzulov, ki nadzirejp kvoto v poedinih državah) in — v nekaterih slučajih — is števila potnih listov za Združene države, fzdanih od do-tične inozemske vlade. Vsi ti podatki se nanašajo na stanje, kakršno je bflo dne 1. aprila 19E5. V Čehoslovakiji je približno 40,000 oseb storilo korake, da bi prišli v Združene države. Ker kvota za Čehoslovakijo znaša 3,073, je jaano, da bi pod sedar njim zakonom zadnji izmed teh prosilcev moral čakati kakih 18 let, predno njegova viza pride na vrato. V nekaterih deželah je položaj še veliko slabši za bodoče priseljence. Skupno povpraševanje po ameriških vizah na O-grskem se ceni n# 60,000; ogrska kvot^pa znaša le 476. Po tem razmerju bi, bilo treba 127 let, predno bi se moglo zadovoljiti vsem prosilcem. r V Italiji ni nič boljše. Za ameriško viso se je potrudilo približno 306,000 ljudi, dočim italijanska kvota znaša le 3S45 na leto, Na Ruskem bi se 160,000 ljudi rado priselilo v Združene države; ruska kvota znaša pa 2248. Rumunsko ima letno kvoto 603, ali prošenj za ameriško vizo je bilo 80,000, tako da bi bi lo treba 60 let, predno bi vsi ti mogli priti v Ameriko. Na Polj skem, ki ima kvoto 6982, je pri bližno 76,000 ljudi povprašalo za ameriško vizo. Po sedanjem galunu bi bilo torej treba 12 let, da bi vsi ti poljKki prisseljonci mogli priti v Združene države. V nekaterih drugih državah je položaj bolj ugoden za bodoče priseljence. Nemško ima veliko letno kvoto, namreč 614227. Dne 1. aprila 1926 je bilo vloženih Iribližno 62,700 prošenj za vizo. vedako ima kvoto 9661 in v A-meriko hoče priti približno 20,-000 ljudi. Položaj v Jugoslaviji je na prvi pogled izjemen. Tam je le 600 ljudi zaprosilo sa ameriško viso, dočim kvota za Jugoslavijo znaša 671. Ali to navidezno izjemno stanje se daje razlagati, da ju-goalovanaka vlada izdaja potne liste sa Ameriko le onim osebam, ki smejo upati, da bodo mogle biti takoj pripuičene v Združene države. Bros potnega Ueta pa ni mogoče vložiti prošnjo za viso. Nekateri priseljenci so — kakor znano — vpravičeni do prednosti, kar se tiče rešitve njihove prošnje za vizo. Po sedanjem zakonu ti prednostni kvotni priseljenci so: neporočeni otrok pod 21. letom, oče, mati, mož ali MS državljana Združenih dr-žav, ki je sam čez 21 let star, kakor tudi priseljenec, ki je is-urjen poljedelec, njegova žena in otrod pod 16. letom. Nadalje. nekateri priseljenci sploh ne___________I ■■ spadajo v kvoto in morejo priti | va pa ee na glaa gakroboče. rji kadarkoli. Ti ao otroci pod U. ha ji pade s glave in pslH«*| letom in žena ameriškega držav- aoeedov fant. Od takrat ** 1 Ijana. ki je naatanjen v Zdruio-Ueč strah. — Mary Rartol. A« nih državah; tukaj naatanjen! i-|rorm. Mina. ■ K T• **• 11 ■ 12. MAJj • a Amerikanizem. Pet odstotkov... Sest odg kov... Sedem odstotokovTI som odstotkov... » ♦ • Pertlneatna vprašanja. Koga je mislil Kulič suniti Je dejal, da je temelj Zdruie držav cementiran z židovs mortom ? a t a Roman. 1. V ameriškem filmu: He in Mary se ljubita. Vmes ) Jim. Mary omahuje. Henry je in reven. Jim je grd in bo Končno zmaga čista ljubem Mary se poroči s Henryjem oba gresta na delo. 2. V ameriškem življen Mary se poroči z Jimom in c nem obdrži ljubezensko razni je s Henryjem. Jim je "meal ket", Henry je ljubček. Kon v 70 slučajih rasporoka, v slučajih umor, v 80 slučajih mor in samomor. • a a t ' Hvala! Cenjeni K. T. B.! Tukajfl Belokranjci in Črnokranjci najlepše zahvaljujemo tiste rojaku, ki je v tvoji koloni ročal, da je kislo zelje v nev noati. Dal nam je idejo za n< pijačo. Sladka je, ko ps m kisne, dobra je t (Imena Ji ie smo dali.) Hvala lepa! — J. Birchton, W. Va. »a * KasUci miru. Vest za Žarkomet: V Coll woodu sta bili dve družini v pem miru in slogi. Prišel pi dopisun v osebi bivšega isnd ja in začel blatiti v katoliAk listu na ime ene teh družin, redil je, da sta se družini sf in nazadnje se je zgodilo, da ena družina ostala brez pitne de. Vsega tega je kriv žand ki je zdaj že dobil drugo m za podpisovsnje svojih katoliil laži. Bog vam požegnaj nenri no delol — Collinwoodčanka. fa a a Zelo dobri časi! Jeklareki kralj Gary pravi, zdaj pridejo dobri časi zs ^ riko. Ds — dobri! Gary ni poved koliko bO letos dobička na jek Vsekakor bo več kakor lani. S • • • Dogodek št. 19. Dogodek, ki ga tu opišem, Je dokraja izbil vero v straho Nekega temnega večera sem I — stara sem bila petnajst let s starejšo sestro k prijateljici v vaa. Naenkrat zagledam < križpotu belo ženo. ki je sU nepremično. Grosa me je stre« po vsem životu in hotela m zbožati, toda sestra me pridf rekoč, da prod strahovi se ni d bro umikati. Tedaj začnem pn pobožno moliti as duše v vfcs Ko prideva zraven bele prikazi zavpijem na vee glas: "Bog < usmili duš v vicah". Bela AU re je kestevnlee^ la tea na 8. H. f . I torek, it RAZNE / strasno, strašno, strašno ... s-rodne duše ae ne morejo spo-razumeti med seboj. ttashington, D« c. (f. P.) — iwvid Jayne Hill, bivši ppslanik "Nemčiji in zdaj glavni Dawe-L konkurent kot nazadnjaški tolmač ameriške ustave, je predaval pri lahki Južini' ki jo je ^redilo društvo NaU. Assn. for 'Constitutional Government, da se razpravlja o nevarnem radiju. Ko je hiu prečital zbra-ilinl orodnim dušam fašizma pi- 0 Archibalda Hopkinsa, starega lokalnega znanca, ki rad vprizarja in slika rdeče strahove v katerem se zahteva depor-jjja vseh anarhistov in socialističnih borcev, je pričel ravs jT1 kavs. Trajal je več ur in pri tem se je pokazalo, da se nekateri člani boje posledic, ki bi prišle od takega postopanja proti rtdikalcem. Fabian Franklin. W je bil u-rednik ponesrečenega tednika "Weekly Review", financiranega v Wall Streetu, da nastopi proti radikalizmu v tednikih "Nation" in "New Republic" in g» pobija dosledno, je svaril. Argumentiral je, da bo javnost zamerila društvu, ako ne najde razlike med osebo, ki' priporoča konfiskacijo lastnine pred drha-Ijo in osebo, ki ravno isto doktrino razlaga pred mirnim in inteligentnim občinstvom. Menil je, da bo javnost zahtevala, da ae svoboda govora ohrani. Hill je pa menil, da razmere ne odločajo o krivdi. Po njegovem mnenju so tisti ravno tako krivi, ki sugestirajo nasilje kot oni, ki mečejo bombe. Iz njegovih besed je bilo razumeti, da podpira Hopkinsa in da želi, da se vsi radikalni misleci deporti-rajo. Govoril je k vprašanju tudi katoliški duhoven Walsh, s. j., ki je vodil skrbno premišljeno protikomun i stično propagando v glavnem mestu skozi šest mesecev. On je dejal, da se komunistični voditelji smatrajo samega sebe za misjonarje in zaradi tega zavzemajo stališče krščanskih misjonarjev, da nevernike spreobrnejo* kjer jih morejo. Ta izjava je napravila na osebe, ki so južinale, vtis/da je komunizem dosegel velike moralne u-spehe, kajti ker radikalci mislijo, da je njih delo pravilno. In mravljinci so pričeli lezti ljudem po hrbtu, ki so sedeli pri dobri in okusni južini. ennesiski profesor bo procesiran. »Scopes, ki je prvi prelomil zakon proti pouku o evoluciji, se bo moral zagovarjati pred sod, ščem. Da> ton. Tenn. — J. T. Scopes. profesor biologije v tukajšnji srednji šoli, ki je prvi prekršil uovi zakon proti pouku o razvoju Človeka v javnih šolah, je bil v soboto izročen veleporoti, da sestavi proti njemu formalno obtožnico. Trije mirovni sodniki, ti so zaslišali aretiranca, so izjavili, da je Scopes prelomil zakon in proti njemu se ima vršiti sodni proces. Profesor je dal $1000 poroštva, nakar je bil izpuščen. Njegov edini zagovor pri zaslišanju je bil, da je dotični zakon protiustaven in on ga ne smatra ve-avnega. Proces — prvi te vrste na svetu — zbuja pozornost vse Amerike. Od izidu tega procesa zavisi ustavnost omenjenega zakona ne samo v Tennessee-ju, temveč v vseh onih državah ameriške Un^je, ki ga morda se sprejmejo. , Utica, N. Y. — New York Mills korporacija je povišala mezdo v svojih tekstilnih tovarnah za šest odstotkov. To omllu-malo 10-odstotno znižanje mezde, ki ga je korporacija odredila v mesecu februarju. Ti i elavci niso zastavkali, ko je iz-jruhnil štrajk v tovarnah Utica Steam Mohawk Valley kompanije zaradi 10-odstotnega znižanja mezde. Organizacija United Textil Workers Union ima svoje organizatorje na delu in korporacija se je najbrž bala, da se stavka raztegne tudi na njene tovarne. Ako ji bo njeno zdajšnje povišanje kaj pomagalo, pokaže bodočnost. pomnožitbv papirnatega denarja. Vf ASI protesti tudi KAJ izdajo. NE svincem začasno gazolin vzet a trga. New York, N. y. — Organizi rano delavstvo zdaj lahko reče, da ho njegovf protesti tudi nekaj izdali. Kthil Gasoline kompanija je umaknila s trga gazolin, ki ga je obdelala s tetraetilovim svin cem. Kompanija namreč čakn, kaj izreče konferenca, ki se vrš dne 20. maja pod vodstvom naj višjega vojaškega zdravnika v Washingtonu. Ko je pet delavcev umrlo na akutnem zastrupljanju pri izdelovanju te vrste gazolina, so organizirani delavci protestirali proti izdelovanju t«ga nevarnega gazolina. Zahtevan ho, da se mora prenehat z izdelovanjem, dokler se ne iz najde metoda, da bodo delavc varni pred zastrupi jen jem. Rudniški biroj je v svojem poročilu °dol»ril izdelovanje te vrste ga-*°lina. Ampak poročilo so ostro kritizirali zvedenci, med kateri ni so bili tudi univerzitetni pro-fekorji. Ta gazolin so zdaj umak ni,» s trga in ne bo več tvoril ne-varnosti na cestah in na postaji, na katerih prodajajo gazo-»n- Delavcem in tudi drugim ljudem ne bo treba več vdlhava-u "trupenih plinov, prihajajočih nevarnega gazolina. in pol Spopad med monarh isti d jo v Parizu. | Pariz, It. maja. — Francoak """utrhiati so včeraj priredil h'upn* in izzivajoče < «J* v čast Devici Orleanak k|Jut> vladni prepovedi, da ne JJt biti nobenih demonstracij. p'>licije je navalila na deMon-*nntsHH PROSV KT £ TajaesK pripzii Jtcoslarf)« ekstilna tvrdka je izboljšala mezdo. Washington, d. C. Zvezna zakladnica je kupila 200 milijonov s svilo pretkanega papirja za tiskanje bankovcev, to e 60 milijonov več kot v katerem prejšnjem fiskalnem letu. Zaloga papirnatega denarja se ?recej pomnoži v prihodnjem le-;u. Žoga ubila gledalca. Chicago. — John Barich, 2634 Meade ave., 25 let star, je bij v nedeljo popoldne ubit, ko je gledal baseball. Žoga, katero je zagnal igralec, mu je priletela v če-s tako silo, da se mu Je zlomil vrat. ^vičarjl zmagali v francoskih občinah. Pariz, ll. maja. — Pri včeraj-In jih ožjih občinskih volitvah so evičarske stranke zmagale z ma-imi izjemami po vsej Franciji. Izjema je Nancy, kjer je bil izvoljen nacionalistični občinski odbor. Pariški odbor je ostal ne-zpremenjen. Grofica-morilka dobila osem let ječe. Pariz, 11. maja. — Grofica de Kerninon, ki je v lanskem avgu-stu ustrelila svojega soproga, Je bila obsojena v osemletni zapor. I IZPUMOMŠ iz Po desetih letih se je oglasU ruskega ujetništva Matevž Rutar iz Ravni pri Tolminu. Zadnjič je pissl domačim za velikonočne praznike 1. 1915. RuUr sporoča, da je zdrav in prosi svojce, naj mu pomagajo domov. Z Rutar jem se nahajata v Rusiji blizu kitajske meje še dvs Slovenca: Franc Gašperiin in Mihael Palindaš. Nesreče v škedenjaklk plavžih V škedenjsldh plavžih se je prevrnil velik kotel ter opasno poškodoval 61 letnega delavca Antona Stoka. Odpeljati so gs morali v bolnišnico. Z lestve j« treščil aa tla M-letni delavec v tržaški tvornic xa testenine Anton Pahor In *i pri padcu zlomil nogo. Zdravnfc tka postaja ga je odpeljala v bol- nišnioo. _ Kose v Idriji. Zadnji« čase so se pojavile v Idriji koze Do^da-nji slučaji so lahkega »načaja lmri ^ w cori- I.ani se je podala britanska znanstvena ekspedicija v Britanski Honduras z namenom, da prvič najde preostanke stare Maya-civilizacije in drugič preišče globine oceana. Ekspoditije ae u-deležujeta dr. Thomas Gann in F. A. Mitchel-Hedges. ki je poslal iz mesta Wat«r Cay sledeče velezanimivo pismo, ki ga pri-občuje pariški "Daily Mail": Ljudje si dandanes še ne morejo dobro predstaviti skrivnostnega življenja, ki se odigrava v globočini oceana. Pred kratkim smo naleteli na oceansko džunglo (goščo), kjer ruatejo podmorska drevesa, celih trideset čevljev visoka* a velikanskimi praprotmi, vodnimi pahljačami in brezštevilnimi drugimi rastlinami. Po tej gošči in okoli nje plavajo čudovite ribe— jazz fish— vsak drug centimeter njih telesa je drugače barvan, svetijo se tako, kot bi bile iz emajla. Nalovili smo jjh več kot dvajset vrst za Naravoslovni muzej. Ujeli smo tudi vodnega pajka, katerega noge bo pokrit^' s več centimetrov dolgimi lasmi, med tem ko je telo neporaščeno. Žival ima kljun. Ujeli smo razen tega dve različni morski'stonogi, ena je abnormalno Velika, meri 66 cm. Zadnjič sem opazil devetnajst sip, ki so plavale na vodni gladini. Ko sem naenkrat zamahnil z roko, so izbrizgnile oljnato, rjavo tekočino, ki je skalila morje. In v trenutku so izginile. Videl sem tudi mehke nestvo-re, podobne ogromnim polžem brez lupine, z rogovi in pikčasto barvanim telesom. Dolgi *o kakih 25 cm in neprestano spre minjajo svojo obliko. Ce so v nevarnosti, izpuščajo tekočino, ki pobarva vodo dva čevlja okoli njih in tako postanejo nevidni. Eno žival te vrste smo hoteli ohraniti. Bila je blede rumenkaste barve. Ko smo jo dali v špirit, se je v njem raztopila. Njena glava je ogabna. Ima 8 lovk po 8 cm dolgih. Videl sem enkrat, kako je u žival zajela i«njimi ribo 6 cm dolgo, jo evila In potegnila v svoja aesalna usta. Našel sem tudi dom nenormalnih "junijskih rib" v morskem kamnolomu. Na milje okoli raste morska trava v koralni ilovici. Na neksm mestu pe mor ska tla tvorijo okroglo jamo v premeru 230 m. Njene stene so navpične in na eni strani je v njih ogromna luknja in tu prebivajo te ribe. Na močno palico in vjrvico, spleteno iz 36 niti, se milje posrečilo ujeti ogromno ribo. z e-nim sunkom je izginila narav nost v luknjo in nemogoče je bilo jo izvleči. Ostala je v,Juknji in se ni premaknila niti /e en centimeter. To je trajalo dye uri. Slednjič je kot strela švignila ven, bilo je četrt na devet. Štiri ali pet minut sem jo vlekel in se boril ž njo, a zaman, vrnila seje v luknjo. Nazadnje pa, ob pol desetih, se ni več mogla upirati, priplavala je ven In znova e* Je začel boj. ki je trajal 20 minut. Tako je preteklo 6 in% ure. predno smo jo z združenimi močmi izvlekli iz vode. Njena mera Je bila sledeča: dolžina 260 cm. obseg glave 140 cm, obseg trupla 180 cm, teža 363 kg. Dva dni pozneje smo spet spu stili trnek z vado pred luknjo Ob 4:30 popoldne se je ujela velika riba in spet izginila nazaj v luknjo. Vlekli smo za vrv na vse pretege, a zaman. Solnce je zašlo in prišla je noč. Pritrdili smo vrv na tamkaj zasidrano bojo in se odpeljali v svoj pristan v VVater Cay, da prebijemo Um noč. Naslednje jutro smo se vrnili. Riba Je bila še vedno tu. Ob 8:30 se je začel boj. Po polurnem boju je splavala ven in odvila kakih 70 metrov vrvi, potem je pe bliskovito švignila v luknjo nazaj. To je ponovila šestkrat Ob pol dveh se je začel boj znova. Zver je hotela zvleči še več vrvi v svojo luknjo, toda mamo jI dali Pol ure pozneje je bila naša. Dolga je bila 186 em In tehtala natančno 407 kg. Umrli v Ljubljani. Frančiška Brvar, cerkvenikova tona, 24 let — Andrej Turk, trgovec in posestnik, 33 let — Janez Gregor?, hlapec. 64 let — Jernej Jane-|ič, užitkar, 71 let. — Stevo Ri-sto. delavec, 69 let. , nearečne lju- bezni. Is Dolnje Lendave pišejo: Radi nearečne ljubezni, ker jo je zapustil fant v blagoslovljenem stanju, je skočila v Muro 20 letna Emilija Koienc, doma ia kolonije na Benici pri Dolnji Lendavi. Obsojeni vojaki nazarenči. — Štirje vojaki 7. pešpolka v Novem Sadu so dne 9. novembra 1924 odklonili sprejem orožja, češ, da so nazarencl. Vojno sodišče v Beogradu je obsodilo vsakega na 9 let in 8 mesecev težke ječe. Kazen bodo odsedeli v mitroviški kaznilnici. eo. LAWW»ALR AVL, CHICAGO. ILLfUOte. Izvrievalni odbor:) UPRAVNI olmikki Prrdardnlk Vinernt Calnkar; podpr«l»rdnik Andr*w Vldrlch. P. P. D. T, Boi toa, Joka*iown, Ps.j Rl. tajnik Mattko« Turk; ulalk bolallkogo oddolka Iti«. Novak; |t. blatnik Jok« Vogrkk; urodntk glasita Jo*. Zarotnik, upravitelj glaalla PUI» Godlna. POROTNI ODSKKt Martin fcloaalkar, prodopdnik. Bo* ITS. llorborton, Ohtall Frsates A. Toneta*,, SSIT 8. KW*r».y Chkago, 11L; Juha KtiimmmM. lllll IW-nlngtoa, Avo* Woot Park. Ohtal Msrjr Udovlck, SUŠ S. Rlds«wsy Ats, Cy. C. t O. m.; Joka TsrMl. Bos t}, »trakanc. Ha. BOLNldKI OD«KK> OSREDNJI OKROtJRi Btas Ns»ak. pr«ta«lnlk. tWT-8t 8. Lawadata Ato. VZHODNO OIROtJl! ZAPADNO OKBOftJBi J»ŠWt» j I Velik vlom v Hromi Jak. Neznani zlikovci so vlomili pri trgov cu F. Petanu v Sromljah pri Brežicah ter odnesli blaga vrednosti 60,000 Din. — Radi ponovnega požara na Okljukovi gori so aretirali nekega Dvora ka, ki ima radi slične atvari od-sedeti že preoej mesecev. Zaloaten alnčaj. V četrtek 16. fcprila dopoldne je uatrelll v Litiji trgovec Lap trgovca s konj Andreja Turka. Turk je sin gostilničarja in meaarje s Višnje gore. Pred šestimi leti se je pri šenil v Litijo na Trškanovo posestvo in se bavil s trgovino konji. Ustreljeni Turk je bi znan, da je veliko govoril in večkrat tudi nepremišljene stvari Kakor poročajo, ae je Turk v neki družbi silno nerodno izrasil ženi trgovca Lapa. Nek Lapov prijatelj je to povedal tudi njemu. Vsled tega je Lap postal na svojo ženo ljubosumen. V sredo zvečer so sedeli Lap, njegova žena ln Turk v neki gostilni. Lap je pazil na Turka, kako se bo obnašal proti njegovi Ženi. Prav eliučajno je Turk položil roko o-koli paau Lapove žene. Lap Je mrko gledal, a ni rekel nič. Ko eta prišla z ženo domov, jo je atavil na odgovor, kaj ima T^kom opraviti. Povedni jI tjudi, kaj Turk o njej govori. Žena je vso odločno sanikala ln obljubila, da bo Turke tošila. V četrtek dopoldne pa je prišel Turk v družbi gostilničarja in meaar-ja Boriška v zajutrkovalnico Lapa. Lap je bil v trgovini ln stre-gel neki ženi. Ko je bil gotov, je vstopil v zajutrkovalnico In vprašal Turka: "Ali si ti res 1-mel opraviti z mojo leno T" Turk je smeje odgovoril: 'Ali si neumen?" Med tem pa Je Up potegnil revolver in začel streljati proti Turku. Zadeli so ga trije streli, eden v praa, dva v trebuh. Turk je bil še toliko pri moči, da je sam odšel k zdravniku, ki mu je nudil prvo pomoč, nato pa so ga takoj v avtomobilu odpeljali v bolnišnico v Ljubljano. V Ljubljani so ga operirali in dognait da ima proatreljen želodec, jetra ln ledice. V potok dopoldne je Turk v bolnišnici u-mrl. Njegov pogreb Je bil v nedeljo v Višnji gori. Po storjenem činu se je Up sam javil /andarmerljl. Bil je Uko duiev no potrt da je padel v omodle-vico in ležal eno uro v nezavesti. Sodnik je zaslišal Turka še pri IMdni zavesti. Kaj je izpovedal, se še ne ve. — Drugi del te žalo-igre se bo odigral pred sodiščem. Radi ljubosumnosti ste uničeni dve rodbini. Premoga se v Sloveniji nakoplje dnevno povprečno okroglo 700 vagonov po 10,000 kg. V slovenskih premogovnikih Je aedaj produkcija večja nego je bila že za čaaa Avstrije. Zagreb gradi javna kopališča, Z ozlrom na nagli porast zagrebškega prebivalstva Je mest-ns občina sklenila, da v na J k raj š<«m času zgradi več novih Ijud-nkih kopališč. U letos ae pri merno razširi mestno kopališče v Mošinskega ulici In zgradi novo delavsko kopališče v bližini Arkove tovarne, prihodnje leto pa dobi tudi zapadni del mesta novo ljudsko kopališče. chlcafo,___ Jarob Amkrolll. Ilo* SIS. Mom Rea, Pa, jooopb £«rko. RPD. t, Boa 114, Wsst NewWa. Ps. Anton ftular. Boa 104. tiroM Kaaa., SS jsffossiMd. Frank k lun. Boa SW. Cklaksha. Mh»n.. as seV. sa». Joka Golob. Boa 144. Ročk Sprint«, ,Wjr«. Nadzorni odbor: Psel nor gor, prodoodnlk. 848 Wlllow St. ( klrsfa. III.I Rtahsrd J. 8a* vvrtnik, R. na. 1, Hissdalo. III.; Praak ta)c. 8«S9 W. Mik 84H Chlcaga, lil. Zdruiiiveni odbor: PrsdsedsUii Frank AUŠ, 1184 So. Crswford AM, Cktasgn. 10.1 Jsšhs Ovos, 8888 W. SStb 8U Cbieafo, lil.; Johs OUp. 8418 8o. CU/toa Park Chicace, IU. VRIOVNI ZDRAVNIK; Dr. P. J. Ksra. 82U 81. Clair Avs* Clovolasd, ■POtORt — Korsspondoncs s i lavnimi odborniki, kl doUJo v eta! vrads. os vtH taksist VSA PUMA, kl ss ssasšajs ss psslo gL prodssdidks ss asstavet Prod-Mdslštve 8. N. P. J« 888T-88 8s. UtrndaU Avo.. ( kkafo. III. VBR S ADR V R BOLNlftRR PODPORR HR NABIiOVRt Bolniško tajal-itvo S. N. P. Jk 1887-88 Ba. UwsdsU Avs^ i kicago, IU. DRNARNR POAlUATVR IN STVARI, M os tl^ojo gl. Isvrševsbsgs odbora In iodnoto vobt« so asatavti Tajništvo 8. N. P. J. 88814» So. Lsva* dalo At*h Cklcago, IU. VBR E ADR V K V ZVRZI S BLAGAJNIŠKIMI POSLI ss pošiljalo ss Matov: Blsgsjslitvs 8. N. P. J.. 8889-88 So. Uvrndsta Avt.. Ckfeago, III. Vss prltolbo glodo poalovasja v gl. lavršovsInSM sdboru oo asj psŠUsjs Pssl Bar gorju, prodaodaiks sadiorao«« odbora. «gsr asalov Jo sgorsi. Vsi prilivi as gl. porotsl odaok so asj pošiljajo aa aaslov »||srlia Sstas-r. Res 178, Bsrborton, Oblo. ■Val dsptal U dragi sptal, ssaasslta, oglati, sarolnlss Is apl^ vso kal Jo f a voli a glailtam Jodnot«, aaj ss pošilja aa aaslevt PROSVRTA, 2657-58 So. Lswadsle AvsH Cktasgo. III. Kaj )s kropiumit Tako je vprašal učiteli ntkf-ga dečke v šoU. "Krepost Je žganje," m j« odreeal fantič "Kako tor — "Naš stari oče ml vedno pravijo: 'Sinko, prioeel ■Ja, da se mak) okrepčat il Gradnja ■Vleda ae resno bevi t načr t/an izgradnje železniške proge ki bi spajala vsa važnejša pri-»tanišča v Hrvatske« Primorju lo kl bi ŠU is sedanje bnkarske ptjeUje prelte bakarake luke, Ha-karra. Kraljeviče In Novlja v Senj. Kasneje M ae spojil Senj preko Plltviee tndl s progo. Po iijevl nistra Stojadinoviča, kl se je mudil zadnje dni v Suškku in pokazal mnogo smisla sa težnje tamošnjega prebivalstva, se prične s gradnjo imenovane I ^roge že v najkrajšem čaau. in Nesreča na morju. Iz Splita poročajo, da ss jo v pondeliek v kaštelanakem zalivu pripetila velika naareča na morju, pri kateri je utonilo šest oseb — trije moški in tri žensks — dočirn je bilo 12 oseb rešenih. Nesrsčn se je dogodila na ladji, kl jo dovažala mleko v razne kaštelanake kraje. Nesreča je nastala na ta način, da js stara ladja puščala vo-do ln se potopila, predno je dospela v pristanišče. Aretacija dveh komunlatov— Zagrebška policija Je aretirala bivšega komunističnega poslanca Kosto Novakovlča in vlsoko-šolca Bergmanna. Proti obdma je uvedena preiskava. . Tragična smrt železniškega ksrjnle — Na železniški progi med Sarajevom In Alipašlnem mostu se je prlpetils velika ne-sreča. Kurjač Ivan Zontar se je neprevidno nsgnll ls lokomotive, ko je vlak že hitro vozil, Ur je udaril z glavo ob brzojavni žetoni drog. Težko ranjen je padal Iz lokomotive. Nesrečni Zon-tar je nekoliko minut pozneje umrl. Krvava rodblnaka drama se je odigrala te dni v togo nI pri sv. Lenartu v Slovenskih goricah. Pred enim letom Je Kari Bru-men prevzel od svojega tasta lepo posestvo. Ker se Je novi jm-sestnlk vdsl pijači In zansmarjal gospodarstvo, Je prišlo v rodbini pogosto do prepira. Zaradi nalnosnih razmer Je tast pred meseci izvršil samomor. & *ti izvlekli takoj iz žepov zvoje moš-njlčke ter odšteli s kislim obrazom denar, drugi pa zo obljubili, da ga v kratkem prinezo/ Župnik pa vsega tega niti prav vesel ni bil in sprejemal je nekako mehanično denar. Gospod Rajmund nI mogel uvideti, kako je mogoče, da ss ne pokore njegovi besedi že prvi hip vsi župljanl. Bilo mu je to tem manj doumno, ker je bil od svoje veljave-tako prevzet, da je zmatral samega sebe v resnici za nekaj vižjega, za nekaj takega, kar bl moralo imponovati vsakemu človeku, zlasti pa takim prlprostlm ljudem, kakržnl so bili njegovi župljanl. Bil je prepričan, da mu celo med duhovniki ni para, ln da se nobeden ž njim primerjati ne more. Saj so bili ti vsi kmečkega stanu, on pa je bil — ranocelnlka sini Vse to je bil svojim župljanom povedal, ko se jim je predstavljal s prižnice, in vendar — Ne, da se ljudje niso tresli pred njim, to mu ni žlo v glsvo! .. . Njegovo naduto srce je hrepenelo po ma-žčevanju. Bil je hudo zadet v svojem ponosu, posebno skelelo pa ga je to, kar so mu bili povedali o mizarju Tomažu iz Lipovca. Ali je možno, da ai upa kdo kaj takega nJemu naapro-ti, ki bo morda kdaj Ae kanonik ali celo prošt? "Temu pokažem, temu pokažem 1" je mialll aam ' pri sebi. A hkratu se spomni, da je Tomaž oče onega sladkega, krasnega dekleta . .,. Mamica Je bila najlepša izmed vseh deklet, ki so bila pristopila k družtvu "krftčansklh devic", pa tudi najpobožnejša, najvzglednejAa med njimi. In njena mati je bila tudi ud tretjega reda! . . . Kako to, oče pa tak! . . . Ob miali na Manico se je župniku hipoma omehčalo arce. Ce »e je spomnil milobnega žarka, ki je odseval iz nedolžnega pogleda dekličinega. tudi na očeta ni mogel biti prav srdit! In sklenil Je, da pojde do njega! . . . Ponižati ae Je hotel ter stopiti k Tomažu radi hčere njegove in Žene, ki sta bili obe tak vzgledni žen-aki. Imel Je upanje, da ne omehča tudi Tomaž. Zvržil pa je precej drugi dan svoj sklep. Odbila je ravno tretja ura popoldne, ko se je župnik napotil proti l.ipovcu. Imel je kakih petindvajset minut dol*« pot pred seboj. Pri-šedši Iz vasi, je moral najprej črez polje. Bujno ao poganjala tu žita. povaod je klilo in raslo, da je bilo veselje gledati; toda gospod Rajmund nI bil tolik občudoval« « narave, da bi ga bilo to kako kaj sanimalo. Ce hi hil atopal to pot, ki jo Je ubiral dane* župnik, kak kmetič. bl mu bilo arce vriakalo radonti, tako se je kazal povsod boš J l blagoelo\, kamorkoli se je ozrlo oko. Župnika pa se je lotevala ne volja, kajti tla. po katerih je hodil, so bila malo mehka in blatna. Toda lice oe mu spet rszvedri. ko je bil zavil a polja v prijazni senčnat gozdiček. To Je bil svet bolj akalout. in vsled tega je bila tudi steea bolj utrjpaa Sredi gozdička pod košato lipo ga Iznenadita lepo razpelo in krasna podoba Matere božjo, ki je visela v znošju križanega Jezusa. Pred križem je bila kloplca, znamenje, da mimoidoči tu poklekujejo ln molijo. To je bilo župniku jako pogodu, posebno všeč pa mu je bilo še to, da sta bila križ in podoba Matere božje okičena sicer na preprost, a vendar primeren način s šopki raznih poljzkih in gosdnih cvetic. Župnik zi ni mogel kaj, da bi se ne bil malo pomudtf na tem mestu. Storil je to tem rajši, ker je bil kraj košat in mu je bilo postalo že vroče. Ko pa zi je bil oddahnil, je stopfl malo hitreje proti vasici, ki je stala precej za gozdičkom na prijazni ravnici. Ker Lipovec ne Šteje več nego deset hiš, ni bilo težko zvedeti za Tomaževo domovanje. Ko so mu ga bili pokazali, je ztopil brez obotavljanja v hišo. "Dober dan I ... No ... no .. tako je pozdravljal. Dalje ni rekel nič, kakor da bi bil hotel zamo opozoriti na zvoj prihod. Mati in hči poskočita, veselo presenečeni, raz sedeža ter mu hitita poljubavat roko. Tomaž pa potegne še trikrat, štirikrat semintja s stružcem po deski, ki jo je Imel pred seboj, prodno se ozre in obztoji. Bilo je videti, Jfj})cor bi ze hotel malce pripraviti na to, kar ga je Čakalo; kajti slutil je takoj, iz kakega nameril je prižel župnik. Temu, ki je bil jako občutljiv, pa to nI bilo kaj po volji. Usta se mu razblinijo v pbsi-Ijen smeh, in z nekoliko neprijaznim glaaom reče: ' ' f - "No, vidite, Tomaž, prišel sem pa j^ k vam, ko niste hoteli vi k meni..." H gospodinji obrnjen pa še pristavi: "Lepo pošto mi je poslal zadnjič vaš mdžt" "I, kako?" vzklikne ona vsa preplašena, in tudi Manlci so se razširile dfei. "Ko sem ga prosil, da bi prišel k meni,, ml je velel povedati, da Imam jaz ravno tako daleč do njega, kakor on do mene t . . "O ti grdi Človek!« vzdihne gospodinja. "Saj sem ga pa tudi oštevala, ker ni hotel k vam!" .. . Tomaža pa posili smeh. "No, ali sem vam sporočil morda kaj neresničnega?" vpraša. "Vi ste bili že tam in stopili bi bili lahko že do mene ..." "Res je, da sem bil tam, a zamudil bi bil morda kosilo, če bi vas bil ubogsl . . . Sicer pa, gospod župnik, če bi bilo šlo za kaj drugega, bi vam bil prav rad ustregel..." "Saj niste vedeU, kaj vam hočem!" * "Po tisti pridigi, pa da bi ne bil vedel . . . Moral bi biti pravi tepec! .. ." "Torej vam moje besede niso segle k: srcu? ... VI torej ne mislite opustiti tega brezbožnega lista?..." "Dozdaj nisem našel še nič brezbožnega v njem," odvrne Tomaž mirno, a odločno. "Tako?!..." Gospod Rajmund zi je moral oddahniti, tako ga je bil presenetil Tomažev neustrašeni odgovor. Ko pa je zbral nekoliko svoje misli, je začel: "Vi ne veste, kaj je brezbožnost, če trdite, da čaaopis, na katerega ste naročeni, ni brez-božen .. "Kakor rečeno, niaem našel dozdaj v tem listu nič napačnega," ponovi še enkrat Toraaš. "Ce bi pa bilo kdaj rea kaj takega v njem, ne atoji nikjer zapiaano, da bi jaz prisegal na tisto ... saj imam vendar malo razuma in razločevati znam, kaj je prav in kaj nI prav." "Zaslepljeni ste. zazlepljenl!..." ugovarja župnik, ki je bil prižel Že malce v ogenj 4 . • "O, vi ste se že Uko nasrkall strupa, da niti ne veete več, kaj je slabo ln pregrešno \m..." Tomažu pa je bilo že vedno na smeh. Kar umeti ni mogel, da se more župnik tako razgre-vati za atvar, ki je bila po njegovem prepričanju čiato postranaka ln malenkostna. "Motite se. gospod župnik." odgovori še ravno tako mirno kakor prej. "Jaz prav dobro vem, kaj ae ame In kaj aS pe ame. V časopisu, ki sem naročen nanj, nisem čital še nikdar ničeaar. kar bl bilo zoper vero. Ce pa včaai kakemu duhovnemu gospodu reenieo pove. ni to po mojih mislih nič pregrešnega in tudi nič takega, kar bi se atoritl ne smelo. Vsak stan se ame preeojati. zakaj bi ae ne amel duhovaki stan! Sicer pa nikar ne mialita. da aem radi tistih stvari naročen na U čaanik! Večjidel tiategaše M čita m ne. Jaa čitam aamo novice in take stvari, ki ao mi v pouk ln zabavo ..." (Dalje prihodnJUJ ko se mu bo sanjala z vira Ktnehljajem, kakor so se mu sanjale druge. A minil je poldrugi mesec, nastopila je trda zima, pa v spominu je bilo še vae jezno, kakor da bi ae bil včeraj ločil z Ano Sergejevno. In spomini so se razvnemali vedno močneje. Ako ao se zaslišali v večerni tišini v njegov kabinet glasovi otrok, izdelujočih naloge, ako je slišal romanco, polifon iz reetav-racije, ali je zavijal v peči veter, naenkrat mu je vstajalo v spominu vse: ono, kar se je Zgodilo na molu, zgodnje jutro z megli co po gorah, parobrod iz Feodo-sije in poljubi. Dolgo Je hodil po sobici in se spominjal in nasmihal. In potem ao spomini prehajali v sanje, in pretekloet ae je v domišljiji mešala z onim, kar bo. Ana Sergejevna se mu ni sanjala, ampak je hodila za njim povsod liki eenca in mu sledila. Zatisnil je oči in videl jo je kakor živo. In zdela se mu je lepša, mlajša, nežnejša nego je bila. In sam sebi se je zdel boljši, nego je bil takrat v Jalti. Zvečer ga je gledala iz omare za knjige, iz kamina, iz vogla; slišal je njeno dihanje, laskajoči šum njene obleke. Ns ulici je spremljal žen ske s svojim pogledom in Iskal, ali ni katera podobn^ njej Tn mučila ga je že silna želja, da bi s kom delil avoje spomine. Toda doma ni mogel z nikomer govoriti o svoji ljubezni, a zunaj doma — ni imel nikogar. Tudi z najemniki ne in ne z uradniki v banki. In o čem bi govoril? Al je mar ljubil takrat? Ali je bilo caj lepega, poetičnega, ali poučnega, ali vzaj zanimivega v njegovem razmerju do Ane Serge-jevne? In če se je pričel splošen x>govor o ljubezni, o ženskah, je govoril on dolgo; prosil je, na, bi se kaj zapelo, in tudi sam je pel, a nikomur ni prišlo na misel, kaj to pomeni. Samo njego- ■ va žena je gibala a svojimi tem- g nimi obrvmi in govorila: ■ "Tebi, Dimitrij, se prav nič ne ■ poda igrati ulogo šeme". ■ Ko se je neko noč vračal s svo- ■ jim partnerjem, uradnikom iz doktorskega kluba, se ni moge ■ več zadrževati in je rekel: "Ko bi vi vedeli, s kako krasno ■ žensko sem se seznsnil jsz Jalti!" « "Kdaj?" B "Zadnjo jesen. Ne morem reči,'da bi bila ravno Bog ve kako lepa, a napravila je name neiz-brisljiv vtlzk, da še do danes nisem prišel sam k sebi." Uradnik ae je usedel v sani in se odpeljal. A zdajci se je obrnil in zakllcal: "Kaj?" "Dmitrij Dmitrič!" "A včeraj ste imeli prav: riba ni bila sveža!" Te besede, same na sebi tako preproste, so vznemirile Guro-va. Zdele so se mu tako poniževalne, nečiste . . . Kakšna surovost, kakšni ljudje! Kakšne brezmiselne reči, kako nezanimivi, ničevni ljudje! Besno kartanje, požeruštvo, pijanstvo, neprestani pogovori vedno o eni in Isti stvari! Nepotrebni posli in ti dolgočasni pogovori ubijajo najlepši del življenja, najboljše moči, in naposled ostane samo še neko kebasto, brezkrilo življenje, abotna blodnja, in niti ubežati ne moreš več, prav kakor da bi sedel v blaznlci ali sredi are-stantske tolpe! Gurov ni spal celo noč; vznemirjen je bil. Drugi dan ga je bolela glava. Tudi naalednje noči e slabo spal, sedel na postelji in mislil, ali pa je hodil iz kota v cot. Otrok se je bil naveličal, >anke se je bil naveličal. Ljubi-o ae mu ni nikamor iti in o ničemer govoriti. A v ušesih so mu odmevale besede: "Riba ni bila sveža!" Mf decembru se je o praznikih odpravil na pot in dejal ženi, da gre v Peterburg priporočat nekega mladega človeka — in šel je v 3. Zakaj? Tega sam ni vedel. lelel je videti Ano Sergejevno n izpregovoriti ž njo par besed na samem, ako bi bilo mogoče. Prišel je zjutraj v S. in najel v gostilni najlepšo sobo, v kateri je bil ves pod prevlečen s sivim vojaškim suknom in je bila na mizi črnilnica, siva od prahu, s kipcem jezdeca, ki je vihtel v roki klobuk; glava mu je bila odbita. Vratar mu je dal potrebna pojasnila: von Diederitz stanuje v Starolončaraki ulici, v lastni hiši. To ni daleč od gostilne. Živi dobro, bogato, ima svoje konje, in vse ga pozna v meatu. Vratar je izgovarjal ime Drydyric". Gurov je odšel počasi v Staro-lončarsko in poiskal hišo. V resnici, kakor nalašč se je vlekel nasproti hiše plot, siv, dolg, s koli. "Ni čuda, pred tem plotom moraš bežati," je mislil Gurov, ozirajoč se po oknih. Mislil je na to, danes ni u-raden dan, in da'je mož najbrž doma. A tudi sicer bi bilo netaktno, hoditi v hišo in motiti. Ako pa bi poslal listek, je mogoče, da bi prišel v roke možu, in bilo pokvarjeno. Najboljše jsj zanese na slučaj. In začel 1 brez prestanka hoditi po ulici ob plotu, pričakujoč slučaja. 1 del je, kako je vstopil pri vraf berač, in zaslišal, kako so ■ po njem pel; potem je Čez nek minut zaslišal klavir, in čuli se glasovi slabi in nejasni. GoJ vo je igrala Ana Sergejevna.! lika vrata eo se zdajci odpri in prikazala se je neka starL Za njo je tekel znani beli Gurov je hotel poklicati p8aj hkratu mu je pričelo nemirno [ ti srce, in od vznemirjenja »e 1 mogel spomniti, kako kličj pea. "(Dalje prihodnjič.) Ali želiš znati pravilno in čitat angleško? Naroči si venako*engleško slovnico", kat ro Je izdala in ima na pr Književna matica S. N. P. J. DA SKUHAŠ DOBRO VO, PISI PO NASE PRODUKTE. imamo v zalogi slad, hmelj, »L in vso druge potrebščine. Po« ia m prepričajte, da js doma pri kuhani vedno ls najboljfti in nejii. Grocerijam, sladčičarjem in v dajalne ieleznine damo primeren poet pri večjih naročilih. Pišite informacija na: FRANK OGLAR, 0401 Superior Avenue, Cleveland, ! Tiskarna S, N. P. J. sprejema vsa v tiskarsko obrt spadajoča dela. Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, elovaikem, češkem, nemškem, angleškem Jeziku in dragih. , vosstvo tiskarne apeura na članstvo s. n. p. j., ba tiskovine naroča v svoji tiskarni CENE 2$fERNE, UNUSKO DELO PRVE VRSTE. VSA POJASNILA DAJE VODSTVO TISKARNE. Pilite po informacije na naslov: a N. P. J. Printery, 2657-59 South Lawndale Avenue, Chieago, HL TAM SE DOBE NA 2ELJO TUDI VSA UST-MENA POJASNILA. TRINERJEVO GRENKO VINO JE POVZROČILO SPREMEMBO. DANES eedl mlada lena v kuhinji In tegleda Ii<* kakAna razvalina. Trpeča od glavobola, katoriJi js i »črpal vao moč, ss odloči nabaviti il Trtnerjevo grenko vino — In PEIHODNJI dan je popolnoma je la aadovoljna, ker vsa 1 _ Vesela ja m zaoovoijna, ser vaa mm 1 »mmi« j* teglall*-Trinerjevo grenko vino dolnje fešoflto. DANES je eoprog odiel s doma solo slabo voljo Po prečuti noči, ae je vaedol k zajutreku bres toka do jedi; Ismučen In utrujen. Domov gredoč je kupil Triner jevo grenko vino — ln rniHODNJ! dan je lapoetil dom poln novo moči In ftivljenja« njegova eoproga la otrok ss veeeiita to Ispremembe, katero t« poviro^ilo Triner jevo Triner jevo grenko vino jo sSrsvtlo, katero rabita ako trpite na saprtju, alabl prebavi, , do jedi. gUvnUju. nemirnemu .panju la pomanjkanju »oči.—Vam Isčieti ftelodos In drekov ja. uredi prebavo, okrepi lhree ia pomaga ledvicam la jetra«. da bolje delujejo. Spremeni vaa tako. da se počutite popolnoma prerojenega. Vapednoet toga adravila al prav nobena skrivnoet. Aeetavljeno jo te eaeeara aagrada. hbj»,kj; nlnk la drugih odvajalnih sellAČ. ter aad tri leta starega kalifornijskega vina. kar napravi Trinerjero grenko vtne, aaneeljlve In mimo šolujoše odvajalno sredstvo. V toku SS let si js to zdravilo priljubijo * udomačilo v tiaeč in tieočih domovih llrom Zdratonih drftav In Canade. Ako vam vaš lekarnar aH s sdravtU ne mere s njim poetrači. tedaj pilite aa: JOOEPH TBINEB COMPANT, llZS-tt So. AS«LAKP AVE, CMCAGO. ILL.